ZA CELOTNO VARSTVO DELOVNEGA ČLOVEKA
Občinski svet ZS ie v okviru priprav na 3. konferenco ZSS temeljito obravnaval predložena stališča in usmeritve. Ne glede na lo, da so bili dokumenti dobra osnova za nadaljnjo krepitev sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne poli-tike, pa je občinski svet opozoril na nekatere dileme, za katere je sodil, da so bi.stvenega pomena za nadaljnje uveljavljanje so-cialne potitike. Občinski svet ZS je usmeril svojo aktivnost v izobraževauje varstva pri delu in varstva invalidov.
Na osnovi ugotovitev, da so osnovni vzroki za nastanek nesreč pri delu oziroma inva-lidnost v slabih delovnih ra-zmerjih, zastareli tehnologiji, visokih normah, prisiljeni drži telesa in stalno ponavljajočih se gibih, ki obremenjujejo le del telesa,je pri težnjah za preprečevanje invalidnosti potrebna nenehna preven-tivna zdravstvena in socialna skrb za telesno, duševno, so-cialno in poklicno zdravje. Zato je potrebno na prvo mesto postaviti zahtevo, da se čimprej lotimo ekonomskega preprečevanja nesreč, upoš-tevajoč vse dejavnike, ki vpli-vajo na nastanek nesreč pri delu. Ker se invalidnost bolj pojavlja v grad^benih organi-zacijah, kjer so delavci bolj ali
manj izpostavljeni različnim vremenskim razmeram, dalje v organizacijah, kjer so uve-deni tekoči trakovi, ki fie vpli-vajo samo na poslabšanje fi-ziene sposobnosti delavca, ampak jih delo tudi psihično obremenjuje v taki meri, da se pri njih pojavljajo psihične motnje, je še toliko bolj po-membna zahteva, da delovne organizacije z vidika humani-zacije dela tehnološke po-stopke prilagodijo človeko-vim opravilom in ne obratno. Isto velja za dela s poveča-nim hrupom, večjo stopnjo prahu in vlage v zraku, kar vodi v hudo alergijo. Zato je edini izhod v doslednjem iz-polnjevanju normatitov eko-logije dela inv izboljšanju de-lovnih razmer, kar pa lahkp
dosežemo tudi s krepitvijo take inovacijske dejavnosti, ki ne bo usmerjena le v večje pridobivanje          dohodka,
ampak tudi v zagotovljanje varnega dela. Kjer to ni mo-goče, pa naj bi se lotili sanacije delovnih mest.
Čeprav ozdi že izmenja-vajo delavce pri tistih delih in nalogah, kjer je povečana ne-varnost za nastanek invalid-nosti, pa je potrebno tudi v samoupravnih aktih oprede-liti možnost menjavanja de-iavcev pn posameznih težkih opravilih ne le v tozdu, tem-več tudi na ravni delovne or-ganizacije ali širše ter hkrati opredeliti tudi dela in naloge, ki jih lahko opravljajo inva-lidne osebe. Pri pogoj za tak način reševanja nedvomno zahteva obveznost delovnih organizacij, da registrirajo opravila za invalide II. in III. kategorije, istočasno pa pod-pišejo dogovor o medsebojni pomoči pri zaposlovanju inva-Iidov. Prav bi bilo, da bi vsaj v okviru občine uvedli stati-stiko invalidov za posamezne kategorije.
Ker je nastanek invalidno-sti dostikrat pogojen z neu-poštevanjem predpisov za varno delo, za neusposoblje-nostjo za delo pa tudi s slabo disciplino, je potrebno zao-striti odgovornost vseh delav-cev, ob tem pa uvesti vse oblike izobraževanja in uspo-sabljanja delavcev ne le pred nastopom dela, temveč redno spremljati njihovo usposob-ljenost s preizkusi znanja.
Tudi redni periodični pre-gledi so element za prepreče-vanje invalidnosti ali poklic-nih bolezni. Čeprav zakon o varstvu pri delu to bbveznost nalaga, so številni primeri, ko jih ozdi ne izvajajo, pa tudi delavci sami jih ne jemljejo dovolj resno. Na neizvajanje vpliva tudi ugotovitev, da primanjkuje specialistov me-dicine dela.
Eden od ukrepov za zmanj-šanje invalidnosti je tudi pre-ventivno letovanje tistih de-lavcev, ki delajo težja in zdravju škodljiva dela, pa tudi delavcev z daljšo delovno dobo. Ozdi bi morali na osnovi predhodnega dogo-vora s sindikatom zdrav-stveno in socialno službo pla-nirati preventivno letovanje teh delavcev, opredeliti pa bi bilo potrebno tudi pogoje in način letovanja.
Enako velja postopati tudi pri organizaciji letovanja in-validov. Delovne organizacije so tako letovanje dolžne or-ganizirati v skladu z medicin-skimi indikacijami ob pre-dhodnem dogovoru s sindika-tom in socialno-zdravstveno službo.
Nenazadnje pa velja kot enega od vzrokov za nastanek invalid-nosti izposlaviti tudi alkoholi-zem. Angažiranopreventivnode-lovanje sindikata, prepoved to-čenja alkoholnih pijač v ozdih, odložitev točenja v bifejih ria poznejši čas in možnost ozdov za uvedbo obveznega zdravljenja so ukrepi, ki bi ta pojav lahko bi-stveno zmanjšali.
V skrbi za invalidne osebe mo-ramo v sindikatu vso aktivnost usmeriti na celotno varstvo de-lovnega človeka — od varstva pri delu, cestnoprometae in požarne varnosti pa do varstva okolja, kar je le v tako širokem sklopu možno najti re^itve, ki bodo vsem delav-cem zagolavljale take možnosti dela in življeaja, ki bodo v naj-večji meri preprečevale tako ne-sreče kot invaljdnost.
Delegati 3. konference ZSS Ljubljana Mosle—Polje