EDINOST 206 Adelaide St. W.
Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PRBOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI;
Za Kanado in USA.
Za eno leto .................... $3.00
Za pol leta_________________________1.75
-i-
Let. 6. Št. 254.
Cena 5 c.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

TORO/NTO, ONTARIO WEDNESDAY, MARCH 3RD. 1948.
Price 5c.
Vol. 6. No. 254.
V CEHOSLOVAKIJI SESTAVLJENA NOVA VLADA
Belgrajski tisk pozdravlja odločbe konference v Pragi
v zvezi s konferenco v Pragi, da tudi ljudstva držav, ki meje na je to dokaz odločnosti ljudstev XT—-- ' 1 ™
Poljske, Jugoslavije in čehoslova-ške v zahtevi, da se zgradi demokratična Nemčija in prepreči kršitev potsdamskih sklepov.
"Te slovanske države so bile žrtve Hitlerjeve napadalnosti in bodo posvetile vse svoje napore, da preprečijo razvoj rezivionističnih in militarističnih aspiracij v Nemčiji, za vedno.
"To so temeljni motivi, ki vodijo ljudstva in vlade teh treh držav, da si z vso svojo močjo zagotove varnost svojih in varnost vseh Evropskih držav.
"Očividno je, da isti cilji vodijo
Nemčijo na zahodu. Francosko ljudstvo je preiskusilo vse strahote nemške napadalnosti in ne bo na noben način dopustilo, da se te strahote ponove.
"Tudi je v interesu nacionalne varnosti držav Benelux-a (Belgije, Holandije, Danske in Luksembur-ga), da se Nemčija obnovi na demokratični podlagi. Toda pustolovski načrti ameriških imperijali-stov in stališče satelitnih režimov Wall Street-a v zahodni Evropi odkrito ščuvajo napadalne elemente v Nemčiji. Na ta način, z teptanjem sklepov Yalte in Potsdama, se podkopujejo temelji miru.
Kanada potrebuje resnično delavsko zakonodajo
Toronto: — Minister dela za provinco Ontario je naznanil 24. februarja, da namerava ontarij-ska vlada sprejeti provincijalno delavsko zakonodajo, ki bo v soglasju z delavsko zakonodajo kakršna koli se bo izvajala po zvezni vladi v Ottawi.
"To ni presenetljivo za kanadsko delavsko gibanje z ozirom na zelo očividno prizadevanje provin-cijalne vlade, pod vodstvom Mr. Drew-«, da se oslabi delavsko stališče kjer koli je mogoče." je dejal C. S. Jackson, predsednik elektri-čarske unije (UE-CIO).
"Mr. Drew in Mr. Duplessis, sta brez vsakega dvoma znana kot nasprotnika delavskih pravic do organiziranja in da bi bile delavcem zaščitene te njihove osnovne pravice. Nobeden od teh ministrskih predsednikov še ni zamudil prilike poslabšati delavsko zakonodajo v njunih provincah — Ontario in Quebec-u.
"Potrjenje predlaganega osnutka zakona "Bil 338" v Zveznem
parlamentu, po ontarijski vladi, mora biti samo ob sebi zadostno opozorilo unijskemu gibanju, da Bili 338 ni v prilog delavstvu. Prepričani smo lahko, ako bi Bili 338 pomenil izboljšanje in zaščito delavskih pravic, da se morejo organizirati in kolektivno pogajati, potem bi se ontarijska vlada za gotovo ne strinjala z njim, še manj ga pa uvedla kot zakon v Ontario.
"Edini delavski učinkoviti odgovor ontarijskema vladnemu stališču mora biti, da delavci podvoje svoje napore ter porazijo Bili 338 in da se namestu tega sprejme v parlamentu v Ottawi delavski zakon kot ga predlaga "Canadian Congres of Labor".
"Električarska unija apelira na vse svoje lokale, da pospešijo pritisk na Zvezno vlado v Ottawi, da sprejme zadovoljujočo delavsko zakonodajo, ki bo vzor vse Kanade. Ob istem času apelira na "Canadian Congres of Labor", da pospeši aktivnosti v prilog lastnega osnutka delavskega zakona.
REAKCIONARNO ČASOPISJE DVIGNILO MNOGO PRAHU RADI DOGODKOV V CEHOSLOVAKIJI
Brezposelnost v Kanadi neprestano narašča
ŠTEVILO BREZPOSELNIH JE NARASLO OD SREDE JANUARJA DO DANES ZA 198.000 OSEB
Beograd, (Tanjug). — Beograjsko časopisje je 19. februarja na prvih straneh priobčilo deklaracijo konference zunanjih ministrov; Jugoslavije, Poljske in čehoslovaške, ki se je vršila v Pragi 17. in 18. februarja.
Uvodni članki so pozdravljali soglasnost ministrov po vprašanjih, ki ee tičejo Nemčije ter z odobravanjem sprejeli sklepe konference.
"Politika" je pisala: "Razgovori zunanjih ministrov Jugoslavije, Poljske in Čehoslovaške se niso vršili, kot neko presenečenje in se r njih ne more iskati nikakšnih skrivnostnih namenov, kot to dela reakcionarni tisk.
"Vprašanje Nemčije, ki je bilo r principih rešeno med vojno v Yalti in Potsdamu, je dejansko še vedno odprto. Zahodne države, posebno Združene države ne samo da se niso držale obvez ki so bile sprejete v Yalti in Potsdamu, ampak kažejo vedno manj nagiba jih ispolnjevati.
"Neizpolnjevanje sklepov dena-zifikacije, preprečevanje plačevanja vojne odškodnine, nagib za ohranjenje nemške vojne industrije, ponovna namestitev bivših nacistov in njihovih financirjev na odgovorne položaje — vse to so brezdvomna dejstva, katera so pro-tivna napram prejšnjim zavezniškim dogovorom.
"Spojenje ameriške in britanske cone, ki je bilo izvedeno lansko leto in cilji Marshall-ovega plana, jasno kažejo, da se neprestano ustvarja položaj v zapadni Nemčiji, ki resno vznemirja resnične prijatelje miru in demokracije. In še povrhu tega nov korak, ki je bil prej odklanjan po Vel. Britaniji, Ameriki in Franciji, je konferenca teh treh držav napovedana za 23. februar v Londonu.
"V smislu komentarjev časopisja zahodnih držav, ima ta konferenca v Londonu namen spojiti francosko okupacijsko cono z že spojenima conama Amerike in Anglije. To se pravi, ustvariti nekakšno zahodno Nemčijo, katera je popolnoma v nasprotju z Potsdam-sko pogodbo.
"Po poročilih iz drugih virov izgleda, da sta se Anglija in Amerika odločili uvesti posebno nemško valuto za njuni coni. Tako početje po zahodnih silah, je pro-▼zročilo nezadovoljstvo v vseh državah, katere so zainteresirane t razvoju Nemčije.
"Komentarji v tisku in celo v pol-uradnih izjavah dokazujejo, da so države "Benelux-a" tudi nezadovoljne z rešenjem vprašanj, ki se tičejo Nemčije, v Londonu, Wa-shingtonu in Parizu, ne glede na interese in potrebe držav Benelu-x-a in to še celo brez dogovora z njihovimi predstavniki.
"Te države, vezane po Marshall-ovem planu in drugimi obveznostmi napram Združenim državam, si seveda ne upajo javno in odprto dvigniti svoj glas proti takemu zadržanju.
"Zadržanje zahodnih velesil najbolj zadene slovanske države, katerih zunanji ministri so se sestali na konferenci v Pragi. Sabotiranje zahtev vojne odškodnine v prvi vrsti udarja te države, vsled tega ker so največ trpele v zadnji vojni, medtem ko oživljanje vojne zmogljivosti Nemčije postavlja v nada-ljno nevarnost njihov mir, ker so najbližje sosede Nemčije.
"Med razgovori v Pragi se je doseglo popolno soglasje po vseh vprašanjih, ki so bili na dnevnem redu in so bili sprejeti sklepi, kateri še enkrat dokazujejo tesne bratske odnose med slovanskimi državami.
"V takem položaju, — zaključuje "Politika" — skupni nastop Jugoslavije, Poljske in Čehoslovaške je velikega pomena, ne samo za obrambo njihovih lastnih interesov, ampak tudi za obrambo miru
in demokracije v svetu."	| Slika kaže prizor pred "Rogers-Majestic" tovarno malo pred brutalnim napadom policij
od 19" februarja pa pise i stavko. Po spopadu so delavci in delavke zopet popolnili svoje vrste ter nadalje stražili.
Praga, (AP) — Dne 27. feb. je predsednik čehoslovaške republike Edvard Beneš potrdil novo vlado, ki je sestavljena po ministrskem predsedniku Klement Gottwald-u, Edvard Beneš ni resigniral od predsedništva, kakor je tukajšnje časopisje že poročalo. Da se vme ša v čehoslovaške zadeve, zapadna reakcija ni zamudila časa, poslana je bila namreč od Amerike, Anglije in Francije skupna izjava, v kateri je bilo rečeno, da omenjene države "niso zadovoljne z novo če-hoslovaško vlado". Nova vlada Čehoslovaške s Klement Gottwaldom na čelu je odgovorila na to čudno izjavo; — da Amerika, Anglija in
Ottawa: — Po poročilu, ki ga je podal delavski minister Mitchel je brezposelnost narasla od srede januarja do danes na 198.000. Tukaj so všteti samo oni ki dobivajo brezposelno podporo, koliko je brezposelnih brez podpore poročilo ne omenja.
Zaposlenost za delavca je že sedaj težko najti, a spošni narodni dohodek drsi vedno navzol, ta pojav se posebno čuti od začetka tega leta. Začetek tega leta je slab ši kot je bil katerikoli v prošlih desetletjih. Delavec kmet, mali trgovec in obrtnik v strahu pričakuje depresije.
Splošni pregled zaposlenja v vseh glavnih panogah kanadske indus •
KLEMENT GOTTWALD
Francija nimajo niti najmanjše zakonite pravice za vmešavanje v Čehoslovaške zadeve in da čeho-slovaško ljudstvo ne bo nikoli poslušalo nasvete onih, ki so za če-hoslovakijo barantali in je v Min-henu prodali Hitlerju ter rasko-sali.
Edvard Beneš je izrazil željo, da bi bila nova vlada uspešna in srečna. Ministrski predsednik Klement Gottvvald pa je izjavil, da bo nova vlada prava demokratična ljudska vlada.
Z sestavo nove vlade je bila razbita zarota reakcije, ki je nameravala z odstopom 12 ministrov desnega krila provzročiti zmešnjavo v deželi in kaos. Reakciji se je ponesrečil poskus z nasiljem iztrgati oblast v svoje roke. Da se je preprečila taka namera sta social-. demokratična stranka in katoliška trije v vseh provincah napram ob- stranka odslovili svoje reakcionar-
javljenim številkam kanadskega I	-
statističnega biroa kaže od začet- | ka januarja stalno padanje. V osmih vodilnih panogah industrije se je zaposlenost znižala v tem letu za povprečno 193.8.
no vodstvo in postavile na vodstvo napredne ljudi in sklenili podpirati novo Gottwaldovo vlado.
Na vodstvu socialdemokratične stranke je zopet bivši ministrski predsednik Zdenek Fierlinger, ki je bil lani v decembru odstranjen iz vodstva a je bil na seji, ki se je vršila v Pragi ponovno imenovan na vodilno mesto. V novo vlado je bil tudi vključen Alois Petr, predsednik katoliške ljudske stranke.
Po Čehoslovakiji so se vršile velike demonstracije, v katerih so zahtevali demonstrantje ljudsko vlado z Gottwaldom na čelu. Tako so delavci in delavno ljudstvo prekrižali račune desničarski reakciji, pred katero niso hoteli kapitulirati. Da bi se reakciji posrečilo pritegniti Čehoslovaško v blok Marshall-ovega plana, so namreč odstopili desničarski ministri, da na ta način podkopljejo temelje koa licijski vladi. V to jamo so končno sami padli, ker se jim je sploh preprečila vrnitev v vlado. S tem so čehoslovaški delavci zajamčili, da ne bo Čehoslovakija nikoli več prodana kot je bila leta 1938 v Minhenu.
Kapitalistično časopisje mnogo kriči o komunistih, češ, da so oni prevzeli vlado "nasilno". To seveda je ravno nasprotno. Reakcija je imela namen z odstopom 12 ministrov izriniti komuniste iz vlade. Kar se tiče preiskav v strankinih uradih socialdemokratične stranke, so jih vršili lastni strankini pristaši in to v namenu, da se prepreči zarota, ki jo je reakcija pripravljala, a ne komunisti kot to reakcionarno časopisje razlaga. Iz nove vlade bodo izključeni pa samo nacionalsocialisti, ki je stranka veleindustrialistov in ostale bur-žoazije.
O ČEM ZAPADNO ČASOPISJE NE PIŠE
Ameriško časopisje ignoriralo kritiko, ki jo je izrekel Sava Kosanovič, ambasador FLRJ v Washingtonu, o ameriškem vojaškem sodišču radi nepravilnega pravoreka proti nemškim vojnim zločincem v Nurembergu.
DOBIČKARSTVA MORA BITI KONEC
PRAVI PREDSEDNICA ZVEZE HIŠNIH GOSPODINJ
Toronto. — "Upanje obstoja, da bodo presenetljive obdolžitve, katere je izrekel pred državno preiskovalno komisijo v Ottawi neki član Zveze malih trgovcev v Kanadi, prepričale vlado, da je potrebna takojšna upostavitev nad zorstva cenam ki se tičejo temel-njega prehranjevanja, "je dejala Mrs. Helen Weir, predsednica Zveze Hišnih gospodinj v Torontu.
