Dopisi. Iz Ljutomera. (Preskuševanje vina.) Na belo nedeljo smo se sešli, da bi napravili prvi poskus z našim vinom, t. j. z vinsko razstavo v malem, kojo namerjava nasa gospodarska podružnica vsako leto po bratvi in spomladi osnovati. Že pri totem malem poskusu smo se marsičesa naučili, marsikaj opazovali, kar nam poprej ni bilo znano, namrec razločke vina iz posaraeznib bregov, Muogi vinogradar se je tudi prepričal, da ne zadostuje samo le opraviti bratvo in spraviti vino v posodo, anipak, da še tudi v posodi ga mora obravnavati. Ta obravnava ali umetnija jo v pretakanji viua. Najprimeinejši 6as za pretakanje vina je t i h o m i r n o 7 r e m e, b o d i p o z i m i a 1 i po lcti, in visokaali mo6natežazrakova, katero nam kaže vremenik ali barometer. Kedar barometer stoji nekoliko dni (3 ali 4) visoko, padajo vse težejse drožene tvarine, katere med vretjem v vinu plavajo, v posodi na dno. in vino postane čisto od vseh glivic ali malib droženih meburčekov, ki se morajo od njega odstraniti; tako ostaue vino zdravo in okusno. Druga rcč pa pri našem ljutomerskem vinu je, da ac mora v prvem letu najmenje 3 ali 4krat ob primernem vremenu pretočiti. Tako se sčisti in dobi okus po starini. Ni treba čistiti ga z ribjim klejem ali drugimi rečmi. Nevajeu kletar si utegne tako le vino pokvariti. Toliko smo zadnjič zapazili in ako se #bomo večkrat sbajali in preskušcvali vina, bomo še inarsikaj zamogli popraviti in drug od drugega učiti se. Za preskuševanje bilo je razpostavljenib 17 vrst vina iz razuoterih bregov. Pivsknševalna komisija, obstoječa iz gospodov M. Zeruljiča, lv. Vaupotiča, Iv. Huberja, Iv. Kukovca in g. Ivan Halnžana, je razdelila vino na 5 razredov tako, da v I. razred spadajo uajboljša, v V. pa lelika vina. V I. razred vvrščena ko viua iz bregov: 1) Železne duri, posestnik Iv. Kryl v Ljutomcru. 2. Slamnjak, razstavil je Iv. Haložan v Radoiuerji. 3. Radomerš6ak pos. A. Bežan v Šalincib. 4. Brebovnik, pos. Andrej Mihelič v Mali nedelji. 5) Stara gora pos. Iv. Kukovcc v Ljutomeru. V II. r a z r e d : 1. Ž e 1 e z n e duri, pos. Iv. Cinierman na Krapji, 2. Zelezne duri, razstavil Iv. Haložan 7 Radom., 3. Stročji breg (slavičja graba) pos. Iv. Misleta v Babincib, 4. Ilovec, pos. Vido Špindler na Krapji. V III. razred: 1. Žerovinscak, pos. Jož. Cimerniau na Krapji, 2. Stročji b reg (slavičjn graba), pos. Ig. Moborič na Podgradji, 3. S tro čji b reg (rizlec) iz te same gorice. IV. razred: 1. Čuber, pos. M. Krajuc v Babincih, 2. Moravski vrb, pos. A. Božič v Radoslavcib. V V. razred vviščen je bil samo lc en dolivek vina. Iz ptujske okolice. (Novi krompir ,,kopscl-na j» o n u d bo.) V Slov. Gosp. scm lani v štev. 15. bral o skušnjab, katere so naredili gos-podje vitcz plern. Heinpel, Veningerbolz, Millemoih in Dietinger. Vsled tega sem si naro6il vagau od ene sorte navedenib sort po imenu nkopsel" ter ntoril ž njo poskušnjo in bil z ' uspebom jako zadovoljen; priznati nioram, da je ta sorta krorupirjeva ininio nasega doinačega, kar zadeva rodovituost, trpcžnost iu dobroto, mnogo boljša; pridelal scin od enega vagana 10 drugih in to v jako slabi zcmlji; opozorujcm tedaj vse gospodarje, naj bi posknsili s to sorto, ker je vse priporočbe vredua. Pri grof Heinrib Attemsovi seme- norejski Staciji v Gradci velja 5 kilo tega krompirja 80 kr., pri meni po pa dobi ravno ta množina po 50 kr in sicer zato, da bi jih leži ve6ina poskusila jaz pa nekoliko pripomogel k zboljšanju kmctijstva. Tudi nekterc kilo topinamburja, kteri še tudi v najievnejši zemlji obilno obrodi, kakor tudi najnavadncga domačega krompirja, imam ve6 vagonov za oddati. Naslov se glasi: Jan. Vidovič, srenjski predstojnik v Sobetincib, pošta: Moscbganzen. Iz Ljubljane. (Slovcnska Talija), t. j. zbirka dramati6nih del in iger, katero na svetlo daje draniatično društvo v Ljubljani. Do sedaj izišli so: 1. vezek. Priro6na knjiga za glediake diletante. Cena 50 kr. Od poznejšib vczkov so poali: 3., 4., 5., 7. in 8. vezek; v ostalib so natisnene sledeče gledališke igre: (B. — bnrka; V. = vesela,^ R. = resna, Ž. = žalostua igra; 0. — opereta. Številke za lc-temi 6rkanii kažejo atevilo aktov.) — Ultra! (B. 1.) — Na mostu. (B. 1.) — Gospod Čapek. (V. 1.) — Belin. (0. 