* - -- - ' m r Naj reč j i ilevenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za rse leto • • • i Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. IDS Entered ab Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 11. — ŠTEV. 11. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 14, 1925. — SREDA, 14. JANUARJA 1926. TELEFON: C0RTLANDT 2876. AMERIŠKE ZAHTEVE GLEDE NEMŠKIH REPARACIJ .Vsako teto bodo dobivale Združene države po $25,000,000 v zlatu. Skupna svota 600,000,000 dolarjev bo razdeljena na pet in dvajset let. — Polkovnik Logan je prodrl z načrtom.—Domneva se, da je oficijelno odobrenje zagotovljeno. PARIZ, Francija, 13. januarja. — Ameriške zahteve glede nemške vojne odškodnine so bile de-finitivno uravnane na konferenci zavezniških finančnih ministrov. Polkovnik« James Loganu, ameriškemu delegatu, se je posrečilo zagotoviti sprejem ameriškega načrta, ki potrebuje sedaj 1otom tolmača . Vsled strašnih pomanjkanj in trpljenja, katerega je moral prestati s svojo posadko vred, je kapitan skoro zblaznel. Celih pet ril;i so bili brez hrane. Magano si je zlomil par reber ter je trpel tako strašne bolečine, da je skušal if vršit i samomor. Ko se je prikazal ameriški parnik, si je kapitan hotel pognati nož v prša, a dva člana posadke sta g^ prijela ter preprečila dejanje. Posadka portugalskega skunerja je pripovedovala, da jih je že več mesecev zasledovala nesreča. Ko so preteklega avgusta zapustili pristanišče Montevideo, so takoj zašli V vihar, in ladja je bila tako močno poškodovana, da je morala poiskati zavetja v Rio dc Janeiro. Dne 18. oktobra so zopet odjadrali na morje« a komaj »0 bili na morja en nadaljni vihar, postala njih r - - - - "j' Velika železniška nesreča v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 13. jan. — Brzovlak iz Berlina v Kolin se je zaletel danes zjutraj v vlak, ki je stal na postaji- IIerne na Vest-falskem. Vkolikor je bilo mogoče dognati, je izgubilo pri tem dvajset ljudi življenje. Trije vagoni so bili popolnoma porušeni in pri tem je bilo ubitih in ranjenih veliko število ljudi. V poročilih, ki so dospela semkaj malo po deseti uri zjutraj, se glasi, da so dosedaj potegnili iz razvalin 21 trupel. (Ilerne leži pet milj od Bochuma v Ruhr dolini, v'ozemlju, ki je bilo do pred kratkim zasedeno od francoskih in belgijskih čet. Podmorski čoln v veliki nevarnosti. CHATHAM, Mass., 13. jan. — Podmorski čoln S-19, ki je danes zjutraj .nasedel izven pristanišča Orleans, je ob devetih sporočil brezžičnim brzojavnim potom, da je njegov položaj radi viharnega mprja nevaren. Valovi so pričeli udarjati preko mostiča podmorskega čolna. Borah zahteva posebno zasedanje. WASHINGTON^ 13. januarja. Senator Borah zahteva posebno zasedanje kongresa z izjavo, da je treba na vsak način pomagati a-meriškim farmer jem, katerim je republikanska stranka tekom kampanje obljubljal« pravi raj na zep Berlin ni vznemirjen radi tarifne vojne. Nemški ekonomski izvedenec je celo prepričan, da bo Francija izgubila v dobi represalij. Priznava pa se, da je položaj kritičen. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. Smrtna kazen za 14-letnega. Ženska je zahtevi, da smrt šti ki je na b jala pri obsodi na ijstletnega, en način ustrelil svojo »staro ma- ter. BERLIN, Nemčija, 12. januarja. Nobenega vznemirjenja ne kažejo nemški narodno-gospodarski izvedenci glede bližajoče se tarifne vojne s Francijo, ki bo sledila preki-Jenju pogajanj glede nove i rgo-vinske pogodbo med Nemčijo in Francijo .Večina nemških ekono-skih izvedencev je celo prepričana, da bo koncem konca Francija izgubila v slučaju, da bi napočila doba represalij. Kot resen udarec se smatra neposredno izgubo takih prednosti kot jih je uživala Francija na temelju trgovinske pogodbe. "Nemčija bi bila nekaj časa izpostavljena maksimalnemu ali še večjemu tarifu, kar bi se lahko preneslo," pravi Tagleblatt, "kajti obseg nemških eksportov se je že v veliki meri zmanjšal radi pro-hibitivne carine ter je omejen sedaj ha take produkte kot jih mora Franeija kupovati v Nemčiji." V prvih devetih mesecih 1. 1924 so cenili nemške eksporte v Fran-,ciji na 72,000,000 zlatih mark, ali le poldrugi odstotek splošnih tiMhkih ek^iortov. Importi iz Francije in ATzacij« so predstavljali vrednost 485,000,000 zlatih mark ali malo manj kot osem odstotkov vseli francoskih eksportov. Tudi če se uveljavi soglasje glede provizoričnega trgovinskega dogovora, dvomijo tukaj, da bi potekla nadaljna pogajanja za formalno trgovinsko pogodbo gladko ali da bi bilo mogoče skleniti to pogodbo v sorazmerno kratkem času in sicer radi komplicirane narave spornih točk. Nemčija je dospela v kritičen stadij glede svojih trgovskih odno-šajev z ostalim svetom. Boersen Zeitung zahteva, naj sprejme vlada trdno, agresivno in dalekovidno politiko v zvezi s sestavljanjem novih trgovskih pogodb in naj poruši tarifne zidove in druga blo- POTTSVILLE. Pa., 12. jan. — S porogljivim smehljajem krog ustnie je čul včeraj popoldne ob treh šele štirinajstletni William Cavalieri, da ga je dvanajst porotnikov, enajst moških in ena ženska, po štiri in dvajset ur trajajočem posvetovanju, spoznalo krivim umora po prvem redu. Kazen za ta zločin je smrt v električnem stolu. Cavalieri je bil obtožen, da je 6. septembra preteklega leta u-strelil svojo staro mater. Šest strelov je oddal na žensko in po vsakem strelu je moral puško izno-va nabasati. Danes bo izrekel sodnik Koch sodbo nad najmlajšim zločincem, kar jih je kdaj stalo v tej državi pred kriminalnim sodnikom. Ker so porotniki priporočili zločinca milosti sodnika, ni še gotovo, kakšna kazen bo zadela Ca-valierija. Obtoženi, ki je radi borih $58, katere je nosila stara mati v nogavicah, izvršil umor, je priznal svoj zločin z največjo prostodušnostjo. Na to priznanje se je opiralo zago-vorništvo ter skušalo uveljaviti moralično neodgovornost. Okrajni pravdnik Palmer pa je opozoril, da se ne sme ponoviti Leopold-Loeb slučaj. Zločin je bil izvršen, na ciničen način priznan iu treba je kaznovati. Ženska, ki je bila članica porote, se je odločno zavzela za smrtno obsodbo ter rekla, da bi se posvetovala še cel teden, da pripomore pravici do zmage. Izbruh carinske vojne. BERLIN, Nemčija, 13. jan. — Vsa znamenja kažejo, da bo v krat kem izbruhnila napovedovana carinska vojna med Nemčijo in Francijo. kadna sredstva, s katerimi se mora boriti Nemčija, odkar so v inozemstvu sprejeli protekcijonistično politiko. BENITO PROTI PROSTOZIDARJEM Mussolini skuša uničiti prostozidarje, kajti v italic janski poslanski zbornici je bila vložena predloga, Id zahteva od vseh tajnih družb, naj objavijo imena svojih Članlbv. v RIM* ItallJa> !3. jan. — Čeprav je željno pričakovano zasedanje poslanske zbornice razočaralo ljudske množice ter prijatelje senzacij, ki so pol-mli galerije, je bila seja vendar precej važna, ker je pokazala Mus^olinija v karakteristični vlogi napadalca. „ Držeč se taktičnega pravila maršala Focha, da je napad boljši nacm obrambe, je