Mr. Sava Kosanovič je dejal; "Monstrozno je edina beseda, ki se more najti za opisati pravorek, ki ga je izreklo ameriško vojaško sodišče v obsodbi proti Fieldmar-šalu Wilhelm Liszt-u in sedmim drugim nacističnim generalom v Nurembergu. Ne čudim se, da so bili nekateri stavki obsodbe izpuščeni iz poročil v New York Times-u in New York Herald Tribuni. Polno besedilo pravoreka, ki ga je izrekel sodnik Charles F. Wennerstrum iz Iowe, bi zagotovo pretreslo večino ameriške javnosti tako globoko, kot je pretreslo mene.
Obtoženci so se morali zagovarjati radi pobijanja talcev v Albaniji, Grčiji in Jugoslaviji — 100 Srbov ali Grkov za vsakega nacističnega vojaka, ki je bil ubit po Partizanih in najmanj 50 za vsakega ranjenega nazi-fašističnega vojaka. Poročilo "Associated Press" od 19. februarja pa kvotira besedilo obsodbe takole;
"Nemški vojaki so bili žrtve nenadnih napadov enega sovražnika, katerega niso mogli izpeljati na odprto borbo.
V provinci Quebec je 56.000 brezposelnih, v Ontarijo 54.000, v British Columbiji 31.000, Manitoba Saskachewan in Alberta imajo 32.000, obmorske province pa imajo 25.000 brezposelnih.
Med brezposelnimi je ogromno število moških in ženskih delavskih moči in vse izgleda, da jadramo v krizo in brezposelnost kakršno smo poznali pred desetimi leti.
Pavle Lukin in major Branko Vufcelic dobila odlikovanje
"Ljudstvo v Kanadi, preko organizacij kakor je naša, že dve leti dokazuje vladi, da so se cene hrani nekaterih predmetov črez-merno povišale, da bi jih bilo mogoče kupovati. Vlada se ni ozrla na naše dokazovanje. Potrdilo tega Beograd: — Prezidijum Narod- kar smo mi govorili, po ljudeh, ne skupščine Federativne Ljudske kateri imai° opravilo z kupova-Republike Jugoslavije je na svojem nj'em in Prodajanjem hrane bi mo-zasedanju dne 15. novembra 1947 ral° Prepričati vlado, da je potreb-podelil odlikovanje Bratstva in na tak°jšnja akcija." Edinstva II. reda — namestniku "Ogromnega dobičkarstva mora poslanika Pavlu Lukinu, a major- biti konec, ako hočemo vzgajati ju Branku Vukeliču, svetovalcu po- zdrave družine. Mi tega sedaj ne slaništva odlikovanje Bratstva in moremo vršiti ob podhranjevalni Edinstva I. reda in orden Zaslug dijeti, v katero so potisnile visoke za narod II. reda.	j cene večino kanadčanov."
"Nekatere bande v Jugoslaviji in Grčiji so se držale mednarodnega zakona ali večjidel partizanskih skupin ni poznala "pravil vojeva-nja" da bi se jim mogla prisoditi pravica polnopravnega udeleženca.
"Ujeti člani teh nezakonitih skupin niso imeli pravice, da bi se z njimi postopalo, kot z vojnimi u-jetniki. Obtožencev se ne more obdolžiti zločina za ubijanje takšnih ujetih članov odpornih sil. Talci se morejo zapirati in streljati, radi vzdrževanja reda.
"More li ozko legalistično mišljenje doseči strašnejše potvorbe in zlorabe zgodovine in pravice?
"Na kakšen način naj bi se možje bojevali, ko so videli njihove žene in sestre, in včasih tudi matere posiljevane pred njihovimi očmi?, — kateri so videli, da so bili bolniki in starci mučeni do smrti,
katerih lastni otroci so bili stradam do smrti ali pošastno mučeni, ali odgnani na prisilno delo, ali nagnečeni v stotinah v zgradbe, katere so bile nato zapečatene in požgane do tal?
Ali vedo Amerikanci kaj je vojna?
"Sodišče je enostavno odrinilo na stran vsako razmotrivanje, da je bila prisotnost nemške armade ira Balkanu nezakonita," — pravi poročilo Associated Press.
Ali ni to priznanje superiorno-sti nemške rase ? Upravičevanje množičnega sežiganja miljone Židov in drugih v nemških koncentracijskih taboriščih? Umivanje in beljenje hudobnih izdajalcev in hlapcev, ki so tudi priznavali pravico prisotnosti nacističnih čet, za kar niso plačali samo evropski na-iodi, ampak je bilo žrtvovanih tudi mnogo ameriških življenj.
"V Jugoslaviji je dalo življenje 1,700.000 mož, žen in otrok za zavezniško stvar v zadnji vojni. Z ozirom na to sodbo, so oni umrli zaman; zakonito je bilo za nazijce, da so preplavili njihovo deželo ter ropali in morili.
Franklin D. Roosevelt in Winston Churchill sta apelirala na ljudstva, da se upirajo za skupno stvar*' Nista posebej govorila, da se morajo vzdrževati in da ne bi "nenadoma" napadali in da se naj pri napadih ozirajo "na pravilno bojevanje kot zahteva mednarodni zakon". Namestu tega sta pošiljala orožje Partizanom in instrumente za sabotažo. Z ozirom na obsodbo, ki je bila izrečena v Nurembergu sta tudi ta dva kriva partizanskih prestopkov, ker se niso ravnali po "mednarodnih zakonih." Ta dva sta vzpodbujala "na nenadne napade" in sta preskrbela tudi sredstva za nekatere od teh. Pozabila sta na pravila mednarodnega zakona.
Kakšen simptom kaže takšen monstrozni pravorek sodbe v Nurembergu ?
AMERIŠKO SODIŠČE V NUREMBERGU KRŠILO MEDNARODNO PRAVO
Beograd, (Tanjug) — Pomočnik zunanjega ministra Jugoslavije, Vladimir Velebit je v izjavi dopisniku agencije "Reuter" radi pravoreka, ki je bil izrečen na ameriškem vojaškem sodišču v Nurembergu proti nemškim vojnim zločincem dejal, "da je ameriško vojaško sodišče zavzelo stališče, ki je presenetilo vsakega- bojevnika proti fašizmu, vsakega resnicoljubnega patriota in poštenega človeka."
e na stavkovno stražo v namenu da razbije
Mr. Velebit je rekel, da se more zadržanje ameriškega vojaškega sodišča omejiti na dve točki; Prvič, da s streljanjem talcev in izvajanjem drugih represalij proti civilnemu prebivalstvu ni nemška armada kršila mednarodnega prava, ker ni nikakšne zakonite mednarodne ustanove, ki bi prepovedovalo taka dejanja.
"Drugič, da celo z ubijanjem ujetih partizanov ni nemška armada kršila mednarodnega prava, ker da partizani niso bili "zakonita bojna skupina" in vsled tega niso bili zaščiteni po mednarodnem pravu.
"Taka namigovanja, — je nadaljeval Mr. Velebit — niso samo nedopustna od strani političnega in zakonitega gledišča, ampak vsebujejo nezaslišni napad na morame pridobitve človeštva.
"Kar se tiče legalnega stališča sodniki bi morali biti opozorjeni na sledeče:
"Da so Združene države in Nemčija podpisali četrto Konvencijo v Haagu. Haagška konferenca od 1907, Artikel 50 pogodbeno prepoveduje vsako kaznovanje v skupinah (kolektivno kazen) prebival-
stva okupiranih ozemelj.
"Posebna komisija mirovne konference v Parizu leta 1919 je razlagala ta artikel na ta način, da se ubijanje talcev smatra za zločin.
"Radi tega, pripoznati Nemcem 'pravico* streljati in obešati talce množično — to je domoljubne prebivalce zasedenih ozemelj — je pošastno v moralnem oziru in v nasprotju jasno začrtanih ter sprejetih principov mednarodnega prava, v legalnem (zakonitem) oziru.
Avstrijski vojni ujetniki pozdravljajo Tita
Beograd, {Tanjug) — Avstrijski vojni ujetniki, ki so bili nedavno poslani domov iz Jugoslavije, so pred odhodom poslali pismo maršalu Titu v katerem so izrazili svojo hvaležnost, ker se je z njimi lepo postopalo za časa njihovega ujetništva v Jugoslaviji.
"Navzlic dejstvu, da je Jugo-slayija neizmerno trpela med fašistično okupacijo, — je rečeno v pismu — smo mi dobivali dobro hrano in v zadostni količini. Za naše delo smo dobivali obleko in obutev, med tem ko je bila zdravniška oskrba, katere smo bili deležni vzgledna.
"To dobrohotno postopanje napram nam in dejstvo, da se nas je pustilo domov dokazuje, da želi Jugoslavija prijateljske odnose z avstrijskim ljudstvom in da ne smatra vojne ujetnike odgovorne za sovražno zadržanje avstrijske vlade napram Jugoslaviji.
J 5
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
itegistered in the Registry Office for the City of Toronto
on th« 25th day of Jane, 1942, as No. 47939 C P. EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
I MAREC - MEDNARODNI ŽENSKI DAN
ŽENSKE V NOVI JUGOSLAVIJI
Ali
vam je znano
t
Kaj je iz uradne ameriške sodnijske tribune izjavil sodnik Charles F. Wennerstrum iz Iowe ob priliki sodbe proti težkim nemškim vojnim zločincem v Nurembergu, katere se je sodilo vsled zločinov storjenih v glavnem v Jugoslaviji.
Poslušajte, kaj pravi ta namišljeni demokrat v imenu se bolj namišljene demokracije.
Dobesedno: "Nemški vojaki so bili žrtve nenadnih napadov enega sovražnika, katerega niso mogli izpeljati na odprto borbo (partizane naša opomba). Nemški vojaki so bili često mučeni in ubijani (nesrečniki; naša opomba). Ujeti člani nezakonitih skupin niso imeli pravice, da
Po členu 24 v ustavi FLRJ., so žene v Jugoslaviji enakopravne z moškimi na vseh področjih, gospodarskega, državnega in družabnega življenja.
Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kot moški, ženske uživajo enake pravice socialnega zavarovanja.
Država zlasti ščiti koristi matere in otroka, s pravico do plačanega dopusta pred porodom in po porodu, z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč.
Vse to Je ženi v Jugoslaviji za- j jamčeno in je primerno, da za dan 1 državna zaščita materi in otroku, 8. marec, ki je mednarodni ženski praznik, da se v to nekoliko globlje pogleda:
ŽENE IN USTAVA FLR JUGOSLAVIJE
Nosilec oblasti je danes v Jugoslaviji ljudstvo. S tem, da ima ob last v rokah ogromna večina ljud-
bi se z njimi postopalo, kot z vojnimi ujetniki. Streljanje | stVa, je izkoriščevalski manjšini je edini način s katerim se mora ena armada zaščititi od vbadanja. Talci se morejo jemati in streljati, da se vzdrži red".	..............
To je dobesedno, ali prevedeno v naš jezik, kar je rekel "ameriški demokrat", zagovornik poraženega in ponovno se oživljajočega fašizma.
ZAPOMNITE! NE POZABITE!
Nemci so imeli pravico v Kragujevcu ustreliti 9.000 talcev, na Banjici 70.000, v Jesenovcu nekoliko stotisoč, v Sloveniji deset tisoče, itd. itd.?! Navzlic vsemu temu iz-rodki našega naroda tipa Miha Kreka, škofa Rožmana, Ante Paveliča, Branka Pekiča, Gliše Rapajiča, Pere Bu-lata, Petra Stankoviča, Luke Kristofora, Bože Markoviča in drugih, trdijo, da Trumanova "demokracija" dela v dobrobit naših narodov v starem kraju. Zapomnite si imena tudi vseh teh trumanašev poleg nesramnih besed sodnika Charlesa Wennerstruma.
ALI VESTE?
Da je ameriška vlada odlikovala vojnega zločinca podpolkovnika Živana Kneževiča z redom "Legion of merit". Kaj drugega se je moglo tudi pričakovati, ko se je v Nurembergu na sodišču izreklo sramote besede, da so Nemci imeli pravico ubijati v Jugoslaviji. Gotovo je bil radi tega tudi odlikovan zloglasni živan. Ne začudite se, ako boste jutri slišali, da je odlikovan tudi, Ante Pave-lič, katerega varujejo nekje v svoji coni v Avstriji, škof Rožman; Maček i dr.
ALI VESTE?
Da je revija "Life" od 23. decembra lansko leto prinesla na svojih straneh od 146. do. 152., slike voditeljev "Kmečke internacionale". Poglejte in videli boste! Na 152. strani boste našli med temi propalicami tudi bivšo avstro—ogrsko cesarico Cito, katera je pred "Women's National Democratic Club" v Washingtonu držala predavanje o "demokraciji". Nesrečna taka demokracija, ko o njej začne predavati grobokop demokracije.
V	isti številki "Life" magazina, na strani 148 je tudi slika "mučenika" Mačeka z zapetim "lajbelcem" in "reklcem". Kaj ni to lepa zbirka slik tega društva "demokratov". Prosimo, da se priobči še več takih slik "demokratov", kot sta Maček in Cita. Mislimo, da se ta družba strahovito joka po svojih gospodarjih, Hitlerju, Musolini-ju in drugih, da tudi oni ne morejo kot učitelji predavat) o "demokraciji".
