PREDSEDNIK KOMITEJA ZA PLANIRANJE STANE
Ustvarjanje pogojev - zagotovilo hitrejšega razvoja
KAKŠNA JE BILA POT SNOVANJA TEGA RAZ-VOJNEGA DOKUMENTA VSE DO PREDLOGA?
S. DROLJC: »S pripravami stno formalno začeli lani - pravzaprav pred letom dni. Evidentirali smo potrebe krajevnih skupnosti, zasnovali neke prioritete in jih so-očali s prvimi ocenami izvajalcev o materialnih možno-stih ter v začetku tega leta opravili razgovore kaj bo možno razreševati. V KS smo prišli do realnih planov, ki niso bili seznami želja temveč dejanško potrebe selekci-onirane na nujnosti. Po ustanovitvi komunalne skupnosti ljubljanskih občin smo v tej jeseni nadaljevali z usklajeva-nji in tako smo pravzarpav tik pred oddajo predloga družbenega plana v tisk še uspeli razrešiti nekatere nujne potrebe.
Priprave na oblikovanje tega planskega dokumenta so v združenem delu potekale slabše. Naj samo povem, da smo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami porabili dobre pol leta za to, da smo OZD prepričali o izdelavi analiz razvojnih možnosti, ki so ga nato pripravili vsi. Smatramo, da mora vsaka OZD analizirati rezultate v srednjeročnem obdobju, temeljito oceniti razvojne mož-nosti pri čemer morajo izhajati iz pogojev domačega pa tudi zunanjega trga, presoditi kadrovske, prostorske in materialne pogoje za uresničitev razvojnih ciljev«.
Bralce obveščamo, da bomo po sprejemu sred-njeročnega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1985-90, v našem glasilu v nadaljeva-njih objavili izvlečke po posameznih poglavjih, s čimer bomo omgočili, da se čim širši krog obča-nov seznani z njim.
KOLIKŠEN KORAK V NAŠEM RAZVOJU OPRE-DELJUJE TA SREDNJEROČNI PLAN?
S. DROLJC: »Naj uvodoma povem, da smo se z dolgoročnim planom »Ljubljana 2000«, opredelili za hi-trejši razvoj, vendar ocenjujemo, da bistvenih premikov v odnosu še ne moremo pričakovati v tem predstoječem
Stane Droljc
petletnem obdobju. Zlasti ne na gospodarskem podrof-ju. Gospodarski razvoj bo sprva tako temeljil pravzaprav na zmogljivostih obstoječih organizacij združenega dela, v drugem obdobju te petletke pa bo učinek večji, predv-sem s preselitvijo Semenarne in Integrab - DO Viator tovorni promet. S tetn srednjeročnim planom želimo predvsem ustvariti pogoje za nadaljno spremembo go-spodarske strukture. Med temi pogoji imam v mislih predvsem prostorske pogoje za izgradnjo OZD, ki pa jih v prvi vrsti pogojuje izenačitev cene komunalnega pri-spevka v Ljubljani na podlagi ekonomskih odnosov s čimer bi dosegli tako preprečitev gradnje na kmetijskih zemljiščih... Na področju socialnega razvoja želimo do-seči uravnoteženo stanje, v prostorskem razvoju se zao-stanek za Ljubljano, če lahko tako rečem, zmanjšuje, še posebej evidentno je to pri oskrbi z vodo in komunalnim omrežjem«!
NA KATERE KAZALCE RAZVOJA VELJA OPO-ZORITl?
S. DROLJC: »V prvi vrsti na 3,7 odstotno rast družbe-nega proizvoda, ki ir.ora temeljiti predvsem na boljši organizaciji dela, večjih vlaganjih v razvoj, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, na uvajanju avtomatizacije... v strukturi naj bi se okrepila predvsem industrija in drobno gospodarstvo. Za slednje področje predvidevamo nad-povprečno rast. Rast _zaposlovanja planiramo v višini 2 odstotkov, pri četner je le-ta na področju družbenih dejavnosti opredeljena le v višini potreb, ki jih bodo nare-kovale nove zmogljivosti. Na področju ekonomskih od-
DROUC O SREDNJEROČNEM PLANU
nosov s tujino smo cilje zastavili precej ambiciozno -skupni izvoz naj bi letno naraščal po 12 odstotni stopnji, konvertibilni pa po 15 odstotni. Pri leh opredelitvah izhajamo iz predpostavke, da OZD pojmujejo izvoz kot del svoje razvojne politike in kot samopotrditev kvalitet-nega poslovanja. Ce želimo to doseči, pa je v prvi vrsti nameniti večjo vlogo izobraženim kadrom, ki naj povze-majo odgovorne naloge, zagotavljati ob tem sistem stal-nega izobraževanja in stimuliranja v odvisnosti od rezul-tatov dela.«
KAKŠNE IN KOLIKŠNE BODO INVESTICIJE V GOSPODARSTVV?
