Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice TRŽ I C VZROKI TEŽAV TEKSTILNE INDUSTRIJE V REFORMI induairiAa- Jügo&i-ävi3.e je posebno v drugem polletju preteklega leta prišla v velike težave, Ulavrri^v^.r£-ki' teh težav so bili: 1, neurejen devizni sistem : 2, zamrznjene cene od reforme, to je od 26.7.1966 3. velik uvoz gotovih izdelkov 4. zmanjšana potrošnja tekstila ria splošno* V letu 1966 smo imeli dva vira dobivanja deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala in to: določena sredstva, katera je dala Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino posameznim podjetjem na razpolago brez obveznosti do izvoza, po takozvanem "sporazumu" in devizna sredstva, katera so podjetja prejela na podlagi izvoza svojih izdelkov. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino sporazuma ni v celoti izpolnila zaradi pomanjkanja deviznih sredstev in je bila tako tekstilna industrija.v letu 1966 oškodovana za 14 milijonov dolarjev. V letu 1967 je bil devizni sistem spremenjen in tako je bilo na podlagi fizičnega uvoza in fizičnega priliva od'izvoza ustvarjeno razmerje za posamezna podjetja, katero je bilo seveda zmanjšano zopet za 14 milijonov dolarjev. Kljub temu, da je v Zaključku Zveznega izvršnega sveta bilo postavljeno, da se devizna kvota ne sme zmanjšati od devizne kvote za leto 1965, nismo uspeli, da bi se izgubljena sredstva mogla povrniti tekstilni industriji, V zvezi s tem je morala tekstilna industrija več svojih izdelkov izvoziti, in seveda, ker na izvozu izgubljamo, je imelo to za posledico zmanjšanje dohodka. Naše podjetje je moralo izvoziti letno za 300.000 dolarjev več, kar predstavlja 2,500.000 N Din izgube za leti 1966 in 1967. Devizni sistem za leto 1968 še ni odobren, predvidevamo pa, da bistveno ne bo boljši, kot je bil v preteklih letih. Na žalost moramo ugotoviti, da devizni sistem skrojen na teh principih neugodno d e lil'j e na tista podjetja, katera so izvozila več svojih izdelkov, predvsem pa na tista, ki so imela večji izvoz od uvoza0, predvsem so bile pri tem oškodovane tkalnice. V reformi so se cene spremenile zaradi spremembe paritete dolar ja in vse do danes praktično ni bilo mogoče cene spremeniti, čeprav so cene reprodukcijskega materiala, ker so bile proste, v stalnem porastu. Povečana produktivnost ni zadoščala za krit- je povečanih cen ala-I4 tako je to BjnoQie kc>- cirw> - gih podjetjih, pa celo na račun zmanjšanja osebnega dohodka. Problem cen se je posebno zaostril po žetvi bombaša v letu 1967, ko se jo bombaž v prednjih-kvalitetah, to je do M 1" podražil za 15 Ì0, v kvalitetah SM l,l/l6':'pa celo za 45 /°* Pri detajlnem obračunu naših zalog bombaža. v- z-ve^ni- -ai:rokciji za %Aia.éiwo+a<*à. jxticiii. h^d-eh-hcyir in nabavah, katere bodo 2jzt~~ >Ooua v letošnjem letu, je povprečne povečanje ceh bombaža ■sa kardirano prejo 20 fo, za česano bombažno prejo pa za 27 %„ To podražitev bombaža je nemogoče rešiti brez povečanja cen bombažnih izdelkov, zato je bil izdelan predlog za povišanje cen bombažnih izdelkov s strani Sveta tekstilne industrije ter posredovan Zveznemu zavodu za cene, kot sledi: - za bombažno kardirano prejo I4 1° povečanja v- povpr -za česano bombažno prejo 17 1° povečanja v povpr - za bombažna tkanine iz kajrd, prdjs 10 i» povečanja v povpr „ca bombažne tkanine iz česane pr 10 % povečanja v povpr Zvezni zavod za cene je ta predlog proučil in ga predlagal Zveznemu izvršnemu svetu v dokončno rešitev v dveh variantah. Prva varianta 'je. ta, da se cene v industrijskih podjetjih poveča jo na1 