Nič zato, učitelji zapadne "demokracije" so danes isti samo pod drugim imenom. Učenci in dijaki bodo pa še prišli iz Evrope in ostalega sveta. Pričakuje se tudi Ante Paveliča, škofa Rožmana, a morda 'pride še kdo iz Kitajske, Grčije in celo morda tudi iz čehoslovaške, Italije in Francije.
Velika burja razsaja v reakcionarnem taboru radi Čehoslovaške, ker si je to demokratično ljudstvo samo uredilo in usmerilo svojo pot. četudi na ozemlje čehoslovaške ni stopila niti ena noga ruske Sovjetske armade, reakcija najhujše tuli proti Sovjetski zvezi, človek, ki nekoliko pomisli bo takoj uganil zakaj ? Kako bi že danes klali svobodoljubno češko in slovaško ljudstvo, da ni. . . joj. . . Sovjetske zveze, ki je tako namazala fašiste in naciste v zadnji vojni. Oni dobro vedo, da predobro, da tega Sovjetska zveza ne bo nikoli dopustila in zato tako tulenje, da je Sovjetska zveza vzela Čehoslovaško. To kričanje in tulenje prihaja pa seveda samo od onih, ki tudi med vojno niso imeli lepe besede, za Sovjetsko zvezo in njeno armado, ki je drobila njihov nazi-fašistični vojni stroj.
V	angleškem časopisu "The Daily Grafic", piše komentator, neki "Candidus"; — joj, vse bodo komunisti vzeli, Francijo, Italijo, Finsko, Norveško^ švedsko in Dansko, — samo Španija in Portugalska nam bo še ostala v "proti-komunistični fronti. Nato nadaljuje, — "zahvalimo boga, da nam je dal gen. Franka in gen. Salazarja". Dalje svetuje Združenim državam in Angliji, da naj od ločno izjavijo Sovjetski zvezi, "ako se bo premaknila še eno miljo v Evropi, da bodo deževale atomske bombe na Sovjetsko zvezo." Pisanje tega in še več drugih takih "Candidusov", pred vojno, po vojni in je še tudi sedaj, v prilog nazi-fašizma. Tudi Hitler in Musolini sta kričala, koliko bomb bo padlo na Anglijo in Francijo če se bosta upirali nazi-fašizmu. Padate so tudi v resnici, ali po delavskih četrtih Londona in drugih angleških in francoskih mestih, kjer so bili kvizlingi niso padale bombe.
Veliko veselje med njimi je zavladalo, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Takrat so prestale bombe na London in druga angleška mesta, Sovjetska zveza je žela vihar, ki so ga pripravili oni kot ga pripravljajo danes. Druge fronte nikakor ni hotelo biti in tako je morala SiT-ma s pomočjo partizanov, za katere danes uradno ameriško sodišče izjavlja, da so jih fašisti imeli pravico moriti in pobijati — zdrobiti nazi-fašistični vojni stroj. Prestala je največja burja kar jih pomni zgodovina in prestala bo tudi ta burja reakcije in nazi-fašističnih ostankov.
onemogočeno, da bi se še nadalje posluževala zaostalosti množic v svoje namene, kakor je to bilo v stari Jugoslaviji, ko se je vladajoča sila opirala zlasti na pasivnost ženskih množic. To dejstvo prinaša v jugoslovansko življenje globoke izpremembe, ki so registrirane v ustavi.
Jamstvo, da služijo ukrepi in odloki, ki jih sprejemajo najvišji organi oblasti, resnično le ljudstvu v korist, je to, da te odloke, zakone in sklepe tudi izvršujejo tisti organi, ki so izvoljeni od samega ljudstva. Tu torej ne more biti dvojnega gledanja na te ukrepe, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji, kakor je to še vedno v zapadnem svetu in v deželah, katere še nimajo ljudske oblasti. Enotnost jugoslovanske ljudske oblasti potrjuje člen 6., ki se glasi: "V Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu."
Iz te osnovne izpremembe izvira vse drugo, kar uzakonja ustava. Iz te osnovne izpremembe izvira tudi gospodarska ureditev nove Jugoslavije. To pomeni, da je v ljudski republiki Jugoslaviji država tista, ki nosi skrb za ljudske množice ter jih ščiti pred gospodarskim izkoriščanjem. Tako je danes država ljudstva orožje proti izkoriščanju, prej pa je država sama ljudstvo izkoriščala v prilog maloštevilnih ljudskih izkoriščevalcev. Tako je še vedno po raznih zapad-nih državah vključno v Kanadi, kjer veleindustrijalisti in dobičkarji navijajo cene, a po stavkujo-čih delavcih in delavkah, ki se bore za izboljšanje svojega stanja padajo pendreki.
V republiki Jugoslaviji je država tista, ki kontrolira gospodarsko proizvodnjo in ker je vodstvo države v ljudskih rokah, je njena kontrola samo ljudstvu v korist, kar je ravno nasprotno v državah, kjer je oblast v rokah protiljud-skih elementov, zato so tudi vsi gospodarski ukrepi protiljudski. Isto je z državno lastnino, ki je danes v Jugoslaviji v ljudskih rokah. Prej je ta lastnina večala moč in oblast protiljudskih oblastnikov, sedaj_ bo večala moč in bogastvo ljudstva. Dejstvo, da je nosilec oblasti v Jugoslaviji ljudstvo, spreminja vlogo zadružništva, ki je bilo prej izpostavljeno pritiskom izkoriščevalcev, pritiskom kapitala, da kmečke in druge zadruge niso mogle uspevati. Ljudska Republika Jugoslavija pa daje zadrugam vso svojo materijalno pomoč.
Iz te osnovne izpremembe izvira federativna ureditev naše rojstne domovine, kjer ni več zatiranja naroda po narodu, kjer je oblast enotna, saj je centralna oblast prav tako v rokah ljudskih demokratičnih sil, kakor oblast posameznih republik in okrožij. Jugoslovanski narodi so se svobodno odločili za svojo enakopravnost že v letih osvobodilnega boja.
Globoko demokratičnost jugoslovanskega gospodarskega,* državnega in družabnega življenja kaže 24. člen ustave, ki govori o ženski enakopravnosti na vseh področjih. Prav tako člen 23., ki govori o ljudski volilni pravici, ki je enaka za ženske in za moške. Dalje vse tisto, kar tako živo zadeva jugoslovansko ženo, mater, otroka, družino. Tu naj bi se naštelo le najznačilnejše; zajamčena je ženi enaka pravica do dela in plačila, do enakega socialnega zavarovanja,
državna zaščita zakona in družine, državna skrb za vojne invalide, za sirote padlih bojevnikov in žrtve fašističnega terorja, državna skrb za zdravje ljudstva, pravica do izobrazbe in šol, in končno, kar je bilo ogromnega pomena, z agrarno reformo, z dejstvom, da je zemlja prešla v last tistega, ki jo obdeluje. S tem dobiva kmečka mati povsem drugačen položaj v življenju, kakor ga je imela do sedaj.
Zaščitena sta mati in njen otrok. Vsaka mati ima pravieo do plačanega dopusta pred in po porodu. Dolžnost države je, da ustanavlja porodnišnice po vsem ozemlju. Spomnimo se sto in sto primerov, ko je morala porodnica ure in ure daleč z vozom po zdravniško pomoč,
Mnogokrat se je zgodilo, da je ta pomoč prišla prepozno. Spomnimo J če mu ne brani. Protidemokratično
je ena izmed velikih pridobitev demokracije. Vera se je vedno zlo-rabljaja v politične namene. To se je dogajalo v stari Jugoslaviji, to se dogaja povsod v reakcionarnih deželah, to se je posebno v naj-grši luči pokazalo v osvobodilni borbi Jugoslavije. Ni treba svežiti spomina, kaj vse je počenjala nekatera duhovščina za časa borbe za svobodo in ljudsko demokracijo, ni treba spominjati posebno jugo-slovanke na to kako je visoki kler izkoriščal vero v svoje protiljud-ske svrhe, kako je visoka duhovščina v "imenu Kristusa" napovedovala najostudnejšo borbo proti svojemu lastnemu narodu in se zvezala proti njemu s Hitlerjevimi in Musolinijevimi krvniki. To je še vedno sveže v spominu nedolžnih žrtev. Vsled tega je nemogoče, da je v državi še katera druga oblast izven ljudske, kajti kar je ljudskega je vključeno v ljudsko oblast. Cerkev, če bo vršila le svoje izključno verske posle, bo prejemala vso zaščito in podporo jugoslovanske republike.
Prav tako je z ločitvijo šole od Cerkve. Veroizpoved je svobodna odločitev vsakega državljana. Kdor se torej hoče udeleževati verskega življenja naj se ga udeležuje, nih-
Tako so gradili našo največjo Hidrocentralo
PISMO IZ SLOVENIJE
18. mesecev dela, 18 mesecev borbe z vodnim elementom, 18 mesecev nadčloveških naporov delovnega kolektiva Gradisa — Mariborski otok, je dalo rezultat:
Danes stoji na Dravi nad Mariborskim otokom do-gotovljena naša največja hidrocentrala,, kamenita zgradba s tremi turbinskimi stebri in štirimi pretočnimi polji. V enem izmed teh stebrov že montirajo noč in dan dele prve turbine, ki bo dala že v prvem letu naše Petletke naSi industriji in našemu podeželju električno energijo.
ŽENA DELAVKA
Ob osvoboditvi so po vsem desnem obrežju Drave globoko v Stu-denški gozd ležali razmetani ogromni skladi granita pripravljeni za gradnjo. Žalosten pogled je bil takrat na stavbišče: vsepovsod so ležali zarjaveli deli demoliranih strojev, iz stavbne jame, ki je bila skoraj do vrha zalita z vodo, pa so komaj moleli vrhovi velikanskih žerjavov. Okupator je skušal nekaj strojev odpeljati še v zadnjem hipu, česar pa ni več utegnil; ostali so tam med prevrnje-nimi lokomotivami in kupi mate-rijala.
Vso jesen in vso zimo 1945. leta so delavci "Gradisa" izvrševali pripravljalna dela za gradnjo. Spomladi 1946., tik pred pritekom velikih voda, so se začela stavbna dela v vsem obsegu.
Takrat se je v gramozni jami premaknil bager, zagrebel je v peščene stene, dvignil se, obrnil, razklenil svojo ogromno čeljust in napolnil do vrha prvi postavljeni voziček industrijske železnice. Pod njim se je zvrstil drugi, tretji . . ., deseti voziček, že je drdral z njimi stroj pod separacijo in tam v notranjosti visokega lesenega stolpa je zahreščalo, zavrtelo se je kolesje, premaknili so se bobni za gra-
so se z mrzlično naglico pregibali, se vzpenjali kvišku, viseli na ogrodju sten in stali na široki ploščadi turbinskega stebra. Čez da» je vse bolj pripekalo pomladno sonce, sredi vinogradov nad bregovi sinje reke so cvetele češnje, ljudje, ki so hodili mimo, so se ustavljali in začudeno opazovali rast elektrarne.
Drugi turbinski steber se je bližal svojemu vrhu . . .
Zdaj ko se je delo na drugem stebru bližalo koncu, je bilo treba pripraviti stavbno jamo za tretji — ali kakor ga na elektrarni imenujejo — za prvi turbinski steber.
V vodo so spustili mogočne kvadre opažev, potapljači so jih pri trdili na dnu reke in nato so jih napolnili z betonom. Istočasno so pričeli z razbijanjem zagatnih ste» nad prvo stavbno jamo. 24 dni eo rabili, da so odprli pot toku Drave v dve pretočni polji. Betonske stebre nad bodočo stavbno jamo so pričeli povezavati s prečnimi zidovi in na to osnovo so potem zidali kvišku. Hiteli so, da dogo-tovijo zid še predno naraste voda. Voda pa je pričela nepričakovano hitro naraščati in je dosegla de-
NAŠLI ZDRAVILIŠČE
Lepa prihodnjost črnogorskega obmorskega letovišča okraja Igala. V tem kraju so odkrili zdravilno mineralno radioaktivno blato za zdravljenje vseh revmatičnih obolenj. Morsko blato vsebuje precejšnjo količino radia, tako da se kraj v tem pogledu uvršča med najpomembnejša zdravilišča za revma-tizem v Evropi.
se na mnogo primerov smrti porodnic na sepsi, kužni bolezni porodnic, ker so rodile v neprimernem kraju, kjer ni bilo preskrbljeno za higieno in je bolezen kosila življenja mladih mater. Zaposlene matere danes najbolj živo občutijo potrebo dečjih domov in dnevnih jasli, kakor pravijo v Sloveniji prostorom, kamor so izročeni otroci v varstvo, med tem ko je mati na delu v tovarni ali kje drugje. Pereče je tudi postalo vprašanje zavetišč, saj je na tisoče sirot, ki so izgubili stariše v strašni vojni. Otroci rojeni izven zakona, imajo iste pravice, kakor otroci rojeni v zakonu. V Jugoslaviji je za vedno končana zgodovinska krivica tem otrokom, ki jih je spremljal "sramotni žig nezakonskega otroka". Tudi mati je trpela z njim. Nezaščitena kot je bila, je morala po večini sama preživljati otroka in poleg tega tudi sama prenašati "sramoto nezakonske matere", ki je bila tako globoko zasidrana v ljudskem pojmovanju.
Ponekod so župniki krstili takega otroka s čudnimi, nenavadnimi imeni, da bi ostali za vse življenje zaznamovani. Tisti, ki je pri nas razkrinkal vse, kar je bilo gnilega, Ivan Cankar, je prikazal to nezaslišno krivico v svoji zgodbi; "Otrok je pri krstu dobil ime — Polikarp".