S. DROLJC: »Računam, da bomo v RP-2 popolno komunalno op*remili, oddali vsa zemljišča, tako, da bi do konca 1990 leta ta cona zaživela. Obstoječim investitor-jem se na 10 ha pridružujejo Ljubljanske mlekarne, ki predvidevajo izgradnjo objektov predelave mleka in mleffnih "ndelkov. V drugi coni v VP-4 Plutal bodo name-njehe ¦površine za nove investitorje, predvsem iz drobne-ga gospodarstva in sicer Iskra SEM, IMP IZIP - TOZD Tehnomont, Pohištvo Rožna dolina in Novost. Z razjas-nitvijo obvozne železniške proge se bodo verjetno odprle dodatne možnosti tudi v VP-6 Brdo. Nekaj inveslicij je predvidenih tudi v izvenmestnem območju. Tako investi-torji s podpisom dogovpra sprejemajo obveznosti za gradnje v Velikih Laščah (Igo, Riko), v Vrbljenju (Dinos TOZD Tekstilka). v Glinku (Galvanotehnika), v Sentjo-štu (Alpina). v Polhovem Gradcu (Hoja), v Horjulu (Iskra merilna eleklronika in Rašica)... Se to, cono VP 245-1 na Škofljici namenjamo gradbeništvu (Pionir, Gra-dis, Cestno podjetje Ljubljana, KIG...)«.
KAKŠNE PERSPEKTIVE NAMENJAMO OBRTl!
S. DROLJC: »Zainleresirani smo, da se obrt okre-pi, zaradi tega z ukrepi davčne politike spodbujamo investitorje in pripravljamo zemljišča za gradnjo obrtnih delavnic v conah RP-2 in VP-4. Poleg tega smo se odločili za center drobnega gospodarstva ob zgradbi IUV na Tržaški, kjer bo zgrajen objekt s 4000 kvadratnih metri
površine. V pritličju naj bi bile vrhunske prodajalne butičnega značaja, v etažah pa nameravamo ponuditi prostore obrti in sicer nekaterim zvrstem intelektualnih storitev (npr. ekonomsko svetovanje, projektiranje, eko-nomsko propagando, AOP.tisk. . . ). Center naj bi bil zgrajen do leta 1987. Kljub nekaterim slabim izkušnjam tudi območje Eipprove v Trnovem namenjamo za razvoj zanimivejše obrti, s čimer naj bi poživili trnovsko jedro. Storitveni obrti pa namenjamo prostore v stanovanjih 6 in 7 kategorije«.
POTREBE PO IZGRADNJl MALOPRODAJNIH TRGOVIN, PREDVSEM OSNOVNE OSKRBE A7-50 MAJHNE. Kakojih bomo razreševali?
S. DROUC: »Res je. Problemi.so bistveno večji od realnih denarnih možnosti. Tako, do konca 1990 vseh ne bo moč pokriti. Še naprej bomo po vzoru trgovine na Jezeru, spodbujali osebno delo. Če bo šlo vse po sreči, so v prednosti izgradnje trgovine y Horjulu, Trnovem, Ko-zarjih, Škofljici, Igu, Golem. Še posebno pereč je pro-blem na Brezovici, Galjevici in Lavrici. V priraeru znanih investitorjev bi tudi izgradnje le-teh prednostno usmer-jali«. KAJ PA KMETIJSTVO?
S. DROLJC: »Namenjamo mu vso pozornost, zato tudi planiramo rast tako v družbenem kot zasebnem sektorju. kmetijstvo želimo krepiti tako z vidika preskrbe s hrano kot tudi s stališča zaposlitve. Predvidena je 3 odstotna rast proizvodnje in 3,5 odstotna rast odkupa. Da bomo to dosegli, bodo potrebna tudi vlaganja v kmetijska zemljišča, hidro in agromelioracije«.
POGOJl ZA RAZVOJ TURIZMA SO V OBČINI PRECEJŠNJl?
S. DROLJC: »Res je. Žal pa se poleg velikih načr-tov in pogojev srečujemo z omejenimi možnostmi. Bi-stvenih investicij ne predvidevamo. Na izven mestnem področju si bomo prizadevali za dobro gostinsko ponud-bo, še posebej na poznanih turističih točkah Rakitna, Kurešček, Polhov Gradec . . .   v planu je opredeljena
lokacija hotela A kategorije ob novi Kardeljevi, najpo-membnejša investicija pa bo Petrolov motel ob J obvezni-ci, ki pa ne bo namenjen le popotnikom temveč z nekaj trgovske ponudbe tudi bližnjim prebivalcem. Omenim naj še povečanje gostinskih zmogljivosti Gostilne pod Čadom v sklop"u Gostinskega podjetja Vič.