vložil Mussolini predlogo, koje namen je zadati smrtni udarec prostozidarstvu ali freemasonstvu v Italiji. Besedilo odredbe je naslednje: — Člen I. Družbe, klubi in tajne organizacije, delujoče v kraljev-stvu, morajo predložiti policiji svoja pravila in poslovnike, seznafae uradnikov in članov in vse informacije glede delovanja. To se tiče vseh onih, ki imajo direktno posle v tfeli organizacijah. Kdor krši ta pravila, bo kaznovan z ječo ne manj kot treh mesecev ali kaznijo od dveh do Sest tisoč lir. * Če se bo izkazalo, da-so informacije, dane policiji napačne ali nepopolne, bo znašala kazen ne manj kot eno leto v ječi ter od pet do trideset tisoč lir globe, poleg prepovedi opravljanja kakega javnega urada. Člen 11. Uradniki, uslužbenci in agenti, ki so v službi vlade, provinc ali občin, ne morejo pripadati niti kot navadni člani društvom, klubom ali organizacijam, ki poslujejo na skriven način. Kdor omalovažuje to pravilo, bo odpuščen iz službe. Oni, ki pripadajo takim organizacijam ter so sedaj v državnih, provincijalnih ali občinskih službah, morajo takoj odstopiti kot člani. Člen IIL Sedanja postava bo pravomoena od trenutka naprej, ko bo obiavliena t uradnem listu. Kajzerjev tajnik v nemškem kabinetu. Svoječasni kajze r j e v tajnik za notranje zadeve, Wallrof, je dobil portfej v novem nemškem kabinetu. Strese« man je ohranil svoje mesto. — Stranka skoro razbita. Poroča S. Spewack. BERLIN, 13. januarja. Hans Luther-ju, finančnemu ministru v kabinetu Marxa, se je posrečilo sestaviti kabinet s tem da je dal nacijonalistom eno najbolj važnih mest. Republikanska zmaga decembra meseca ni združila republikanskih elementov v nemškem državnem zboru. Po celih tednih brezuspešnih naporov, da se sestavi kabinet kot si ga je želel predsednik Ebert, z izključenjem nacijonalistov, je bilo treba stvoriti prvo reakcijonar-no vlado, kar jih je imela Nemčija izza ustanovitve republike. Dr. Luther, ki ni profesijonalen politik, pač pa se nagiba proti nacijonalistom, je poveril mesto ministra za notranje zadeve Marx Walrofu, ki je bil pred kratkim izvoljen predsednikom nemškega .državnega zbora in je bil pod kajzer-jevim režimom minister za notranje zadeve. On je voditelj nacionalistične stranke. Gustav Streseman. voditelj ljudske stranke, je zopet postal minister za zunanje zadeve. Henrik Brauns, član katoliške stranke ali cent ruma. kateremu pripada kan-celar Marx, je ohranil delavsko ministrstvo. Erik Eminger, član ba varske ljudske stranke, je ostal justični minister. Oton Gessler je obrambni minister. Katoliška stranka, ki uživa prednost, da lahko sprejme ali zavrne kabinet .je stavila dr. Luthr-i naslednja vprašanja, predno je d -volila Braunsu vstop v kabinet: "Kakšna bo inozemska politika novega kabineta? Ali bo podp-ral Marxovo politiko? Ali bo kljub nacionalističnim elementom vzdržal ustavo? Ali bo rešpektiral republikansko zastavo ter prepovedal žaljenja predsednika Ebert a v državnem zboru ?'' Odgovori dr. Luthra so bili iz-prva negotovi in centrum ga vslrd tega ni hotel sprejeti. Pozneje pa je izjavil, da bo sledil politiki Marxa. Katoliki so nato piistidi v njegov kabinet. Vprašanje vstopa Wallrofa v kabinet pa je skoro razcepilo katoliško stranko, ki je bila dosedaj ena najbolj doslednih meti sedmimi velikimi strankami v Nemčiji. En del se je zavzemal za kabine:, omejen na člane srednjih strank ali na ljudi, ki ne pripadajo »obojni stranki. ~~~Konečno pa je bil dosežen kompromis s tem, da so ministrstvo