V Republiki Jugoslaviji imajo starši do teh otrok iste dolžnosti, kakor če bi bili rojeni v zakonu. Šole in druge prosvetne ustanove so dostopne vsem slojem, torej bo tudi žena polnopravno uživala pro-sveto in izobrazbo. Za nadarjene otroke, ki zaradi revščine niso mogli posečati šol, se je začelo novo življenje.
Cerkev je ločena od države, šola je ločena od cerkve. Ta ločitev je nujni, bistveni del ljudske oblasti, in ljudstvu v škodo pa bi bilo, če bi se cerkev vtikala v zadeve oblasti, v zadeve vzgoje mladine. Pomisliti je potreba tudi na to, kako so se morali ljudje v času ,ko je bila Cerkev združena z oblastjo,
nevarno, če bi urejevala pravne odnose med zakonci, kakšna druga organizacija in ne država, ne ljudska oblast. To je zlasti važno za republiko Jugoslavijo tudi zato, ker je v njej več verskih ločin, ki imajo različne odredbe glede zakona. Tako je prišlo marsikdaj do zmešnjav in trpeli so otroci, ker so imeli različne dedne pravice z ozirom na to, kakšne vere je bil njegov oče, oziroma mati. V republiki Jugoslaviji sta zaščitena zakon in otrok od države same pa naj bodo starši katere koli vere, naj skleneta zakon v kateri koli veri. Zakon mora biti sklenjen civilno in po volji zakoncev še nato v tisti veri, kateri zakonca pripadata.
nulacijo, prvi tovor gramoza je švi-lavce med betoniranjem zadnjih gnil kvišku, padel v lijak se po- kubikov- Dan in n°č so delali pod mešal z vodo, ki je izpirala iz nje- j navalom besnečega vodovja, potem ga blato, se razdelil na rešetih, Pa Je zid in novo betonsko jamo večje kamenje se je valilo v stope, *zalil°- z orjaško silo se je valil drobili so ga kavlji železnega mli- 1 tok> Ponašal s seboj drevesa, hiše, na, iz nadstropja v nadstropje je ! mostove, živino, z obeh turbinskih lil bobneči slap, dokler se spodaj 1 stebrov se Je odbijal v pretočna ni prečiščen in pripravljen za be- Pol^a' tam kiPel kvišku in nato toniranje izlil v vozičke. Dim iz drvel Proti krnu Mariborskega oto-železnega stroja se vali pod nebo, ka> ki Sa J'®.odnašal° kos za ko" preko kretnic, skozi predor hidro-centrale, nad gladino Drave, ki se zaganja v mostnice zasilnega mostu gre vlak v betonamo. Pisk, rezko povelje, vagoni se v podolž-ni kolibi zvračajo nad okni in rešetkami, gramoz in pesek izginja v globino, od časa do časa presekajo delavci vreče cementa, vse se
som. Graditelji elektrarne so s strahom zrli na novi betonski zid. Ali bo vzdržal? To nemo vprašanje si lahko bral v njihovih očeh. Ponoči od 15. do 16. julija je voda tako nevarno narasla, da so inženirji sklenili razstreliti del novega zidu, da rešijo ostalo. O polnoči je dosegel vodostoj svoj višek; ko
pogreza nekje pod podnicami, se Pa se Je potem približevalo jutro,
meša v betonarni, zliva z vodo v beton, ki ga črpalka poganja po ceveh kvišku na gradbeno mesto.
je reka že upadala. Zid je stal in vzdržal. . .
Čim je voda upadla, so v novi
Uro za uro, brez prenehanja, po- 1 stavbni jami pričeli z delom. Gra-
ganja kubik za kubikom, zakaj za en sam turbinski steber jih je potrebno 15.000! Med tem časom so tesarji sesta-
dili so jo tudi s spodnje strani, izčrpali so vodo in minerji so se zagrizli v peščenec na rečnem dnu. 30.000 kubičnih metrov žive skale
Vseh teh globokih izprememb, ki od vrha do tal izpreminjajo življenje jugoslovanske žene in vse njene družine v bodočnosti — se jugoslovanska žena tudi zaveda, uživa vse ugodnosti in se vedno bolj udej-stvuje v vseh panogah gospodarskega in političnega življenja ter vestno izvršuje tudi svoje dolžnosti do skupnosti, kot je določeno v ustavi Jugoslavije, ki pravi:
"Vsak državljan je dolžan delati po svoji sposobnosti, kdor ne daje skupnosti, ne more od nje prejemati."
vili opaže, žerjavi so jih dvignili	Je bil° treba razstreliti in izkopati,
v višino in jih varno postavili na	da -¡e bil° mogoče 12 metrov pod
nedokončane zidove drugega tur-	rečno dno P0l0Žiti temelje turbin-
Sinskega stebra, železokrivci so	skemu stebru. 26. septembra je ste-
. ukrivili in zavarili tisoče in tisoče	kl° Prvih sto kubikov betona v re-
palic armature, jih namestili in	strugo. 250 kubičnih metrov povezali v umetno stavbo, ki bo
jedro, vez in trdnost betona. In takrat so tudi kamnarji zasekali z dleti v kamenite kocke, obklesali so granitne kvadre, pripeljali jih pod žerjav, ki jih je zagrabil in odnesel zidarjem kvišku. Kamenita obloga raste, osrčje turbinskega stebra pa je napolnjeno z betonom.
V nočeh so sijali reflektorji, pošastno so se črtali zidovi kameni-tega giganta v temo, začuda majhni so bili ob njih, premikajočih se mehanizmih žerjavov ljudje, ki
iz Glavnega urada SKJS
VPLAČUJTE SVOJE "ŠIFKARTE" PRAVILNO
Te dni smo dobili od nekoliko naših izseljencev-povratnikov denar za njihovo vozno karto "Šif-karto", ali brez izpolnjenih "U. K. Deklaration Form". O tem smo že večkrat pisali na lokalne odbore SKJS in tudi v našem tisku in vendar se še dogajajo nepravilni postopki pri vplačevanju "šifkarte". Nedavno smo objavili v našem tisku pojasnila ki so v zvezi z odhodom, kjer smo tudi pojasnili vplačevanje "šifkarte", izpolnjenje "U. K. Deklaration Forme", smo tudi podrediti verskim običajem, če so j dobro objasnjli in vse kar je po-hoteli skleniti zakon, čeprav niso trebno je le to da se posveti neko-
imeli vere v sebi. To prisiljeno versko udejstvovanje, ki ni imelo osnove v veri posameznikov, prav gotovo ni bilo v skladu s pravo, resnično vsebino vere.
Kakor povsod, tako je tudi v Jugoslaviji temelj bodočega rodu, družina. Zato bi bilo napačno in
liko pozornosti in stvar se more zelo lahko in enostavno urediti.
Z nepravilnim poslovanjem, tovariši in tovarišice, se nas postavlja v neugoden položaj in smo vsled takega dela prisiljeni na prepisovanje in izgubljanje dragocenega časa. Zato vas prosimo, da
ob priliki vplačevanja storite sledeče:
"šifkarte"
1. Ko vplačate "šifkarto" izpolnite, obvezno, "U. K. Deklaration Form" in to skupaj z denarjem pošljite na Gl. urad SKJS. Omenjeno formo je potrebno izpolniti v angleškem jeziku. To formo je potrebno izpolniti za vsako osebo, brez razlike ali ta plača ali ne plača vozno karto, torej tudi za otroke.
betona je vsak dan pognala črpalka po ceveh v opaže. Januarja meseca se je dvignil steber iz temeljev in konec maja letošnjega leta je že segel do višine mostu, ki veže dvoje turbinskih stebrov med seboj.
Vsepovsod v našem življenju o-pažamo, kako delo preustvarja človeka. Lik delovnega človeka se poraja na mladinski progi, na gradnjah in v tovarnah. Težave, ki se moramo z njimi boriti, dramijo iznajdljivost, tovarištvo skupne borbe povezuje delovne ljudi. Prav posebno je bilo to mogoče zasledovati pri kolektivu graditeljev hidrocentrale. Delavci so gradili elektrarno in elektrarna je izgrajevala delavce. Mariborčani, Med-žimurci, Prekmurci, so se v 18 mesecih gradnje zlili v enoten delovni kolektiv, kot tega ne bi bil nihče pričakoval. Dvignila se je njihova proletarska zavest, dvignila se je posebno njihova delovna disciplina. K temu je pač precej pripomoglo skupno življenje v delovnem naselju, izživljanje v dramskih, pevskih in šahovskih krožkih, študi, s katerimi so si razširjali obzorje in poglabljali svoje strokovne znanje. K temu je tudi pripomoglo enotno vodstvo vseh gradbenih del, preudarnost, in iznajdlivost, s katero
2. Poleg "U. K. Deklaration For- I je šef-inženir elektrarne inž. Boris me" je potrebno izpolniti tudi re- Pipan s sodelovanjem ostalih inže-kordno listo: Ime in priimek onega nirjev znal premagati vse težave, kateri plača, iz katerega mesta in K temu pa je brez dvoma največ
pripomoglo delo samo sebi, s svojo zahtevnostjo in s svojimi uspehi, i ki jih je dajalo. Kako so se nave-
i za koliko oseb plača "šifkarto".
Ako omenjenih form (tiskovin)
nimate pri roki, prosimo da te	zan na" to e"lektra~rno~ ki je" rastla
zahtevate od Gl. Urada SKJS in	izpod rok zidarjev in iz opažev
mi vam jih bomo poslali.
Za registracijski odelek SKJS B. Stevanov.
tesarjev, na temeljih betonerjevih! S kakšno tesnobo v srcih so v zad-
Kdor ne ljubi svoj narod ga ljudstvo zavrže
St. Louis, Mo. — Danes ko to pišem imamo spet krasno belo naravo s snegom pokrito. Je 24. februarja, dan sv. Matija in kakor pravijo; "da sveti Matija led razbija, če ga ni ga pa naredi." Letos ga mu ne bo treba delati, ga bo •dosti našel, da si napolni svojo nebeško ledenico z ledom, ker v drugem nadstropju še nimajo avtomatičnih hladilnic, ker so pretežke za tako visočino. No pa to bo že Gabrovšek uredil, jaz naj rajši pišem o neki drugi stvari, ki se tiče Slovencev, njih ljubezni do svojega rodu in svojega jezika.
Torej pred leti so imeli v Cleve-landu, Ohio, slovenskega župana. Dokler je županil Mr. Laushe, ga je tudi tukaj v St. Louisu, kapitalistično časopisje zelo hvalilo in povzdigovalo, kako da je "fejst" dečko. Predno se je povzdignil do guvernerja države Ohio, ga je že tukajšnje časopisje priporočalo za prihodnjega predsednika Združenih držav.
Kaj pa se je sedaj z njim dogodilo? Vsi Slovani ga mrze in tako tudi drugi ameriški državljani. Nikdar več si ne bo pridobil zaupanje ljudstva. Zakaj ? V vseh štirih letih governerske službe ni imel niti ene dobre besede za ubogo trpečo Jugoslavijo. Tega mu bo žal in se bo še rad spominjal svojega materinega jezika, ali ljud: stvo ga ne bo več poslušalo. Kakor sem čital, bi spet rad postal župan mesta Clevelanda, ali se bojim, da mu je popolnoma odzvo-nilo.
Tukaj v našem mestu smo imeli tudi enega takega, ki se je že precej dvignil ali se je zadnje čase precej poslabšal. Ta rojak je George Buban. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za državnega poslanca na republikanski listi. Tudi jaz sem volil za njega, ker sem mu veliko zaupal in se tudi ni pokazal napačen. Ko smo ustanovili "American Slav Congres", je bil tudi on zraven in smo ga izvolili za predsednika kongresa. Ko smo potem prirejali shode je vedno on govoril na teh shodih. Na teh shodih smo vedno dosti napravili za Jugoslavijo. Ko je bila delegacija Rdečega Križa Jugoslavije tukaj smo obljubili napraviti $25.000 in smo obljubljeno svoto tudi napravili čeravno bolj počasi. Ljudje so bili radodarni in naj navedem primer ko je neki trgovec električnih pritiklin podaril sam $100.00 eden električni hladilnik in radio, na shodu je dal še desetak in ko je pozneje zvedel, da je nekje usnje naprodaj, je tudi tega kupil ter poslal to v teži od tri tone na svoje stroške Jugoslovanskemu Relif-nemu odboru v New York. Ta rojak še vedno veliko pomaga. Ko je šel naš predsednik SANS-a k njemu, ako bi mogel dobiti avtomatični radio z gramofonom in ga vprašal za nekolikp znižano ceno in ko se mu je razložilo zakaj ga kupuje, ga je dal za tovarniško ceno in povrhu je še nekaj druge ropotije podaril brezplačno. Vsa čast takemu rojaku, ki gleda kako bi mogel čim več pomagati Jugoslaviji.
Naša podružnica SANS ima zelo dobrega predsednika in sicer je tukaj rojeni Slovenec, kakor tudi
njegova žena. On je eden od ustanoviteljev naše podružnice in ob enem tudi okrožni predsednik SNPJ. On je zato delo izvoljen že v drugič in se ne sramuje govoriti slovensko in tako tudi ne žena, čeravno sta samouka v slovenščini. Ta dva delata kot čebela za Jugoslavijo. To sta Ana in John Spil-ler. Tema dvema dam vso čast radi njihovega dela. Ako bi bilo par tisoč takih delavcev tukaj v Ameriki, bi bila Jugoslavija na mnogo boljšem stališču. Nisem še prišel v dotiko s tukaj rojenim Slovencem, da bi se toliko zanimal za stari kraj kot se ta dva in pravita ako bo njima le mogoče, da bosta šla pogledat v stari kraj.