'bazi : efektivne podražitve bombaža od povprečne cehe v letu 1967 nh predvideno novo ceno v letu 1968, to je s bombažna, kar dirana preja za I4 v povprečju - bombažna česana preja za • -7. bomb, tkanine iz kandirane preje - bombažne tkanine iz česane preje 6 ^ v povprečju, Po tej varianti je Zvezni zavod za cene dal predlog, da se' cene v maloprodaji ne povišajo, temveč da to povišanje Zvezni izvršni svet kompenzira s spremembo davka na promet proizvodov, tako da1 bi povečanje cen v industriji ne imelo za posledico' zmanjšanje potrošnje oziroma proizvodnje. Druga' varianta Zveznega zavoda za cene pa je ta, da bi se cene v 'bombažni in volnarski industriji sprostile, to se pravi, da bi se prosto p -stavijale. Zvezni izvršni svet ta dva predloga proučuje, zato pričakujemo, da se bo ta problem cen v bližnji prihodnosti rešil. 11 io v povprečju 8,5 1° v povprečju Uvoz tekstilnih izdelkov se je v letu 1967 precej povečal, to pa predvsem zaradi tega, ker se je lahko koristila retencijska kvota, to so devize, katere dohi izvoznik na razpolago kot stimulacijo za izvrrz za katerekoi i proizvode, in ker je tekstil in t e ra san ten , se je ta retenei iška kvota v veliki mori uporabila za uvoz tekstilnih izdelkov. Po planu je hilo predvideno, da se uvozi 5 7- od potrošnje za leto 1967, stvarno pa je bilo uvoženega za skoraj 17 %, Čeprav se izdelki, kakršne izdelujemo tudi mi, niso uvažali, je vseeno ta povečan uvoz p osrsđn. o vplival na zmanjšano eroda jo naših izdelkov, posebno pa še na zakasrte-3rO™-plnš..avarL j e s strani jaasih odjemalcev., ker se je uvoz moral plačevati v naprej. Na naše stalno prigovarjanje je Zvezni izvršni svet prepovedal koriščenje retencijske kvote drugih panog. Za uvoz tekstilnih izdelkov ho po predvidevanjih uvoz v letu 1968 zmanjšan, s tem pa računamo na boljšo predajo, Neure jan_ iruna.priavičsja...jiavizn:i_.niS'tem^..j^..-tekost.iiLn.a,±ndus-tri^o., zamrznjenje cen in velik uvoz tekstilnih izdelkov postavlja tudi naše podjetje v težak položaj, Leto 1967 smo končali s polovico slabšim uspehom kot leto 1966., S spremembami, ki bodo osvo jene za leto 1968 , mislim, da. smo preživeli na jveč jo preizkušnjo ravno v preteklem letu.. Zavedati se moramo, da gospodar ska reforma zahteva od slehernega proizvajalca večjo organizacijsko sposobnost0 Stojimo pred dejstvom, da moramo naše sile še bolj strniti, odpraviti vse pomanjkljivosti, ki jih še imamo, da homo lahko izpolnili zastavljene naloge, to je, da bomo, povečali in pocenili našo proizvodnjo*. Utrditi moramo splošno in delovno disciplino, varčevati z materialom, ker le tako lai ko pričakujemo uspeh ob koncu letošnjega leta» nn- Franco Žitnik ing« + 4- + + + + H - + + + + + + + + + + + + + + + + 4" 4* 4“ 4 4 + + + + + + + + + + + + + -; + + + + + + + 4- 4- 4- + 4- 4- 4- 4" + + + + + + + + + + + + + + + + •{ 4 + + + 4- 4* + + + + f + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + DOSLZpORÖIZVOLNI REZULTA TI V. '.et:®mARJU=l|68 S proizvodnim planom za mesec februar 1968 smo predvideli v osnovnih obratih naslednji obseg proizvodnje”. - predilnica 120,300 efektivnih ali 290,996 baznih kg enonit-ne bombažne preje, • — sukalnio» ~ - tkalnica 1,408,409 surovih tkanin ali 2,145-815.000 vctkov, p - oplemanitilnica 1,575 «845 ra- gotovih tkanin ■ - konfekcija 230,000 icč predelanih tkanin, ali 16,500 enot. In koliko smo od tega uspeli izdelati? V predilnici je bilo spredena pri. povprečni številki 31,16 322,472 efektivnih kg, kar predstavlja preračunano na bazno Nm 34 290*225 kg, s čimer je kolektiv