1.) — Giaačak in oskrbnik. (R. 4.) — Serežan. (0. 1.) — Svojeglavneži. (V. 1.) — Roza. (V. 3.) — Klobuk. (V. 1.) — Pticuik. (0. 1.) — Išče se odgojnik. (R. 2.) — Zabavljica (V. 1.) — Zakonske nadloge. (V. 1.) — Poglavje L, II. in III. (V. 1.) — Mutec. (V. 1.) — Telegram. (V. 1.) — Sam ne ve kaj hoče. (B. l1/,,.) — Ona me ljubi. (V. 2.) — Gospod režiser. (Šaljiv prizor.) — Uskok. (V. 1.) Vdova in vdovec. (V. 1.) — Visoki C. (V. 1.) — Gorenjski slavček. (0. 2.) — Požigal6eva h6i. (R. 5.) — Umetnost in narava. (V. 4) — Zapra^ljivec. (Čarobna igra. 3.) — Pokojni moj. (V. 1.) — Lornjon. (R. 1.) — Gospa, ki je bila v Parizn. (V. 3.) — Na kosilu bom pri fvoji materi. (V. 1.) — Brati ne zna. (B. 1.) — Gospoda Kodelja pridige izza gardin. (V. l.)v— V spanji. (V. 1.) — Kovarstvo in ljubezen. (Ž. 5.) — Donna Diana. (V. 3.) — William Ratcliff. (Ž. 1.) — Glub mora biti. (B. 1.) — Ženska borba. (V. 3.) — Ogenj ni igra6a. (V. 3.) — Ena se jo6e, druga se saieje. (R. 4.) — Garibaldi. (B. 1.) — Marija Magdalena. (Ž. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) — Srce je odkrila. (V. 1.) — Pes in mačka. (V. 1.) — Cvr6ek. (R. 5.) — Lowoodska sirota. (R. 4.) — Tinje in lavor. (R. 2.) - Doktor Robin. (V. 1.) — Pesek v o6i. (V. 2.) — Kozarec 7ode. (V. 5.) — Igralka. (V. 1.) — Dva gespoda pa jeden sluga. (B. 1.) — Star samec. (R. 2.) — Stara mesto mlade. (V. 1.) — Gringiore. (R. 1.) '— Ena se mora omožiti. (V. 1.) — Berite rNovice" ! (V. 1.) — Dva zeta. (V. 1.) — Nemški ne znajo. (B- 1.) — Ženski jok. (V. 1.) — Moja zvezda. (V. 1.) ,,Slovenska Talija" je na piodaj v Ljubljani, pa se lehko tudi naroči naravnost od Dramati6nega društva v Ljubljani. Kdor si naravnost od društva naroči vse prej navedene knjige, katerim je v knjigotržtvu cenav 18 fl. 55 lu\, jib dobi za znižano ceno 14 fl. Če bc od drustva vsaj za 4 fl. knjig naroči ob jednem, druatvo popusti 20°/0 navadne cene, ki je ustanovljena posatneznemu vezku in na zavitku tiskana. Narodnim društvom, katera provajajo gledališke igre, je priporu6ati, da si od vsake igre, ki jo hote igrati, omislijo celo garnituro, t. j. toliko knjižic, kolikor jib je igralcem treba o provajauji; cele tiskaue igre u6e6im se igralcem mnogo bolje ustrezajo, kakor same izpisane naloge, vrhu tega pa so še cenejše. Iz Gorice pri Dobrni. (Pritožba roko dclca.) Huda zima prizadjala nam je veliko težav. Krompir, repa, korenje itd., tega nam je pomrznila polovica; ce!6 vino po kleteb je rkipelo'' vsled mraza. Kakor se pa na sretu vse menja, tako je vbogi kmeti6 z imenitnim gospodom vred včakal prijetnejše dobe — spomladi, kar si je pač menda že vsakdo voščil to pa ne le zavoljo samo toplejšega vremena, ampak tudi glede denarnih zadev. Vinogradnik in poljedelec sta res na delo privabila duinarja; ta je prišel in se trudil jeden dan, dva, cel teden in še po več Časa. Koliko si je pa prislužil, o tem mu je že zdavnej zara6unil nevkrotljivi želodec, ki od cloveka zabteva najveeje število deDarja. Nič bolje ne godi se rokodelceui. Tudi ta mora pomagati kmetu. Kaj pa gostokrat dobi za svojo pomoč? Kjer nič ni, ne moreš nic vzeti. Pred desetletjem, 6e je obrtnik prodal poizvod svojega dela, dobil je gotovo plačilo m se mu je godilo precej dobro. Kako pa danes? Rokodelec napravi kako reč, ki ga stane