Torej imamo dobre in slabe ljudi. Laushe in Buban se nista nič kaj dobro obnesla, ker izgleda da se ne zanimata za svoj narod in ker se ne zanimata za svoj narod jih tudi drugo ljudstvo ne mara. Sicer pa niso Slovani majhna sila v Ameriki. V vse-slovanskem kongresu je včlanjenih okrog 73 velikih narodnih društev od vseh slovanskih narodnosti od Rusov in vse doli do Bolgarov. Ta sila bo mnogo pripomogla, da bo izvoljen za našega prihodnjega ameriškega predsednika Henry Wallace od katerega izvolitve je odvisno, ali se bo Amerika obrnila po poti, ki jo je začrtal Roosevelt, katerega stališče zastopa Wallace, ali pa bodo dobili v roke krmilo vojni hujskači, ki bodo obračali tradicionalno demokratično Ameriko v fašistično smer ter se pripravljali na novo tretjo svetovno vojno. Demokratični volilci Amerike tega ne smejo nikakor dopustiti in morajo pri prihodnjih volitvah, kakor eden glasovati za Wallace-a.
Med tem časom pa je treba delati na to; vojne hujškače in "trote" je treba neprestano razkrin-kavati, da jim miroljubno delavstvo ne bo nasedalo, ker znajo ti ptiči jako lepo in prepričevalno prepevati, kako je treba pomagati, kitajskim fašistom, grškim monar-ho-fašistom itd., samo tam kjer je pomoč v resnici potrebna in kjer so naši resnični zavezniki se pa neprestano meče polena pod noge, da se njihovo gospodarstvo ne more razvijati. Ti naši resnični zavezniki so seveda Sovjetska zveza in nove demokratične države v vzhodni Evropi. One se še vedno resnično bore proti fašističnim ostankom, vojnim hujskačem, trotom, dočim ameriška reakcija poskuša v Združenih državah in zapadni Evropi oživeti ostanke fašizma ter vprizoriti novo svetovno klanje. Pri tem se niti ne poskuša zakrivati, da se naj Amerika obrne proti svojim zaveznikom v Evropi in Aziji ter stopi na stran svojih včerajšnjih sovražnikov.
Vedeti je treba tudi to, da mir še ni podpisan z Nemčijo in Japonsko in kaj bi se to imenovalo, ako bi Amerika stopila na stran včerajšnjih sovražnikov predno je mir podpisan? Izdaja; se je temu včasih reklo! Amerika pa ni izdajalska in se to tudi ne bo zgodilo, da bo pa bolj gotovo in da bomo na varni strani, si bomo izvolili Henry Wallace-a za predsednika.
Ciril Medved.
Po prihodu V domovino se Vse-slovanskikoncert
je takoj priključil delu
KAR NAREDIMO JE NAŠE IN BO OSTALO NAŠE
Spodaj priobčeno pismo je poslal Jože Kobetič, ki se je vrnil z drugo grupo v domovino, iz njegove rojstne vasi Sinjega vrha, Alojziju Zdravje v Windsor. Pred odhodom v domovino se je tudi Jože Kobetič nahajal v Windsor-ju. On piše:
Dragi tovariš Lojze!
Še vedno se spominjam na vaše tovarištvo, ki smo ga gojili v daljni Ameriki. Ni mi pri srcu Amerika, ampak tovarištvo kot sem že prej omenil. Prav radi tega naj ti malo opišem mojo pot iz Kanade do moje ljube domovine, do naše ljudske države.
Pot je bila dolga kar mi lahko verjameš, sicer si pa itak že tudi sam čital v naših naprednih listih v Kanadi. Torej 18 dni smo plavali po morju in prišli v naše (prej je bilo italijansko) pristanišče — Reko, kjer so nas z vso veličino in velikim veseljem sprejeli. Okrog nas je mrgolelo več kot 30.000 ljudi, ki so nas prišli pozdraviti, kot svoje tovariše.
Takoj ko sem prišel domov v svojo rodno vas, sem se takoj vključil v družabno življenje in z vso vnemo začeli delovati na vseh poljih za blagor ljudstva in blagor naše domovine in za izvedbo naše-.
ga petletnega plana. Dela je veli ko, prav zaradi tega te prosim, da mi oprostiš, da se ti toliko časa nisem javil.
Ljudje so z mano zelo prijazni tukaj in me sprašujejo o marsičem, kaj in kako delajo in kakšno je življenje v Kanadi in Ameriki. Pojasnjujem jim na vse načine, med drugim jim povem tudi to, da se mora tudi v Ameriki zelo trdo delati če hočeš živeti. Za nas je pa važno to, da delamo doma in to kar naredimo, je naše in bo naše ostalo in je ni sile, da bi nam sad našega dela mogla vzeti.
Da bi videl, kako naše ljudstvo spoštuje svoje padle borce in pridobitve narodno-osvobodilne borbe. Sam sem bil priča, kako je ljudstvo postavljalo spominske plošče dvema borcema v majhni vasici na skrajni meji Slovenije ob Kolpi na Sinjem vrhu. Iz vsega KLO, ki šteje okrog 400 ljudi se je zbralo 300 občanov, Samo tisti niso prišli, ki so bili bolni ali pa odsotni, to je da jih ni bilo tisti čas doma. Ginljiv je bil pogled na mesto, kjer so fašisti ubili dva junaka — dva borca za svobodo, toda veličastno se je na tistem mestu dvignil trajen spomenik, kot
Svet Kan. Južnih Slovanov v Sudbury si je določil kvoto
KOT ZAČETEK SO NA RAČUN KVOTE POSLALI S350.00
Sudbury: — Razpored Izvršnega ter prešel na življenski položaj de-odbora SKJS iz Toronte o prire- lavca v Jugoslaviji danes in po-janju množičnih zborovanj je naš tem ko bo izvršen Petletni plan. lokalni SKJS snreiel nairesneiše Dalje je naglasil tudi, kako veliko
skrb posvečajo ljudske oblasti vzgoji mladine, učenju in celo športu v najzakotnejših krajih nove Jugoslavije itd. Govor tov. Grubiča je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Po govoru in temeljiti diskusiji je bil sprejet predlog, da bo naš odsek SKJS naredil v teku kampanje za vojne sirote Jugoslavije $1.500.00. Ker smo imeli v blagajni od prejšnjih zabav in od zabave, ki se je vršila v soboto 21. februarja pri roki $350.00, smo se odločili, da ta znesek takoj pošljemo na račun naše kvote. Sklenili smo tudi, da bomo v bližnji bodočnosti priredili večjo zabavo na kateri bomo zbirali v ta namen. Prepričani smo, da se bodo z našimi sklepi strinjali vsi Jugoslovani naše okolice, ter pomagali, da bomo častno dovršili naše obveznosti kakor smo jih vedno v prošlosti.
Odbor.
lokalni SKJS sprejel najresnejše ter se je to množično zborovanje vršilo pri nas v nedeljo 22. februarja. Da bi pa izkoristili prihod tovariša Grubiča iz centrale, smo se potrudili ter smo v soboto zvečer imeli predavanje.
Predavanje je bilo o današnjem gospodarskem in političnem položaju, o znižanju vrednosti denarja v kapitalističnih državah, kot v Ameriki, Franciji in drugod; kako je to znižanje delovalo na življenski standart ljudstva v teh državah in kako je delovala ureditev valute v Sovjetski zvezi, kjer je bil vsled ureditve valute povišan zaslužek delavcem, a znižane cene življenskim potrebščinam, kar je ravno nasprotno v kapitalističnih državah, kjer se zaslužek delavcem vedno znižuje a življenskim potrebščinam se cene neprestano dvigajo. Predavanje, vprašanja in diskusija je bila zelo zadovoljujo-ča.
Razno iz Detroita
Zadnje čase smo v Detroitu precej oživeli z raznimi društvenimi zabavami, katere so bile pa vse precej dobro obiskane in uspeh zadovoljiv posebno iz moralnega stališča. Da bi bil pa uspeh tudi finančno zadovoljiv je pa potrebno med nami več skupno delovanje kakor razumljevanje, v tem pogledu in za društveno delo.
To bi pa bilo mogoče le na ta način ako bi imeli skupni Dom. Če ravno vse društva po nekaj napredujejo, napredek bi bil pa bolj povoljen ako bi imeli v primernem centru velik skupni Dom da bi odgovarjal za vso slovensko javnost, kakor sta že omenila S. Jur-ca in S. A. Kirn. Neki dopisnik jih je komentiral in pravi, da ni nič videl ne v enem ne drugem njihovih dopisov. Well, to je zavijanje resnice. Jaz bom pa rekel, da je nekaj. Ako ne drugo vsaj želja in nade za kar se lahko to uresniči. Jaz verjamem da brez volje in želj tudi teh dveh domov bi ne bilo SDD in SND. Saj vendar imejmo za vzgled SNPJ, ki je tudi začela z malim članstvom in nič kapitala samo malo članstva pa veliko korajže.
Ustanovitelji si nebi bili nikdar mislili, da bo ta organizacija zra-stla v takšnega orjaka z 70 tisoč člani in preko 13 miljonov imovine itd., tako da še večji narodi se nemorejo kosat z SNPJ. Ako bi mi imeli skupni Dom v primernem centralnem prostoru bi naše društveno gibanje bilo efektivnejše, močnejši bi bili v delavskem gibanju. Kulturno gibanje bi oživelo in
seveda kakor tudi šport kar mladina želi. Bouling in vse to bi bilo doma skupno kot br. Jurca pravi pod eno streho.
Seveda so pa ljudje ki hočejo enega ali drugega prezreti enostavno zaničevati, češ on je stari Janez on nič nežna. Rekel bom pa na to, da nisi potegnil voza iz mlake brez starega vola, to je bil pregovor v starem kraju pa velja tudi tukaj. S tem mislim reči da mladina mora tudi stare malo poslušati pa bomo skupno želi uspehe. Skupno smo zmožni izgraditi Dom ki bi odgovarjal za vse naše aktivnosti. Kajti oba doma bi prinesla okoli $100.000 ali več. Ljudje bi še z veseljem šli in kupovali delnice. Na ta način bi izgradili dom, in ko bi bil dograjen bi bil vsak Slovenec ponosen na to imenitno stavbo. Da pa smo bili na Zapadni strani pripravni za sodelovanje je tudi dokaz, ker smo bili SDD izvolili dva zastopnika, sta se vdeležila seje odbora SND, nista pa nobenega poročila podala ker nista imela kaj poročat, ker ni bilo še menda nobene volje zato. Povedala sta naše mnenje iz zapadne strani.
Ne govorim v imenu S.D.D. '¡ali njegovega članstva, verjamem pa, da bi se jih dosti strinjalo za to akcijo. Saj vendar lahko vidimo unije so začele ustanovljat Coope-rative a mi se pa nebi mogli zje-diniti za skupni Slovenski Dom? Mladina tudi pri nas raste pri dr. 518 in ako je tako, ga bodo znali tudi voditi saj jih bo dosti izuče-nih članov. Da lahko s ponosom povem, da od našega društva 518
V nedeljo 22. februarja se je vršila popoldne tudi seja SKJS, a po dnevnem redu, ki je bil zelo kratek se je nadaljevalo z množičnim zborovanjem na katerem je bilo najglavnejše vprašanje kampanja za $25.000, katero je razglasil Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč jugoslovanskim otrokov, ki so v osvobodilni vojni izgubili svoje stariše. Nadalje se je podčrtalo, kako važno je vlaganje denarja za nabavo strojev in orodja, in ob enem tudi povra-tek naših izseljencev v domovino — novo Jugoslavijo. Tov. Grubič je-navedel vzroke izseljevanja pred vojno za časa stare Jugoslavije,
priča trde toda slavne preteklosti osvobodilne borbe. Jaz sem kar strmel, ko sem videl, kako so ljudje trumoma prihajali z zastavami, transparenti, venci in šopki cvetja. Na vseh je bilo videti žalost in potrtost.
Na licu mesta so bili tudi govori, pri katerih so se marsikateremu orosile oči, tako so se tudi meni. Tu niso govorili doktorji, advokati politiki — ne, ampak ljudstvo, govorili so kmetje in delavci. Ljudje so vztrajali navzlic temu, da je bilo deževno vreme.
Gotovo vam je znano, da so bile pred kratkim volitve v krajevne ljudske odbore. Gotovo ste o tem kaj slišali kako se pri nas vrše volitve, posebno reakcionarno časopisje ima veliko za povedati o naših volitvah, kar mi je znano še iz časa ko sem bil še jaz v Kanadi. Tukaj ti bom pa povedal, kar sem jaz videl in doživel.
Že veliko prej pred volitvami je stari KLO sklical množični sestanek, to se pravi vse prebivalstvo našega kraja. Na tem zborovanju smo vsi zbirali kandidate za novi KLO (Krajevni Ljudski Odbor). Tu je bilo veliko govorjenja, veliko ugibanja a naposled smo se sporazumeli in veselega obraza odšli domov. Dne 7. decembra 1947 so bile volitve, a tri dni pozneje se je pa sestal novi odbor in smo izvolili iz svoje srede tajnika in predsednika, Ostalim članom KLO pa se je podelilo delo po sektorjih. Jaz sem bil izvoljen za predsednika KLO enoglasno. Funkcijo sem sprejel in jo tudi opravljam kolikor največ morem vestno v korist ljudske oblasti in ljudstva, ki me je postavilo na to odgovorno mesto. Tovariši so me sprejeli z veseljem v svojo sredino in imamo vsake štirinajst dni študijske sestanke, in kakor vidiš ljudska oblast zelo skrbi tudi za izobrazbo svojega prebivalstva.