obrata izpolnil svoje proizvodne obveznosti s 100,68, oziroma 99-78 Če primerjamo letošnjo skupno dvomesečna proizvodnjo s proizvodnjo istega časovnega obdobja v lansk.m lotu, ugotovimo, da je bilo letos izdelano 32 efektivnih oziroma 29 baznih ton preje več kakor lani. Tako je torej obrat kljub težavam, ki so se pojavljale zaradi sorazmerno visokega odstotka bolezenskih izostankov in pomanjkanja ljudi ter številnih menjav zaradi, občasnega pomanjkanja posameznih številk prejo, uspel svoje, naloge sorazmerno zadovoljivo izpolniti, Enako, kot s proizvodnjo predilnico, smo v mesecu februarju zadovoljni tudi s količinsko proizvodnjo sukalnice, kjer je bilo izdelano, preračunano na Nm 30, 53-389 kg različnih ben- ] baznih sukancev ter s tein dosežen proizvodni plan » Skupna proizvodnja letošnjega leta je v primerjavi s proizvodnjo istega časovnega obdobja v lanskem letu skoraj za 10 fo višja, K takemu rezultatu je v pretežni meri pripomogla zadostna količina naročil za sukano prejo, kar ni povzročalo preštevilnih menjav in so stroji lahko obratovali z dobrim izkoristkom, ker smo redkokdaj posamezne številke podolovali* O V tkalnici jebilo stkanih 1,,410,242 irr surovih tkanin, ali vtkanih 2,279*804.,000 votkov» S tem jo bil proizvodni plan v dosežen s 100,13 v voti:ih pa colo s 106,24 $>;<, Skupna proizvodnja januarja in februarja letos je v primerjavi s pro izvodnjo januarja in februarja lari za 118,220 1 rr , ali 4,3 1° večja, Tako smo tudi v tem primeru s količinsko proizvodnjo lahko dokaj zadovoljni* Ne moremo pa biti zadovoljni s kakovos proizvodov, saj smo bili pred kratkim s strani tujega kontrolorja, ki pregleduje tkanine, izdelane za izvoz, prev resno opozorjeni na pomanjkljivosti, s katerimi se nikakor ne moremo sprijazniti, ali se z njimi celo ponašati. Ugotovljene p< ■ l man jkl j.ivostì pa niso same posledico. Dovsšnsga dela v tkalne ^V7 tsHivoo prejoakuUtij;1« napake izhajajo že iz preje, za katere kakovost je odgovorna predilnica. Posledice takih primerov so mnogim, zlasti tistim,, k^.i-najo, s takim blagom^ponovno delo, v k oli kom.-se da’ sploh še kaj popraviti, dobro znane, odražajo pa se na dohodku podjetja, kar končno občuti sleherni član kolektiva. Taki primeri, ko blago zaradi neustrezne kakovosti ostaja v podjetju dalj kot je potrebno, so š-e ‘toliko bolj ne-. v. cosila, ko je cp]..l)o pomanjkanj e denarja, in to Izdaj pri nas je, saj so očiten primer zaviranja obračanja denarja, Prav iz teh razlogov ih razmer na tržišču so bile potrebne tudi mnoge menjave v zasedbi statev, ukinjanje nočne izEdne na enih oddelkih in istočasno uvajanje tretje izmene na drugih itd. Poleg'teh stvari, ki zadevajo ge utegeho proizvodnjo, smatramo, da je -potrebno- kolektiv seznaniti tudi o tem, da bodo še V marcu, ali .najkasneje v prvi polovici aprila .začeli redno obratovati avtomatski stroji, ki so prispeli v podjetje ob koncu.. lanskega leta. Razen tega bo že v aprilu montiran- še ... •votkovno previ j ilni stroj, ki je prev tako že v podjetju, , tem.bo delo v -tkalnici dokaj olajšano, saj bo vse do odstranitve grla na križnem previjanjjnmoferstgtralo v tkalnici od 12 oddelkov, v nočni izmeni samo 5 do 6 oddelkov. Zadostna .k-., lic ina domačih tkanin in že običajno veliko povpraševanje (zlasti v zimskih mesecih) po.uslužnostni dodelavi tujih tkanin drugim podjetjem sta omogočala normalno -delo tudi v oplemenitilnici, kjer' je bilo dodelanih v mesecu februarju 1,503,137 m? domačih in 280.544 m^ tujih tkanin. S’to proizvodnjo je kolektiv obrata izpolnil svoje proizvodne obveznosti za mesec februar s 113,19 f°. Tudi v tem obratu je skupna letošnja proizvodnja do konca februarja v primerjavi s proizvodnjo istega obdobja lani višja kar za 583.317 m^, od .