n. pr. 5 fl. Bili so časi, ko je za njo dobil 8—10 fl. Ako to sedaj proda, — sreča njegova, 6e niina zgube; ubog rokodelec ne more tekmovati z bogatim fabrikantom. Kako pa dobiti zaslužek? Kmet je delo naro6il, ko se v roki ni imel denarja; delo je opravljeno, a delavec mora na plačilo čakati z upanjem, da bo vsaj enkrat prišel dotični trenotek. Gospodar potrebuje znovič opravila pri tsvojej hiši ter najme drugega delavca, saj jih je na izbiro; onega, kteremu je dolžen, ne upa ali noče več klicati. Z novim rokodelcem napravi ra6un, ki je podoben prvemu. Ker pa brez obrtnikov obstati ne more, pa da bo jib v drugi6 zamogel dobiti, za to se poda k sosedom iskat denarne pomo6i. Dogovorjeni dan za povra6ilo je napo6il, toda — dolžnika ni. ,,Ko nimam denarja, pa tudi posojevalcu ne dam, ne vrnem". Po takem izgovoru se prerado prigodi, da je po tem takih ,,prijateljev" prva pot do gosposke, da se pravica tam poia6e in iztirja, vcasib še le po dolgem pravdanji. Človek z majhnim dolgom posebno dan danesnji lahko pride ob vse svoje premoženje. Pa kdo je temu kriv? Prav tisti, ki tako samosvojno govori namesto da bi šel malo poprosit za potrpljenje ter tako nepriličnih zadreg reail sebe, dobrotnika pa obvaroval nepotrebnih potov in skrbi. To nas žali Bog n6i skušnja. Ali inenda bn obrtnikom po deželi dajala zaslužka mestna gospoda? Namesto odgovora le kar prst črez ustuice! Ravno ta s kmetskimi žulji zasluženi denar spravlja v ptuje kraje, ga daja v roke ptujcem. Bi li se totemu pogubnemu stanju dalo v okom priti ? Združene zastopnosti in inedsebojne pravice je treba. Če nam Ijubi Bog ne bode pomagal, bo vse šlo rakovo pot. Za pripravljanje živeža potrebni krajcar še bo se naa bolje bal, ako bomo ga doktorjem in mestnim kr6marjem nosili od kmetov, kakor rrabec zrno iz prosiš6a. To od jedne stiani. Ker pa kmet mora preživiti rse Ijudi, gospoda v pisarnici kakor bera6a ob ccsti, to je ncobbodno potrebno in že skrajni 6as, da se za poljedelca poii6e pot do boljšega stanja, da ne bode moral le pla6evati a pomanjkanje trpeti ou in njegovi pomo6niki, delavci, obrtuiki. To od druge strani. Kmet je podlaga družbinskemu življenju, je steber deželi in državi; 6e bo se njemu dobro godilo, bodo tudi drugi lahko dihali. Bog daj, da bi ae za družbinskim mrazom kmalu prikazali se spomlad ljudskega blagostanja ! A. Preložnik, mizar. Iz Središča. (Tukajšnji nadučitelj), g. St. K. bil je lanskega leta tožen in preko Vs leta v preiskavi in torej ni smel v aolo. Pred 1 mesencem bil je g. nadtičitelj nekriv spoznan, in vsi farani, ki imajo otroke za šola, bili so tega zelo veseli misleč, da bo od sedaj aola zopet v takem redu, v kakoršnem je bila prejsnja leta, ali prenaglo veselje nas je ukauilo; g. nadu6itelj nesme še sedaj v šolo in močno se govori, da ga bo sl. c. k. deželni šolski svet na zahtevanje okrajnega nadzornika prcmestil. Ta slučaj bi res hudo zadel ne le g. naducitelja samega, temve6 tudi nas. G. nadučitelj ima namreč v občini Obrežje, kder je tudi odbornik, katero 6ast in zaupanje mu je občinstvo že pri ve6ib volitvah izkazalo, precej obšiino posestvo. Ako ga utegne sl. c. k. deželni aolski svet kam daleč premestiti, kako bo potem mogel ondi gospodariti ? Da to, ako bo naš vili g. nadu6itelj prestavljen, tudi nas hudo zadene, je živa istina. On je namreč dober učitelj, blaga duša, ki ima vse lastnostni pridobiti do sebe ljubezen jemu 7 odgojo izro6enih otrok. Že marsikateri njegovih ucencev je prisedši na gimnazijo v Varazdin ondi za sprejem v prvi gimnazijalni razred skušnjo izvrstno prebil, postal dober dijak Če bo g. K. prestavljen, zgubi cerkva spretnega organista, kojega utegnemo potem precej 6asa pogrešati. Zato želimo, da bi ostal pri nas še dalje kot učitelj in organiat.