Ob zaključku mojega pisanja te prav srčno pozdravljam, kakor tudi vse ostale tovariše.
Jože Kobetič
in razno iz Sudbury-a
Sudbury: — Dne 8. februarja smo imeli tukaj vse-slovanski koncert v Ukrajinskem Narodnem Domu. Udeležba je bila tako ogromna, da so bili prostori premajhni. Vprašali smo prej za teater, a ga nismo mogli dobiti v najem za ta dan.
Program je bil jako zanimiv, namreč; ukrajinski narodni plesi, jugoslovanski narodni ples (kolo) itd. Slovenci smo imeli na tem programu našo znamenito violinistko Mary Foys, na harmoniko je igral J. Gerden, S. Ruparčič je deklamirala "Pionirji", N. Ruparčič, je pela solo "Rožica". Prav lepo se je vse izvedlo, ker so bili izvajalci programa res dobro izve-žbani in imajo tudi posluh zato.
Slovanski koncerti so se vršili februarja meseca po vsej Kanadi, kar je dokaz solidarnosti in bratske enotnosti Slovanov celega sveta.
Dne 22. februarja pa smo imeli shod vsi Južni-Slovani. Glavni govornik je bil tov. Miloš Grubič iz Toronte. Na tem shodu se je dis-kusiralo o kampanji za otroke padlih bojevnikov v Jugoslaviji. Odredili smo si $1.500 kvote v ta namen, na katere račun smo že po-
tudi, da tam kmetu ne gre v glavo, da bi zadružno živel, da bi skupno delali. To ni nič preveč čudno, če se vzame prejšnja vzgoja, kjer sta se dva kmečka soseda skoraj potolkla za pest zemlje če jo je eden od njih odoral od meje drugega. Ko bodo pa kmetje videli in bodo vzgojeni v novem duhu, da je zemlja onega, ki jo obdeluje in da mu jo ne bo prav nihče jemal se bodo temu privadili in živeli zadružno ne pa se tepli za peščico zemlje. Nova Jugoslavija bo socialistično urejena država, to pomeni skupno delo, skupni dohodki, vsi enake pravice, mali, srednji in višji sloji. Verjetno je, da so med kmeti potežkoče, ker jim še ne gre v glavo, da bi imel cesar iste pravice kot kmet. Ko se bo pa izobrazil, bo opazil tudi to, da smo prišli na svet vsi tako, da nobeden ni prinesel grunta na hrbtu. Ta svet bomo pa pustili ravno tako. Nobeden ne bo vlekel s seboj grunta ali hiše. Zato bo pa socialistični red najlepše uspeval ▼ katerem se bo uživalo, dokler je človek živ, da bo preskrbljen z vsem in nič drugega mu ni potreba. Tako je seveda moje skromno mišljenje, ako pa imajo oni drugačno,
slali $350.00, da se vidi, da smo I ki obrekujejo novo Jugoslavijo zase že prijeli dela in mislimo našo to ker je le pravična do vseh, pa
NAROČAJTE DOKLER JE V ZALOGI
Pri Glavnem uradu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, 801 Yonge St. Toronto, Ont. se nahaja manjša količina usnja za podplate. To usnje je namenjeno samo za povratnike, namreč za one kateri bi ga radi vzeli s seboj v Jugoslavijo to spomlad, torej naročite dokler je kaj v zalogi. Cena eni koži je $15.00.
kampanjo uspešno zaključiti, ker je to naša sveta dolžnost.
Tudi tukaj v Sudbury-ju se sliši različne govorice od strani onih ki so se povrnili iz Jugoslavije. Češ, da ni tega, da ni onega in vendar pa priznajo, da se v Jugoslaviji gradi. Vsakemu posebej je bilo povedano predno je šel in kateri bo še odšel v Jugoslavijo, da tam ni vsega na razpolago. Sam jugoslovanski zastopnik iz Otta-we, major Branko Vukelič je dejal; "da Jugoslavija sprejme z odprtimi rokami vsakega povratnika, ki ima iskrene namere graditi novo Jugoslavijo." Povedal je tudi, da tam še ne teče med in mleko, ali da se z dnevom vedno bolj izboljšuje. Ker je bilo v vojni vse porušeno in razdejano se mora v Jugoslaviji najprej izgraditi industrija in potem bo lažje vsem, normalno življenje in blagostanje". To je tudi resnica in je čudno, kaj so se nadejali nekateri, katerih pa
samo razkrivajo svojo volčjo naravo, ker niso itak nikoli siti.
Končno naj navedem še katere ljudi imamo v odboru naših naprednih organizacijah v Sudbury in sicer so kot sledi:
Pri lokalnem Svetu Kanadskih Južnih Slovanov: — Predsednik, Ilija Čutok; podpredsednik J. Se-kula; tajnik, Joe Gorše; blagajnik, M. Horvat. Nadzorni odbor; predsednik Milan Pilja; člana, Joe Lukežič in J. Crnčič.
Pri Zvezi Kanadskih Slovencev: Predsednik Joe Gorše; podpredsednik, Matt Zaje; tajnik, Frank Zaic; blagajnik, J. Golobic. Nadzorni odbor; predsednik, J. Kambič; člana, Joe Lukežič in J. Jurca.
Pri VPZ Bled: — Predsednik Matt Zaje; podpredsednik, F. Dim; tajnik, Louis Račič, blagajnik, Louis Ruparčič. Nadzorni odbor: Predsednik, J. Jurca; člana, J. Sta-riha in F. Korošec. Bolniška pre-
je prav majhna količina, ko so glednika; T. Tomac in T. Smrke. odšli v Jugoslavijo. Po mojem , Mladinski vodja; J. Golobic. Poro-skromnem mišljenju so mislili, da bodo sami poslovodje in gledali,
kako bodo drugi delali. Tega bi seveda ne smel nikdo pričakovati. Na drugo stran je pa resnica, da so nekateri postali poslovodje in se prav lepo pohvalijo. To pa so delavci, ki imajo obrt ali strokovno znanje, da pokažejo svoje znanje in na ta način dobe prednost in delo, ki jim pripada. Govori se
čevalec F. Zaic. Mladinski krožek VPZ Bled: —
Predsednica, Mary Foys; podpredsednica, R. Kužnik; tajnica M. Žagar; blagajnica Rozi Foys. Nadzorni odbor; predsednica, N. Ruparčič; člani, L. Leskovec in E. Lukežič.
Vsem želimo mnogo uspeha v letu 1948.
Frank Zaic.
Proslavimo ženski praznik 8 marec
pohaja danes v razne Univerze in College kar osem članov in eni so pa že graduirali ali bi rekel izvršili iste. Frank Turk ima že Državno službo; drugi ki pa še gredo v College so pa S. Kapel, F. Urbančič, B. Keržišnik, J. česnik, J. Skerbina, F. Modic in Mary Mo-dic. Zadnja dva moj primeček. Well, povoljno poročilo od (Old man Lodge) hmm.
Sedaj pa poglejmo kaj SANS dela.
Na zadnji Sansovi seji številk^ 108 je bilo 35 članov navzočih in seja je bila jako pomenljiva in plodna, članstvo je mirno poslušalo predsednikovo poročilo ki je obširno poročal o zadevah katere je Glavni odbor razmotrival na zadnji odborovi seji, katere se je tudi naš predsednik udeležil. Po kratki razpravi je seja zaključila, da priredimo večerinko na 6. marca, to je prihodnjo soboto, v Slovenskem Delavskem Domu na S. Livernois. Ženske so obljubile da bodo pripravile vse najboljše jest-vine in obilo, ječmenovca. Godbo nam bo oskrbovala Pink Cvek orkestra. Torej kakor vidite bo dosti zabave za stare in mlade, vabimo naše občinstvo da se vdele-žite zabave. Pridite od blizu in daleč vsak dobro došel, imeli boste dosti zabave z malimi stroški.
H koncu pa pozdravljam vse čitatelje Edinosti in naprednega tiska.
Frank Modic.
Bliža se 8. marec, velepomemb-ni ženski praznik. Ta dan je odločen za mednarodni ženski dan, katerega praznujejo žene po vsem svetu. Posebno se ta praznik praznuje po državah, kjer so žene že dosegle enakopravnost z moškimi, kot v Sovjetski zvezi, novi Jugoslaviji ter več ali manj tudi drugod, v novih demokratičnih državah. Seveda se je morala žena trdo boriti zanjo in sicer celo s puško v roki proti krutemu nazi-fašizmu, ki je hotel ženo za vse čase zasužnjiti in jo oropati poslednjih pravic, ki jih je v kateri takozvani kulturni državi še do tedaj imela.
Žene so od davnaj imele prav malo pravic ali skoraj nič. Po starem izročilu vemo, ko je žena, in to ni še tako davno, ostarela je bila po navadi proglašena za čarovnico. Srečati tako staro ženo je bilo nesreča. Vse se jih je izogibalo. To praznoverje ni izumrlo celo še za naših časov in skoro gotovo je, da je še kje v "modi".
Torej če je bilo že to taka nesreča namreč ženo samo srečati si potem lahko mislimo, kako je bilo z drugimi njenimi pravicami, kot naprimer, da bi prišla v boljše službe ali na kakšne višje državne položaje, kakor je to sedaj v Jugoslaviji ali Sovjetski zvezi. V Ru-muniji je žena celo zunanji minister.
Če je katero bitje bolj potrebovalo enakopravnosti je bilo to žensko bitje. Z radostjo v srcu čitam, da je v srečni deželi Jugoslaviji sedaj tudi žena enakopravna z moškimi, da ima enako plačo za enako
nazi-fašizem okupiral Jugoslavijo se je pričelo množično uničevanje naroda. Žena je zopet kot vedno, pod okupatorjem največ trpela. Iz pisem, ki jih je brezštevilno prihajalo sem v Kanado smo lahko raz-videli kako grozne reči so počenjali nacisti in domači hlapci z ženami, in z ženskim spolom. Izrezali ženski srce, razparali jo vzeli ž nje otroka in v njo zašili mačka. Kako grozno se to sliši ko človek samo čita, ali kaj je morala prestati nesrečna žena, ko je skozi vse to morala, a pomagati si ni mogla, ženi so odpeljali moža ali materi sina, sina vstrelili pred njenimi očmi, vse to je le mali del kar smo čitali iz teh pisem, ki so prihajali med nas. Niso pa prihajala samo pisma, prihajale so tudi slike in dokumenti, ki so neovrgljivi.
V takem položaju sta bila moški in ženska enako ogrožena, ker sta bila enako ogrožena sta se tudi skupaj ramo ob rami borila f)roti okupatorju in domačim izdajalcem. Dekleta in žene so odhajale v gore, v partizane in tolkle po sovražniku. Ob tem mi prihaja na misel tudi Katja, ki sem jo sama poznala, kako se je junaško borila proti divjaškim fašistom. Katja je bila v resnici Zorica Rupena in ne more mi iz spomina to dekle, o kateri sem čitala, kako je šla mimo sovražnikovih bunkerjev, do svoje mame in se od nje poslavljala ter jo zagotavljala, da bo zmaga naša, torej zmaga tudi ženskega spola, ko je šla zopet nazaj mimo bunkerjev je vrgla v nje letake osvobodilne borbe ter jim za-
To zadnjo zmago
Iz temnih vekov sužnosti, trpljenja zatajevanih solz, zatrtega življenja, ponižana, zgarana in teptana — da smela je živeti — vstaja žena.
Od orijenta v zadnjo vas Zapada se ori klic:
Ves stari svet propada!
Porušimo poslednje barikade, ki z njimi neti preperele nade sovražnik svobode, miru in dela!
Nobena mati,
ki kdaj bo svojo hčerko k prsim vzela, ne bo dojila sužnje in trpinke, preplašene,, pokorne, slepo vdane Zato miljonom so izkrvavele rane, zato še zdaj umirajo rodovi.
Ne dajmo hčeram kdaj spoznati, kaj haremske so ječe, kaj okovi,, nevednost in garanje brez plačila, pravica katekizma in korana.
Poslednja žena feredžo naj sname, ves svet naj vidi, da je nasmejana.
Mila Kačičeva.
delo, volilno pravico, sme voliti in kričala; "Nate, berite fašisti", tako pravi o njej očividec, škoda, da je proti koncu položila svoje mlado življenje in ni dočakala za kar se je tako hrabro borila.
To je bila ena Katja, ali je bilo še na tisoče in tisoče njej podobnih bojevnic, od katerih so mnoge
biti izvoljena, sme se udejstvovati v vseh zadevah, ki se tičejo njene in tudi življenske usode njenega zaroda, o čemer prej ni mogla, ne smela odločati.
Kot že rečeno to svobodo so si tudi žene zaslužile. Ko je sovražni
tudi položile svoja življenja, a mnoge so ostale žive in uživajo svobodo. Danes se žena v Jugoslaviji vse povsod udejstvujž, so na vladnih položajih, v uradnih, spre-vodnice na železnici itd. Nič več ni žena manj vredno bitje.
Kaj pa žena v Kanadi? Same vemo, četudi se govori o neki enakopravnosti, da je enakopravnost žene tukaj samo navidezna, v resnici pa je ni.