česar pretežni del odpade na dodelavo drugim podjetjem. Spričo zaostrenih pogojev (zahtev) po čedalje boljši kakovosti tkanin tudi v oplemenitilnici ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo vrednost naših proizvodov in imajo čestokrat za. posledico pritožbe obrata konfekcije, ki predeluje dobršen del naših domačih beljenih tkanin, ali celo reklamacije kobčnih potrošnikov, hna od teh glavnih pomanjkljivosti je razvlečenost tkanin, ki povzroča največje težave obratu konfekcije, kvari pa tudi ugled metrskemu blagu, ki g.- prodajamo. Kes jet da to hib©'"ob—'diìsisuinjab0*2—tri agin.n«ra nudili bòa jš e blago, kot doklej. V konfekciji je bilo v februarju izdelano 84,670 'kosov posted nega perila, od cesar odpade 192 kosov na II. in 20 kosov na j III. 'vrsto, V te proizvode je bilo podelano 2 68,715 r-2 beljenih tkanin, zanje pa je obratu na podlagi normativov^,priznanih 14,042 enot, S tem je obrat, izpolnil proizvodno .obveznost za mesec februar v m2 s 116,8.'f°, v enotah, (urah priznanega proizvodnega, dela.)' pa samo z 89,9 f«. Zakaj tako nesorazmerje? V februarju smo e prvotnimi planom pr e d vi de val i zaradi 'veliksgt povpraševanja po konfekcijskih proizvodih samo proizvode za domače tržišč-*. Imamo pa, tudi pogodbe za izvoz konfekcionira-nih rjuh za Veliko Britanijo, vendar brez točno določenih dobavnih rokov. In ker je'kupec med mesecem zahteval takojšnjo dobavo le-teh, nismo pa jih -imeli že gotovih na zalogi, smo jih morali vriniti, v delo na račun proizvodov za. domače tržišče, Tako’ so- 'domači' artikli, v katere je bilo vloženega že pr s cej dela., zaostali v nedovršeni proizvodnji. Kazen.že omenjenih okolnosti je na izvršitev --plane kih obveznosti vplival zelo širok planiran asortiment proizvodov,, nova delovna sila, ki. se šele'princu je in ha dosega predvidene storilnosti, '-'okvare strojev in pomanjkanje rezervnih delov. Vseeno pa je skupna letošnja proizvodnja v primerjavi s proizvodnjo istega obdobja v lanskem letu za 167.390 n2, ali 52,4 f> višja, kar ja tudi razumljivo, saj se je število zaposlenih medtem dvignilo od Oca 70 lani v tem času na 108 oseb. Tudi v konfekciji, moramo spregovoriti nekaj besed o kakovosti izdelkov. 0 objektivnih činiteljih, ki izhajajo iz kakovosti tkanin, za katero so odgovorni kolektivi ostalih obratov, smo J že seznanjeni. So pa tudi pomanjkljivosti, ki izhajajo samo iz konfekcije. Primeri slabih ali krivih šivov, našite žarna- \ zane čipke, gube, nekontrolirani izdelki II. ali III. vrste, ki zaradi površnosti pri kontroli zaidejo v I* vrsto, itd, To so pomanjklvprihodno s ti po- in pozornosti, če bomo hoteli ohrani-tij&a»rv-panje kupcev naših proizvodov in si s tem zagotoviti stalno dalo. Vse to pa je Še posebno vazno, kadar gre za izdelavo proizvodov iz dragocenih tkanin, kot so razni damasti itd k « 4 * * 4 4 - 4 4 4 - e> 4 4 4 4 4 9 » 4 . •4 ♦ 4 4 9 V 4 9 4 ' 4 4 » ‘ ** 4 9 * i V ft ♦ - 4 4 i 4 4 4 • 4 4 4 * k 4 « 4' 4 * 4 4 * 4 « 4 > *» - - • 4 • k 4 * 4 4 * 4 4 4 4 • i 4 4. . 