Prav je, da omenim še poslovno gradnjo. Oživlja se zamisel poslovne gradnje ob Langusovi. Zaenkrat je zanjo najbolj zainteresiran IBE Elektroprojekt, ki ima spričo izredno smelih razvojnih načrtov realne potrebe«.
KAJ BO NOVEGA NA PODROČJU CESTNIH POVEZAV?
S. DROLJC: Nadaljevala se bo izgradnja južne ob-veznice, zgrajen bo podaljšek Kardeljeve s priključkom na J obvoznico, predvideva se obnova Tržaške in dolenj-ske, na več kot desetih lokalnih cestah bo skupnost za ceste Ljubljana financirala urejanje, sicer pa bo komunal-na skupnost Ijubljanskih občin realizirala program ostalih cest skladno z razpoložljivimi sredstvi in prioriteto, kate-ra bo določena v okvirih meril skupščine komunalnih skupnosti. Še to, na področju potniškega prorneta bo še vedno prva naloga zagotavljanja primernega in pravočas-nega prevoza na in iz dela.
TVDl KOMUNALNIH PROBLEMOV M MALO. KAKO JIH BOMO RAZREŠEVAU;
S. DROLJC: Prednostna naloga je urejanje vodoo-skrbe v krajevnih skupnostih, vodovode bomo vzpostavi-li v sistemu Želimeljščice, Dobro polje - Turjak, ob tem bomo uredili vodovode in jih priključili na osrednji ljub-Ijanski vodovod ter sanirali najbolj kritične vodovodne sisteme. Vzporedno s tem je seveda nujno povezana ureditev kanalizacijskega omrežja, predvidena pa je tudi sanacija naselja na Rakovi Jelši. AU SE DRVŽBENIM DEJAVNOSTIM OBETAJO BOLJŠI ČASl?
S. DROLJC: »V nadaljnem razvoju jim dajemo prednost. Vendar bomo zaradi omejenih materialnih možnosti selektivno razvijali predvsem vzgojo in izobra-
ževanje, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in razisko-vanje. Znotraj tega bo uveljavljena prednost na osnovi zagotovljenih programov. Postopoma bomo uveljavljali enak družbenoekonomski položaj teh delavcev kot v gospodarstvu tudi na podlagi boljših izkoriščenosti delov-nega časa, gospodarnosti, poslovanja in or;anizacije de-la. Zaradi slabega stanja objektov bomo m^rali zagotav-ljati tekoče vzdrževanje, dokončali bomo objekt iz pro-grama tretjega samoprispevka in v večji meri tudi obsto-ječe objekte izkorišiali v več namenov, kar še posebej velja za nove objekte«.
KAJ PA VLOGA KRAJEVNIH SKUPNOSTI?
S. DROLJC: Tudi v prihodrije bomo vlogo KS krepili, saj KS prevzemajo pomembne naloe zlasti na področju komunalne opremljenosti kar bo v sklopu ko-munalne skupnosti Ijubljanskih občin odvisno prav od aktivnosti posamezne KS, od njihove organiziranosti in učinkovitosti ter animiranja krajanov, odnosno koliko sredstev bodo zagotovili in na kakšen način jih bodo realizirali. Na področju delovanja delegatskega sistema bo potrebno okrepiti delovanje v tistih SIS. kjer se zadeve razrešujejo in iskati rešitve za ustreznejše razreše-vanje finansiranja KS«.
TOREJ SE NAM S SPREJEMOM, PREDVSEM PA Z URESNIČEVANJEM TEGA DOKVMENTA OBETA KVAUTETNEJŠE ŽIVLJENJE?
S. DROLJC: »Plan je zanesljivo lažje sestaviti kot realizirati. Zapisan je dokaj ambiciozno, zaradi tega je odvisnb od aktivnosti vsakega posameznika kjer dela in živi kako ga bomo uresničili. Zlasti v OZD*o to moralo biti prisotno tesno povezana mcd OD in uspešnostjo poslovanja posameznih OZD kar vpliva na standard posameznika.
Mislim, da imamo realno možnosti. da se v občini Ljubljana Vič-Rudnik, na vseh področjih opazi v tem obdobju korak naprej. Ob tem, ko se v Ljubljani solidar-nostno razrešujejo številni problemi na področju družbe-nih dejavnosti in je vzpostavljen sistem na področju razreševanja komunalne infrastrukture, pa je jasno, da bomo morali v lokalnih centrih okrepiti vlogo združene-ga dela. Privabiti moramo OZD. da bomo lahko odpirali delovna mesta, saj se je pokazalo, da je razvoj kraja odvisen od poslovanja OZD v KS, kjer eden z drugim živita in ustvarfata«.