Koliko žen je tukaj na višjih mestih? Delavke v tovarnah so manj plačane za enako delo, a kadar so na stavki, po njih padajo policijski udarci. Ravno zadnji teden se je čitalo, kako je v tovarni j ženski praznik. "Rogers Majestic" policija bru-
talno napadla piketno stražo, ki je bila sestavljena iz samih deklejt. Nešteto pa je še drugih krivic. Žena v Kanadi je zapostavljena in njena borba za enakopravnost v pravem smislu besede ni končana.
Zato žene proslavimo dostojno 8. marec, mednarodni ženski praznik in obljubimo ta dan, da se bomo v bodoče energičneje borile za resnično enakopravnost. Vse do zadnje se organizirajmo in borimo se ramo ob rami z moškimi za lepšo bodočnost, za enakost, resnično demokracijo in pravični ter trajni mir.
Naj živi 8. marec, mednarodni
Množično zborovanje v St. Catharines
St. Catharines: — V soboto 21. februarja se je tukaj vršil množični sestanek, ki je bil prirejen po SKJS, kateri je bil za naše razmere in z ozirom široki raz-tresenosti naselbine — zadovoljivo obiskan. Na sestanku je govoril urednik Edinosti J. Smrke, ki je prišel v ta namen iz Toronte.
Očrtal je današnji svetovni položaj ter pri tem dejal, da obstojata v svetu dva tabora, in sicer tabor miru in resnične demokracije na čelu s Sovjetsko zvezo, ter tabor vojnih hujskačev in fašisti-
je za vedno pregnano nacionalno zatiranje, socialno izkoriščanje in iskoriščanje ženskega spola.
"Jugoslavija je dežela bratstva in enotnosti vseh narodov, ki v nji prebivajo, je država v kateri se neguje in širi slovanska solidarnost, kar je največje jamstvo, da bodo v bodoče slovanski narodi živeli skupaj v miru in se skupno in enotno branili svojo svobodo in neodvisnost, kar je tudi največji porok za mir in blagostanje na svetu.
"To bratstvo in enotnost slovanskih narodov v Evropi mora tudi
čnih ostankov, kateri se vedno gla- i nas v inozemstvu vzpodbujati k
sneje oglašajo v zapadnih državah, posebno v Združenih državah, kjer jim stoji na čelu Wall Street.
"Dočim se Sovjetska zveza in nove demokratične države v vzhodni Evropi iskreno trudijo za mir in napredek ter blagostanje delovnega ljudstva, se v reakcionarnem taboru trudijo, da zaustavijo ta napredek z takozvanim Mar-shall-ovem planom in tukaj v Kanadi z priveskom Marshall-ovega plana — Abbott-ovem planom. Marshall-ov plan — je dejal — ni ničesar drugega, kakor priprava na novo vojno, če bi se ga posrečilo izvesti. Pomen tega plana je tudi, da se odvrne pozornost od prihajajoče gospodarske krize, katera bo prinesla brezposelnost, katera se že pojavlja v vedno večjem obsegu. Cene živilskim potrebščinam se dvigajo z dneva v dan in vsled tega nezadovoljstvo med narodom vedno narašča. Da se vse to zakrije, vojni hujskači najrajše govore o vojni in hujskajo proti državam, katere so brezposelnost in krizo za vedno odpravile.
Pri tem poslu se hajsrditejše zaganjajo proti novi Jugoslaviji. Ona jim je trn v očesu, ker se navzlic vsem zaprekam, katerih ni malo od strani zapadne reakcije lepo razvija, se gospodarsko obnavlja in gradi v industrijalno državo. Novo Jugoslavijo sovražijo v prvi vrsti tudi zato, ker je dosledna bojevnica za mir. Dočim se kapitalistične dežele vedno bolj pogrezajo v velike izdatke za vzdrževanje vojnih baz na strategičnih položajih sveta, se oborožujejo in naravnost vmešavajo v zadeve drugih držav posebno na mejah Jugoslavije, da bi s svojo lažno propagando in izzivanjem zaslepili javno mnenje o stanju v tem delu sveta, stoji Jugoslavija veličastno na stališču bratskega, prijateljskega in miroljubnega sodelovanja med svojimi sosedi.
"To se posebno lepo kaže v nedavno sklenjenih prijateljskih pogodbah, katere je nova Jugoslavija sklenila med Bolgarsko, Madžarsko, Rumunjsko, Albanijo in drugimi vzhodno-evropskimi deželami. Za vedno je konec umetno ustvarjenega sovraštva med bratskimi narodi Jugoslavije in Bolgarije. Istotako med Madžarsko, Rumunijo, Albanijo in Jugoslavijo. Kjer je še pred nekoliko leti vladalo neprijateljstvo in nezaupanje, danes vlada zaupanje, enotnost, bratsko sodelovanje in mir, ki bo trajalo na veke.
"Jugoslavija je bila že pred vojno zaostala dežela. V vojni pa je okupator uničil še ono malo industrije, katero je imela, sovražni fašistični okupator je požgal tisoče mest in vasi, promet je bil sko-ro popolnoma uničen. Zmagoviti jugoslovanski narodi so podedovali žalostno zapuščino, do tal porušeno domovino, katere uničenje so provzročili bivši korumpirani vla-stodržci in nazi-fašistični okupator.
"Zmagoviti in osvobojeni jugoslovanski narodi se te žalostne zapuščine niso ustrašili, temveč nasprotno; zavedali so se, da je od sedaj naprej ta zemlja njihova. Z vnemo so se lotili obnove, uposta-vili promet, ter si naredili Petletni načrt, po katerem bodo spremenili svojo domovino v industrijalno državo v kateri ne bo že v nekoliko letih slehernemu državljanu manjkalo ničesar.
"Nova Jugoslavija se je pod novim vodstvom, ki mu je na čelu
trdnejši enotnosti, da bomo kos reakciji, ki si v namenu, da razbije to enotnost išče oporo v jugoslovanskih pro-fašističnih organizacijah v Kanadi in Ameriki in seveda tudi pri posameznikih — us-taših, rupnikovcih, četnikih, mač-kovcih, in drugih. Njihovo delo je razvratno, izdajalsko, pisanje njihovega tiska kaže povezanost s sovražniki naše rojstne domovine, s sovražniki narodov nove Jugoslavije. To je izdaja splošnih ljudskih interesov in interesov svojega lastnega naroda onim, kateri so ga tisoč letja zatirali in izžemali.
Nekateri povratniki so se povrnili v to deželo in so po njihovem povratku postali slepo orožje v rokah sovražnikov narodov Jugoslavije. Ti ljudje so brez hrbtenice in so šli v Jugoslavijo očividno radi svojih osebnih interesov in ne da bi Jugoslaviji doprinesli količkaj dobrega. To ni bil nikoli njihov namen. Radi tega tudi niso videli Jugoslavije z očmi, ampak z svojo pohlepno željo po lastni udobnosti. Niso pogledali grajenje novih cest, železnic, tovaren od kateri so nekatere že in druge bodo kmalu začele bruhati svoje izdelke za dobrobit celokupnega naroda. Rajši so se sestajali z osamljenimi nergači, kateri menda pričakujejo, da jim bo atomska bomba prinesla blagostanje. Lahko si predstavljamo, kakšno srce ima tak človek, ki v njem goji satansko željo, ki se ver jetno ne bo nikoli uresničila. Amerika brez skrbi vrže svojo atomsko bombo na smetišče, ker je zanjo samo najbolje, da ne grozi mi-moljubnim narodom s tem agresivnim orožjem.
"Danes je Jugoslaviji potrebno pomagati, ker je pomoč zaslužila in je vredna, da se ji pomaga. V ta namen se zbira za konstrukcijski fond. Z vlaganjem denarja v ta fond se pomaga izgradnja in obnova Jugoslavije. Res, da ne prinašajo te vloge obresti, ali največje obresti od tega bo blagostanje naših narodov, ki ga bodo pomagali ustvariti stroji, kupljeni s tem denarjem. Glavnica, to je vložena svota se bo pa vsakemu pošteno vrnila. Torej vlagajte svoj denar v ta fond predno se povrnete v Jugoslavijo, da bomo tako mogli nabaviti čimveč strojev, katere danes Jugoslavija potrebuje.
"Kar se tiče povratka v domovino, bodite prepričani, da je v Jugoslaviji dobrodošel vsak oni, ki pride v iskrenimi nameni, da bo pomagal graditi junaškemu narodu in sebi boljšo bodočnost. Veri-žnikom in nergačem ni potrebno da gredo v Jugoslavijo, ampak je bolje, da ostanejo tukaj vse svoje žive dni. Oni kateri pa imajo namen pomagati je najbolje, da gredo čimpreje, ker sedaj bodo največ koristili mladi ljudski državi. Po dovršenem Petletnem planu jugoslovanskim narodom ne bo potrebno pomoči."
Končno je še omenil; — da je Glavni odbor SKJS proglasil pomožno kampanjo za otroke padlih bojevnikov. Za nas v Kanadi ravno ne bo prevelika žrtev zbrati $25.000.00, a za te otroke bo velika pomoč. Na ta način se bomo vsaj nekoliko oddolžili za žrtve, ki so jih položili stariši teh otrok za skupno stvar, narodov Juogslavije in vse ostalo človeštvo." je zaključil.
Prisotni so govor prejeli z odo-
Tako so gradili našo največjo Hidrocentralo
maršal Tito popolnoma preuredila ; bravanjem obljubili da bodo v državo v kateri imajo delavci, kmetje in delovna inteligenca raz-
ne ugodnosti, kot letne počitnice s polno plačo, starostno pokojnino, zavarovanje v slučaju bolezni, Z eno besedo, vse pravice in ugodnosti, kakršnih razen v Sovjetski zvezi nimajo ljudje nikjer na svetu. Žena je svobodna in je popolnoma enaka moškim. Ima enako plačo za enako delo, počitnice pred porodom in po porodu, volilno pravico; sme voliti in biti voljena v najvišje državne položaje. Na ste-žaj so ženi odprta vrata do vsake službe, do katerih so bili prej pri-viligirani samo moški.
"To nam je priča, da je nova Jugoslavija vzor demokracije v kateri ne obstoja strah, kaj bo jutri, ali bo prišla kriza in z njo brezposelnost ali kakšno drugo zlo, kakršno spremlja neprestano kapitalistični svet. V novi Jugoslaviji
magali kolikor bo v njihovi moči, da se kampanja za otroke padlih bojevnikov v Jugoslaviji častno izvrši in tudi vlagali denar v re-konstrukcijski fond.
Eden od prisotnih.
(Iz 2 strani)
njih tednih gradnje vsi delavci zasledovali potek dela in kako so tekmovali pri svojem poslu! Komaj so si junija železokrivci priborili prehodnjo zastavo, že so jim jo julija izstrgali tesarji pri postavljanju opornikov in opažev za betonski medturbinski most, Avgusta pa si jo prisvojili kamnarji, saj so predvsem po njihovi zaslugi bili pravočasno postavljeni in dograjeni zidovi elektrarne. Pri tem tekmovanju so se porajali udarniki. Marsikaj bi se dalo napisati o iznajdljivosti delovodje tesarske skupine Hinka Mačka, ki je znal tako spretno voditi dela pri izdelavi opažev za mostiče, oboje, ploščadi in krne!
Pomožni tesar Franc Razborsek se je v njegovi skupini povzpel do dvakratnega udarnika. Med železokrivci je postal Jože Mihelič celo trikrat udarnik, z njegovimi predlogi so v marsičem izboljšali svoje delo. Pravočasna izvršitev dela na elektrarni je bila v veliki meri odvisna od prekladalne skupine, ki je v letu 1947. preložila preko 800 vagonov materijala. Toda kaj sploh si naj izvzamem pri naštevanju? Vsi do zadnjega so pripomogli k temu, da je bil plan pri gradnji prekoračen za 7% in da je bila v 1,100.000 delovnih urah dokončana naša največja hidrocentrala.
V zadnjih dneh gradnje so delavci na svoji hidrocentrali napisali z velikimi črkami: "Vse sile za petletko!" in v svoji dvorani v tistem prostoru delovnega kolektiva, kjer so se v času gradnje tolikokrat zbrali, da pregledajo svoje delo in odstranijo napake, so pritrdili nad odrom velik napis: "Živel maršal Tito iniciator petletnega plana!" In Tito, čigar ime so napisali sto in sto krat na transparente, jih je obiskal dan pred slovesnim zaključkom gradbenih del.
Kakor blisk se je razširila vest: "Maršal Tito prihaja!" Zelenje in cvetje je zavihralo z zidarskih odrov, na žerjavu je zaplapolala zastava in petokraka zvezda na visokem drogu je bila vidna daleč po Dravski dolini. Na cesti so se ustavili avtomobili, maršal Tito se je rokoval z inž. Voršičem in šef-inženirjem Pipanom, potem je šel
OBJAVA
Vse one osebe, ki po narodnosti pripadajo kateremu koli narodu Jugoslavije in katere so imele svoje prebivališče do 10. junija 1940. leta na priključenem ozemlju F. L. R. J., katero področje je prej pripadalo pod Italijo, ter so iz raznih vzrokov zapustile bivše ozemlje Italije in se nahajajo v inozemstvu — imajo pravico na jugoslovansko državljanstvo. V to svrho naj zainteresirani izpolnijo sledeče:
a)	Do 30. junija 1948. leta jim je potrebno izjaviti, ako želijo stopiti v državljanstvo F. L. R. J. To pravico imajo vse osebe, katere do 30. junija 1948. leta završe 18. leto starosti. Osebe, katere na ta način stopijo v državljanstvo F. L. R. J. postanejo državljani one ljudske republike kateri narodnosti pripadajo, oziroma za katero državljanstvo se izjasnijo.
b)	Mladina katera je do 30. junija t. 1. završila 18. leto svoje starosti more tako prijavo predložiti sama. To velja tudi za družine in zakonce in je vsled tega potrebno, da tudi žena predloži osebno izjavo.