4 4 i 4 ' i 4 4 , * 4 4 • ♦ v 4 4 4 4 ♦ i * • * 4 4 4 * 4 4* * 4 4 4 4 PRED LETOŠNJIMI VMITVAMI že v prejšnji številki Tekstilca Smo vas obvestili, da je " DSP razpisal volitve v organe upravljanja - v Delavski svet podjetja in v delavske svete vseh šestih delovnih enot. Ponovno vas obveščamo, da bodo volitve dne 2, aprila 1968, V posameznih d-a lovnih enotah bodo- vaTiini upravičenci voliLi'" po naslednjem razporedu: 1• Predilnica: 2, Tkalnica: 3. Oplemenitiinica 4. Konfekcija: ..jaočna. .La dopoldanska izmena od 5* do 10*30 ure, popoldanska izmena pa od __ 16.. do 18,30 ure v sindikalni pisarni, nočna in dopoldanska izmena od 5. do 10,30'ure, popoldanska izmena pa od -16, do 18.32 ure y pisarni tovarniškega komiteja 2>K. dopoldanska izmena' od 6, do 10. ure, popoldanska izmena pa od 14* do 15*-ure v oddelku adjustirnice, dopoldanska izmena od 8. do 10, ure, popoldanska izmena pa od 14, do 16. ure v obratnem prostoru konfekcije. 5. Vzdrževalni obrati: od.10, do. 15, ure V elektrokotlarni. 6, Uprava: od 10, do' 15. ure v sejni dvorani, Kandidate za Delavski svet. podjetja in za delavske svete delovnih enot so letos pripravile družbeno politične organiza- m 8. » cl^epTTtHatdiJLi. pa laja i —zJa^Lnih—"~ delovnih eno*, ki so se vršili v času od 11, do 15. marca t.l. Za Delavski svet podjetja .so bili po posameznih -delovnih enotah predlagani naslednji kandidati; -" v predilnici; Stanislava Brain, Ciril Erantar, Kati Pavlin, Viljem Perko in Alojz Ster. - v tkalnici; Vekoslav Čadež, Janez Oman, Danilo Roblek, Antonija Zaplotnik in Pavel Zaplotnik. - v oplemenitilnicii Marjan Jaklič, Vladimir Japelj, Karol Kos, Metod Snedie in j Branko Veselinovič, - v konfekciji; Janez Sonc©1j, Slavica Gros, Štefanija Kokalj, Angela Rupar Ana Vogelnik in Silva Vogrič. - v vzdržev. Inih obratih; Janez Ahačič, Anton Hrovatič, Janez Janc, Stanislav Meglič in Andrej. Zupan. - v upravi - skladišča: Rudolf Berlot, Filip., Jazbec, Ivan Kapel, Breda Milič in . Màrja Vidmar. Člani delovna skupnosti bodo izvolili v Delavski svet podjetje 19 kandidatov: iz I., II., III., V, in VI, delovne enote po 3, iz IV, delovne enote pa. 4 kandidate. Tudi v delavskih svetih delovnih enot preneha mandat polovici članov, ki jih bomo zamenjali z novimi. Kandidati v posameznih delovnih enotah so naslednji: - v predilnici: - • Marija Avguštin, Jože Cvek, Heda Draksler, Amalija Earteks Jelena. Jelen, Marija Klemenc, Jože Košir, Magdalena Martzc, Brigita Možina, Zofija Novak, Elizabeta Primožič, Marjan Šlibar, Helena Vidic, Cveto Zaletel in Marija Žohar. Od -~t -g- židc.~b-oar' .Àiib be- • à.aws3. -j.Ar'-j fr i 4 r- — .. - *• y tkalni olì Janez Ealmn^ .„Ana-.-Glnlii^^Jn^Ši«^tt--0n-a^or čič, Ru di Hafner, Terezija Košir, Barbara Leontic, Yinko Novak, Marija Pesjak Jelka Potočnik, Ana Ravnik, Frančiška Ropret, Silvester Seiko, Božidar® Štelcer, Ana Valjavec (roj. 1938.}, Rušan Vogrič, Peter Zaplotnik in Cecilija Zavrl. Od 17 kandidatov jih bo izvoljenih 12. - v o-olemenitilnici: Ciril Ber5--rt, Marija Fister, Franc Florjanič, Marija Mohor ko, Slavko Pajntar, Jože Primožič, Ana Regajs, Jože Slapar, Branko Veselinovič. Helena Zaplotnik in Rozalija Žvab. Od 11 kandidatov bo v oplemenitilnici izvoljenih 7. - v konfekciji?, Jože Aljančič, Marija Cvek, Frančiška Far tek-, Drago Krohot, Marija Longar, Marija Planinc, Agata Vidmar, Katarina Zapi o. nik in Marija Zupan, Od 9 kandidatov jih bo izvoljenih 7. - v vzdrževalnih obratih; Ivan Bogus, Pater Jež, Franc Oman, Jože Pegrin, Bogomir Roblek, hdvard Šlibar, Anton Špendal, Pavel Stefe in Rajko Zaplotnika Vzdrževalni obrati bodo od 9 kandidatov izvolili 5. - v upravi - skladišča: Metod Ahačič, Franc Jakopin, Ana Jano, Marja Košir,' Pavel Perko, Blaž Ropret in Andrej Štamcar* Izmed 7 kandidatov jih bo izvoljenih 5. V zvezi s samimi volitvami naprošamo■člane' delovne skupnosti, da prihajajo na volišče oh določenem Času, Ker volilna pravica ni le pravica posameznega upravijalca, pac pa predvsem njegova dolžnost, upravičeno pričakujemo, da ne bo niti enega člana kolektiva, ki hi brez opravičenega razloga ne prišel na volišče. 3.9 PRED X. JUBILEJNO TEESTILIADO -S^n-irr.aaftfla.lh-^intenaivnih pripravah'' ja-^r^aniz-a^ljj3&«iauc komiteju uspelo pripraviti in izvesti Številne'naloge za iz-x>_L_ixx naofc--.u-H 2-'- ativa, pose on- W PLadinci, se mrzli!— pripravljajo na predstoječo Tekstiliado. Redno hodijo na treninge, za kar je tovarna preskrbela prezplačne prevoze z avtobusom ter vozovnice za žičnico. V razgovoru s trenerjem tov. Janezom Ahačičem smo zvedeli, da je nekaj mladincev zelo dobrih, zato upamo, da nas bodo dobro zastopali. Pretekli tecien je bila v dvorani Partizan v Križah prireditev "Mladina pred 'mikrczfor.ora'1 t katero so organizirali krie-jci tn trpinki tüb^niki- Na njej so nastopali tudi naši mladinci. Prvo mesto v konkurenci pevcev je zasedla Majda Jazbec iz Križev, Toni Zupančič je bila prva v konkurenci recitatorjev, med ansambli pa je zmagal Trio Andreja Pivka. V drugem delu oddaje pa so izven konkurence nastopili ob «■prenijavi ansambla Orion še vokalni solisti tega ansambla Janez Ropret, Mija Pister in sestre Potočnik. Oddaja- je dobro uspela, saj je publika vsako točko prisrčno Sprejela in jo nagradila z velikim aplavzom. Podobno oddajo pripravlja tudi tovarna Saturnus iz Ljubljane. Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi naši mladinci "in mladinke. Upamo, da nas bodo tudi tokrat častno zastopali. KADROVSKE VESTI V mesecu februarju So bili v naše podjetje spre jeti'naslednji: - v predilnico: . Kristina Jankovec, Majda Loštrek, Ivana Bolčina, Pani Senica, Olga Salkič, 'Frančiška Zrim, Vera Primec, Viktor-Pester, Drago Hozjan, Milan Žigart in Jožef Pisteš.■ - v tkalnico: .Olga Žmavc, Vera Leban, Ana Ribnikar, Alojz Košir, Branko Leganovi6,■ Branka Gruškovnjak, Janez Veber, Alojz Lavssegger in Mirko Nadišar. ’ . ’ - v oplem enitlini c o ; Alojz Ö abron. ir.). JAlro HeSak... , - v konfekcijo: Ivana Cvirn, « •«. - v elektrodelavnico: ' • ' .Stojan Štucin.. , '■ r- ... v mehanično delavnico-' 'Jože Valjavec. • ■ Iz podjetja pa so v tem'mesecu, ’odšli naslednji: • . " - Stanislav Gaberc - iz tkalnice - pravilna odpoved: - Aleksander Puškarevič - iz predilnice sampvbljni•izstop - Blagoje Gjorgjev - iz skladišča blaga - pravilna odpoved - Kristina Jankovee - iz predilnice - v preizkusni dobi - Nikolaja Jazbec - iz konfekcije - pravilna odpoved - Angela Cimpersek iz predilnice - pravilna odpoved - Valentin Kavčič - iz tkalnice - v JLA - Miroslav Ksvar - iz tkalnice - v JLA - Jože Godnov - iz tkalnice -v JLA - Silvo Srečpik - iz tkalnice - v JLA - Marjan Šlibar - iz tkalnice - v JLA - Božidar Rožič •• iz tkalnice v JLA - Rudi Teran - iz tkalnice - v JLA - Silvo Ravnik ~ iz predilnice - v JLA • - Janez Zupan - iz predilnice -- v JLA - Simon Primožič - iz oplemenitilnice - v JLA - Pavel Žonta - iz oplemenitilnice - v JLA - Jakob Ahčin - iz mehanične delavnice - v JLA ^000903000000000 + 000 0 GA J» 0 n 3 ' 9 O O O «• 9 m 0 f 9 0 9 0 0 00* 9 0QO &CO 0 0 0 9 f f * 0 • 0O 0 0 0 0*0 9 9 00 0 0 0 + 000 OBVESTILO Obveščano vas, da bo v ponedeljek 1, IV. peljal naš ^avtobus v Trbiž. Cena v obe smeri je 5.- N din. Odhod izpred spodnjega vratarja bo ob 14.30 uri. Izkoristite ugodno priložnost., Izleta se lahko udeleže tudi ožji svojci. AS -SPORED-FILMOV V KINO TRŽIČ 30. in 31.3. ter 1.4* ' 3. in 4-4* 6., 7. in 8. 10. in 11, 4. 13# ,14, , ih 15 17. in 13. 4* 20. ,21. , in 22 24. 4. 