Izjavo je potrebno poslati na Poslaništvo F. L. R. J., Konzularno odelenje, Ottawa. Izjave naj vsebujejo kratko biografijo (življenjepis), iz česar se bo moglo videti, kateri j narodnosti pripada dotična oseba, kakor tudi kraj in mesto v katerem je imela oseba svoje bivališče pred 10. junijem 1940 leta. Radi tega bi se želelo, da taka oseba priloži poleg izjave tudi dokumentarni dokaz kot rojstni list, stare potne liste in morebitne druge dokumente, ki dokazujejo njihovo prebivališče itd.
Finančno ministrstvo F. L. R. J. je oprostilo prijave gornjih slučajev državljanstva F. L. R. J. vsake takse.
Poslaništvo FLR Jugoslavije 259 Daly Avenue, Ottawa, Canada.
KITAJSKA DEMOKRATIČNA ARMADA NAPREDUJE
Nanking: — (BUP) -— Demokratične sile Kitajske so v Mandžuriji zadale Čang-Kajšekovi reakcionarni armadi najhujši udarec, ki jih je kdaj dobila odkar se je začela civilna vojna. Osvobodilna armada je obkolila Mukden in zavzela več večjih mest kot Hsin-min, Kaiyuvan, Yinkov in prodrla v Hunho ter zavzela pristanišče za letala.
Zmaga demokratičnih sil je tako resna, da nastaja možnost popolnega poraza čang-Kaišekove armade. Radi tega je Čang-Kaišek dal ustreliti enega svojih generalov Wen-Li-a, ker se je moral umakniti pred osvobodilno armado.
v njunem spremstvu na mostič, ustavljal se je, spraševal, spremljevalca sta mu razlagala, vzpel ee je na ploščad elektrarne, šel je mimo separacije v delovno taborišče in vsak njegov gib je napeto spremljalo stotero oči, ušesa so stregla na sleherno njegovo besedo. In ko je maršal Tito dejal: "Presenečen sem nad tem, kar ste mi pokazali", se je marsikateremu od ponosa zabliskalo oko!
Drugi dan po maršalovem obisku so zaključili gradnjo. Na dvorišču delovnega tabora so postavili velik oder, tam so se razmestili gostje in na njem so sprejemali udarniki svoje nagrade. 41 udarnikov je bilo proglašenih tisti dan, preko 60 pa je bilo pohvaljenih. Šef-inženirju gradnje, inženirju Pipanu so delavci poklonili krasen šopek in lepo izdelan pokal.
Na slavju so se veselili globoko v noč. Zakaj velik je bil ta praznik, ko so zaključili tako mogočno delo. Jutri pa jih že čaka delo pri gradnji nove, prav tako velike elektrarne, tako da se delavcu pri nas delu našega gibanja. Vabljeni so ni potrebno nikdar bati brezposel- tudi nečlani, katerih zanima de-nosti in pomanjkanja zaslužka. lavski progres.
France Filipi«.	Tojnik
T0R0NT0, ONT.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev održava svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 7 marca ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih na 386 Ontario St.
Pozivajo se vse člane odseka, da se udeležijo seje tega dne, na kateri se bo razpravljalo o bodočem
POROČILO NADZORNEGA ODBORA S K J S V VANGOUVER-u, B. G.
Vancouver: — Nadzorni odbor SKJS v Vancouver-ju je pregledal poslovne knjige Rekonstrukcijskega fonda za leto 1947, ter našel vse račune v redu, kakor sledi:
Vložilo 461 povratnikov v domovino ...... $526.050.00
Za razne stroje in ostale stvari za Jugoslavijo se je izdala v Vancouverju, B. C. svota $112.552.60
Na Gl. urad SKJS v Toronto poslano...... $405.000.00
Skupaj potrošenega in poslanega v Toronto ........................................................................................-..... $517.522.60
V banki naloženega v Vancouverju se
lahaja............................................................................................ ? 8.569.25
Skupna svota .............................................-.........-..... $526.091.85
Iz lokalne blagajne za pokritje stroškov
bančnih poslov se išče svota..................................... $ —•—3.27
Skupaj ............................................................................... $526.095.12
Od skupne svote se odbije višek na vloženi vojni bonti Marijana Dragičeviča katera
svota se mu mora izplačati in znaša .............. $ —• 35.83
Ostane ....................................................-......................... $526.059.29
John Stark se ima.izplačati vlogo, ki jo
je nekoč vložil $9.29 ..........-..........-......................... $ —.—9.29
Ostane prejeta svota od povratnikov ..$526.050.00
Izdana svota .......................-................-...................... $517.522.60
Ostane v blagajni ................-............................-..... $ 8.527.40
Pregledano dne 19. januarja 1948 in najdeno kakor kažejo računi v redu.
Predsednik: Ilija Badovinac Člani: Jovo Krajnovich Vinko Jurak
Vancouver, B, C,
Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Vancouver-ju poziva na množično zborovanje v nedeljo dne 14. marca ob 2. uri popoldne, katero se bo vršilo v Hrvatskem prosvetnem domu.
Vljudno vabimo vse Južno-Slovane„ da se vsak udeleži tega množičnega zborovanja in seveda tudi vse druge narodnosti, da bo to zborovanje čim veličastnejše. Odbor
Res. KI. 8889
Telefon: Midway 9131
GRAFSTEIN'S SILK SHOPPE
Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde.
Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure. Pridite in si oglejte našo trgovino.
Postrežba točna. 278 College St.	Toronto.
DELAVSKI RADIO PROGRAM
Toronto in York komiti Delavske Progresivne stranke naznanja začetek tedenskih:
RADIO PROGRAMOV Stewart Smith na Mikrofonu vsak četrtek ob 9 uri zvečer. Program se je začel 12. feb. — CKEY — Dial 580 Mi smo prepričani, da vas bo to naznanilo razveselilo. Zato govorite o tem programu. Dobite svoje prijatelje, da bodo poslušali, zberite se v "poslušalne skupine" na vašem domu.
Pošljite nasvete in tudi prispevke na: Room 8, College St. 274 Toronto.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA;
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ...............................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ...................................
Ulica, hš. št ali poštni predal ....
Drž.
Mesto: .............................................Prov................... Drž..........................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč. EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
^iiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiinti
j PESEM GORA |
..............................i.....mi......imiiiiiiimiimhmmmi.i/
MIŠKO KRANJEC
Minila je vojna in na svetu je nastal mir. . .
Na svetu je bila pomlad,; tista raskošna pomlad, ki je doma samo v gorah, ki je doma tam nekje pod Mrtvo Goro, kjer so nekoč bile Jame. Drejc in Tinca sta bila spet otroka, ki poslušata deda Matica z njegovim pripovedovanjem o gorski kraljici, ki menjava svoje ime. Maks je rekel, da menjava. Zdaj je bila Marta, potem Lenka, nazadnje pa je postala Tinca. —
— Po njo pojdem, je rekel Drejc in že je lezel po tistih strmih gorah, ki so svoje glave skrivale med bele oblake, šel je Drejc,, da bi našel kraljico gora in jo pri-vedel na Jame, da ne bi bila nesrečna, da ne bi tako vzdihovala* da ne bi pela tistih svojih tako strašno otožnih pesmi. Tedaj mu je spodrselo in že je začel strmoglavljati v prepad.
"Padam", je zaklical brezupno. "Padam! Pomagajte!!'
Čutil je, kako ga je neka roka ujela za njegovo in ga zadržala, da ni treščil v globino, marveč obvisel nad prepadom. Ni se ubil, pač pa se je zgodilo, ne da bi vedel kako, da je spet dalje lezel po gorah.
"Tinca si"„ je rekel dekletu, ki je šla za njim. "Zakaj nočeš priznati? Nisi Tanja, ne boš me premotila, Nisi z Dolenjskega, s Slapov si doma. Kraljica vseh gora si, kraljica vse domovine. Jaz pa sem te našel . . ."
čutil je, kako mu je položila svojo mehko hladečo dlan na čelo. Tako prijetno mu je delo. Ko pa je spregovorila, glas ni bil njen. Bil je globok moški glas.
"Kaj je s teboj, Drejc?" je slišal nekoga nad seboj govoriti in ta glas ga je spomnil starih časov, a se vendar ni mogel domisliti, kdo je nekoč tako govoril. Skušal je odpreti oči, pa je čutil,, kako so mu. utrujene, kako mu lezejo skupaj. Pomežikujoče je gledal obraz nad seboj, kakor bi si hotel nekoga priklicati iz davnih daljnih časov.
"Drejc, kaj je s teboj?" je slišal spet, kako ga nekdo ogovarja.
"Dobro", je pošepetal s suhimi ustnicami, "žejen sem —. Vode —."
"Ali me poznaš,, Drejc? Se me spominjaš?"
Prikimal je. "Poznam te —."
"Kdo sem?"
Spet se je zagledal v obraz nad seboj, nato pa se globoko zamislil. "Poznam te, spominjam se te, samo imena ti ne vem. Pozabil sem ga, zares sem pozabil. — Žejen sem strašno,, vode —."
čopič mu je dal piti čaja. Pil je v dolgih, počasnih požirkih. Ko se je odahnil; se je obraz še globokeje sklonil nadenj.
"Drejc, me ne poznaš? Jaz sem Maks."
Maks mu je spet položil roko na čelo, ga pobožal ter mu pogladil lase, ki so se mu prilepili na čelo.
Drejc je nekaj časa gledal Maksa v obraz, kakor bi se skušal domisliti, kdo je "Maks", nato pa se je utrujeno in grenko nasmehnil.
"Zamudil sem", je rekel. "Zadremalo se mi je, kar naprej bi spal . . ." In čez čas je dodal: "Bolan sem . . . tako slab sem . . ."
"Saj lahko ko pa imaš tako vročino/' je dejal Maks. "Ležati boš moral. Samo, da ne bi prehudo obolel."
"Ne bom. Jutri že spet pojdeva," je odvrnil Drejc.
"Nikamor ne pojdeš," je rekel odločno Maks. "že zadnjič bi ne smel na pot. Tisto te je najbolj zdelalo."
Drejc ni ugovarjal, ker se ni hotel prepirati z Maksom. Toda zdelo se mu je, da nikakor ni prav, ko leži in samo zapravlja čas. Povrhu se mu ni zdelo prav, da leži„ ko je tu Tinca, ali kakor se je po partizansko imenovala Tanja. Prav mučilo ga je, ker ni vedel, ali je še tu, ali j? že odšla, ali pa je bilo vse sam0 privid, ker je bil takrat hudo bolan. Nad vse rad bi povprašal Maksa o njej. On bi vedel in samo on bi mu lahko povedal. Med pogovorom je prisluškoval, če bi ujel njen glas. Toda njene govorice ni bilo vmes.
"Kam je šla Tinca?" je naposled le vprašal Maksa.
Maks ga je gledal nekaj časa. Zdaj je vedel, da je Drejc hudo bolan, da se mu celo v budnosti blede.
"Tinca se bo vrnila," je odvrnil Maks skoraj že očetovsko. "Prišla bo takrat, ko jo boš najmanj pričakoval. Ne boj se zanjo. Tinca Drejca ne bo nikdar pozabila. . ."
Tinca pa je prišla prej; kakor je Maks mislil, zakaj Drejc je le še bolj obolel. Maks se ni ganil od njega.
Tanja je bila še v baraki, šele zvečer je nameravala dalje. Le tedaj, ko se je Drejc bil zavedal, je bil^et po naključju zunaj. Ko pa se je vrnila, je bil že spet v svojih blodnjah. Pristopila je in mu pogladila čelo z dlanjo. Stala je ob njem in ga zaskrbljeno gledala. Maks se je ozrl po njej, v njen obraz.
In ko jo je tako gledal, je razumel, zakaj je Drejc bil vprašal po Tinci. V nečem je bil ta obraz zelo podoben Tinčinemu, tudi oči so bile njene, prav tako njen nasmeh. če si se le malo površno Ozrl po njej, je bila pravcata Tinca.
Maks je zdaj vedel: bolnemu Drejcu je bila Tinca.
. . . Bila je Tinca in se je sklanjala nad Drejca, njena roka je božala njegovo vroče čelo, njene ustnice so zdaj šepetale njegovo ime, zdaj ga glasno klicale v življenje, iz katerega se je, kakor je vse kazalo, hotel umakniti. Kadar je samo za trenutek odprl oči, se je zagledal v njo in ni mogel odtrgati od nje pogleda.
"Tinca si," je rekel vselej. Zdelo se je, da noče več prikrivati, kakor je delala prvi večer, ko sta se,srečala. Nasmehnila se je vselej z istim nasmehom, z isto britko-stjo, s katero se je nekoč smehljala Tinca,, kadar je Drejc sanjal o kraljici gora. Tedaj se je dotaknil njene roke in dejal prepričevalno: "Vedel sem, da boš prišla. Prišla si in zdaj si tu. . ."
"Tu sem," se je nasmehnila Tanja.
"Ali pojdeš spet od mene?"
"Prišel boš za mano. Ali hočeš?"
Gledal jo je nekaj časa, nato pa prikimal. "Prišel bom", je rekel. "Kakor hitro le vstanem . . . seveda, če me bodo pustili. Tu imam svoje dolžnosti."