27. ,28. , in .29 TARZAN GOSPODAR DŽUNGLE ameriški film EDO 'SE,. BÖJl 'VIRGINIJE SOLE - aneriŠ^kinosb .-broa tednika- (pazi na, čas predvajanja -sreda ob 17. in 15*30 uri in četrtek Ob 17.uri Od 6. aprila dalje bo pričetek pnedstavs -ob sobotah ob,18. in 20. uri -ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri - oh ponedeljkih''" ob 19. uri ; , - ob sredah ob 17.30 in Ì9.30 uri - ob četrtkih ob 19. uri." PROFESIONALCI - ameriški barvni kinoskop brez tednika LJUBEZENSKI PRIMER USLUŽBENKE PTT - jugoslovanski . film KOMISAR X - nemški.barvni film ZAPELJIVKE - italijanski film UPOR APAČEV - ameriški barvni kinoskop film VOJAK - jugoslovanski film ... AGENT 0S3 117 - francoski barvni kinoskop fili • - • • • • ♦ » m ■ * ■ * .»*#*#•»» »* * VARUJMO SE NEZGOD V mesecu februar ju . šb^bsaLif v . našas podjetju naslednje nezgode s D , ' 'V. MALIJA“' JAZBEC, zaposlena v ; 'J5krepeevalnici se ješ >ro-pon.poparila po 'desni'nogi. Vzrok s- naglica pri delu. • JANEZ 'ELMETTO, zaposlen v 'obratu predilnice se je pri zaboju poškodoval desno roko. Vzrok - nevaren način dela. w»r- ff* MRI JA 'KRALJ, zaposlena v "obratu predilnice še je-, na Ritter predilnih strojih poškodovala po desni nogi. Vzrok - nezavarovan stroj. ALBIN GOLMAJER, zaposlen v obratu predilnice se je pri zaboju poškodoval desno nogo. Vzrok - nevaren način dela. .HSKÀJ lil SL I S POSVETOVANJA OS SPREJETJU NOVEGA TEMELJNEGA ZAKONA O PRIPRAVNIKIH V GOSPODARSKIH ORGAN1 ZACIJAH r~ rfM-fBAwr --n— —r n ir ~r~1 Zvezni uradni, lišlr je v decembru preteklega leta prinesel Temeljni zakon o obveznem spre|ejsaaju pripravnikov v delovne Orgtuiiaaoij*., <' *^L:®akojrtu--,jtr'r ec ano f da-fio" ..mg gap j . - CÌ3© dolžne spre jemati osebe, ki so končale srednjo, višjo ali Visoko šolo, na delo, da bi te pridobile delovne «izkušnje. Pripravniška doba naj bi: trajala največ eno leto, nakar bi po prestani preizkušnji postal pripravnik član kolektiva. V kolikor preizkušnje ne bi opravil zadovoljivo, nu mora podjetje., dati delovno mèsto, ki ustreza njegovim sposobnostim, oziroma, če ga nima, preneha'takemu delavcu pravica do delov-.nega razmerja s tistim podjetjem. Pravico pa izgubi tudi, če ponujeno, delovno mesto sam odkloni. Zakon nadalje pooblašča republike, da lahko sane predpišejo obvezno število pripravnikov in trajanje pripravniške dobe pri gospodarskih organizacijah. Glede na omenjeno vsebino novega zakona je-Sekretariat za delo SRS skupno z Birojem za inštruiran je-'.sklical posvetovanje večjih gospodarskih organizacij z namenom, da dobi činveč mnenj in sugestij - za'dokončno formulacijo republiškega zakona, Že is dnevnega časopisja in drugih virov informacij je razvidno,' da je problem zaposlovanja ljudi z dokončanimi visokimi šolami ali šolami druge stopnje vsak dan težavnejši» ' Na zavodih za zaposlovanje delavcev število kartotek o nezaposlenih strokovnih kadrih vsak dan narašča, medtem, ko opa žarno iz kadrovskih statistik, ‘ da zasedajo zahtevnejša delovna mesta ljudje, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Slovenija. je- ' izmed vseh. republik na prvem mestu po neustrezno zaposlenih-kadrih. Omenjeni zakon je torej prvi ukrep k izboljšavi kadrovske strukture na sploh in hkrati tudi določen ukrep pri reševanju perečih socialnih problemov nezaposlene mladine, Sam ukrep je požel veliko simpatij in obetov, hkrati pa Ustvaril v'eč pomislekov, vsled česar je bilo mnogo razpravljanja na najrazličnejših forumih in končno tudi na posvetu samem. V našem podjetju smo to prakso, to je uvajanje p ripravnikov, pričeli že v letu 1966, tako da smo v prvi vrsti pričeli sprejemati kot pripravnike naše štipendiste. i5no aradii-3 st) r. -* -i +• - a Problematiko pripravništva sete do! Pravilnika . _• c;&^ vrtilk«* do-be in o strokovnem preiz- kusu znanja po končani pripravniški dobi, ki ga je sprejel upravni odbor pod jet ja*'na svoji 15» redni seji dne 12.9.1967. V podjetju inaEiO trenutno 8 pripravnikov ---etig?endistpv_podrat srednjih, višjih in visokih šol. Pripravnika uvaja na delovno mesto mentor, katerega določita kadrovsko družbeni sektor in vodja delovne enote, ta pa potem na posamežiiih oddelkih zadolži še, druge .osebe,, da „pomagajo in spremljajo pripravnika pri uvajanju. Pripravniška doba poteka po programu, ki ga sestavijo vodje delovnih enot, oziroma direktor sektorja, mentor in referent za izkbr až© van. j.e» .potrdi pa ga Odbor z-a kadrovsko politiko in izobraževanje, 0 svojem delu mora pripravnik voditi dnevnik Pripravniška doba pa traja za pripravnike z dokončano srednjo šolo do enega leta, za pripravnike z dokončano višjo ali visoko šolo pa do dveh lat v kra-i-odms.zi-i-cua ja_prlpravnika obsega tc «•apo-ti-oni. in- v—ctirtični del, Po predvidenega roka po Temeljnem zakonu, to je do .6, aprila bo- kadrovsko- družbeni sektor pripravil popravke, ki p.a. mora jo biti v skladu s sprejetim Temeljnim zakonom o pripravništvu ter jih posredoval samoupravnim organom v dokončno potrditev. 0 uspehih in problemih potekanja pripravniške dobe v ’podjetju pa vas bomo seznanili v prihodnji številki. « # • * • • • 0 • 0 0 0 k* 0 . , A S # 9 » • * 0 0 0 » 00« C 0 0 * 0 0 0 » 0 C 9 9 9 0 9 « e 0 P 0 • » \> • » * 0 «■ It « 0 « « « k « k k P Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ..... Breja uredniški odbor: ing, Vlado Halužan» Kazim Omerovič, Rudi Hafner, Ignac Pirjevec in Franc Šarabon. Glavni urednik: N. Pirjevec, Tehn* urednik: Franc Šarabon, Zunanja oprema:'Viktor Ivnik, .Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, Izhaja vsak mesec v nakladi 1600 izvodov. ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++++ ++-!—h ++++ ++++ ++ 4-4-4-i- ++ ++++ ++ ++4-4- ++ ++++ ++ ++++ tf ++++ +i +ttt 4"+ 4* 4* ++ + + + +-1- + + •j-T-i—i" 4" 4* + + +T ++ + + ++++ ++++ (++++ ++++ 4—h 4-4- 4-4-4-4- 4-4- 4-4-4—t- 4-4- 4-4-++ 4—h+4- +4-4—i- 4-4-+4- 4-4-4-4- NAGBADNä VSTAVIL ALBICA. NAAÄAIÄfA * T^AVliLAJ^Jg^.JAGg^^ VS'l'A'/lJ YST/Y^TVA1-11 TjC^ j? a _Y£gAYLJA3^IGA, NiG^Akig TuIaVW A z 3 k S i f l 9 AO A4 A ■—_ j • j j 2 . i i •A J ■—. \ ìi. ■ . : . i S 1 s (> —,— j r i ! s ! i Iz crk sestavi pomen besed, ki so podane vodoravno in dvakrat navpieno: A A A A il i\ ii. L&AA , BBB, CC , O.ČČ, IXDfc ESB-gBBJ-itZga, GG, HH, IIIIIIIIIIT,' EKKKKK, 1LLLL, NNNNNN, 00,.' P, RRRR, SS, TTBTTTTTTT, VV, Z, Ž. VOIX) RAVNO s . 1. T^ČerPoati, 2. Odcediti, odliti (Aiz-ras, ki se uporablja M kamiji^ 3. Žaga na električni pogon. 4. Prireditev, ki bo 30. marca na Zelenici, . 5. Senenček z enim pogankon. 6. Nemški pisatelj- in fizik (1742 - 1799. 7. Pelod. ■ ; ‘ . 8. Priimek in ime predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije. NAVPIČNO: 2. Kraj, kjer bo 30,, marca velika smučarska prireditev., 'A. 8. Kraj in kratica prireditelja omenjene prireditve. Rešitve oddajte najkasneje do 15. aprila v uredništvu. Nagradno kombinacijo so pravilno rešili in bili izžrebani: 1. nagrado prejme Milan Koprivnik iz tkalnice 2. nagrado prejme Ana Bebelak iz predilnice 3. nagrado prejme Antonija Štirn iz predilnice. Depo 908TRŽIČ TRŽISKI teks 1968 658(497.12 )(085.3) I I 111 4001964,3 COB ISS e KNJIŽNICO TRŽIČ