za notranje zadeve dobili nacijo-nalisti. Slednji so izjavili, d* se zanimajo v glavnem le za notranjo zadeve in da ni njih namen podpirati Dawesovega reparacij skegra načrta ali izvedenja mirovne pogodbe. Kabinetni pačrt je udaree za republikansko gibanje, posebno ker je sklenila katoliška stranka, katero so smatrali pod Marxom za največjo oporo republikanstva, kom promts z nacijftnalisti AMER. SENAT JE NEZADOVLJEN Senat mrmra nad Kelloggom in Warrenom, a ne bo zavrnil imenovanja. — Skupina La Folletta se pripravlja dati izraza svoji opoziciji. — Oživlje-nje starega spora v Minnesoti. — Warren je baje slabo usposobljen za novo mesto. Poroča Charles Nichelson. WASHINGTON, D. C., I 3. januarja. — Ze celo generacijo ni bilo toliko ogorčenja v senatu radi kakega kabinetnega imenovanja kot je sedaj radi izbire poslanika Kellogga na mesto državnega tajnika ter Charles Beecher Warrena na mesto generalnega pravdnika. Dosedaj se je to razpoloženj.* pokazalo h* na koridorjih, a vsak trenutek pride lahko do izbruha. Ni vrjetno, tla bi si- zanikalo polr-jenje enega ali drugega, vendar pa je pričakovati, da bo treba vpisati v rekorde nazore več kot enega senatorja. Ves dan so razpravljali o ,-nem vprašanju. — kdo bo namreč pričel z ugovori. Obotavljanje rednih republikancev je povsem razumljivo. Noben noče direktno ž;.liti predsednika ali mu nasprotovati. Dem okra t je stoje v ozadju, ker bi .jih drugače lahko obtožili, «1« jo njih opozici ja le strankarska. Vsled tega ostane lo se skupina La Foil, tta, 111 ker ne more ta skupina ničesar izgubiti, namerava spraviti spor v javnost. Ta skupina se je posvetovala in sklenjeno je bilo, s silo izvesti glasovanje glede Kellogga in Warrena, še predno bo senator La Fol-lette odpotoval v Florido, kar se bo zgodilo v sredo. Pogreši ve i so se borili proti i-menovanju Kellogga na mesto a-riškega poslanika v Angliji. Dejanski so se borili proti njemu že leta in leta. Tekom svetovne vojne je skušal * Kellogg izgnati La (Folletta i zsenata. La Follette je odšel v Minnesoto. Kjer se mu je posrečilo doseči poraz Kellogga za zopet no izvolitev v senat. Mesto Kellogga je prišel v senat Ship-stead. Kot vzrok svojega odpora proti potrditvi b^do pogresivci izjavili, da sta ta dva moža hlapca velekapitala, ki baje obvladuje a-meriško vlado. V zvezi s tem je tudi nekaj opozicije proti potrjen ju dosedanjega generalnega pravdnika .Stone-a na mesto sodnika najvišjega sodišča. Stone je bil namreč pravni zastopnik Morganove tvrdke, proti kateri so se borili tekom zadnjih volitev za pad ni republikanci. Sovražno razpoloženje proti War renu je bolj razširjeno kot pa proti Kelloggu na temelju teorije, da nima državni pravdnik nobenega drugega opravka kot izvajati politiko predsednika, dočim i-ma generalni pravdnik nalogo kazenski zasledovati vse kršilce Sher-manove protitrustne postave. Senat, ki je sestavljen v glavnem iz odvetnikov, odličnih v svo- jih domačih državah, je vznemirjen. ker ni bil predlagan na mesto načelnika justičnega departmenta odvetnik narodnega slovesa. iSenatorji priznavajo, da je Warren uspešen človek, da je dobro uspel v diplomaciji, da pa ni bil nikdar odličen v svoji lastni stroki, ki bi ga usposobila za službo «rcne-ra 1 nega pravdnika. Xekat eri. ki ga dobro poznajo, izjavljajo, da ni bilo že dvajset let v nobeni sodni dvorani. Michig;in-ska delegacija ni mogla navesti niti enega važnejšega slučaja, katerega bi on zastopal. Warren je uspešen mož, mogoče milijonar, a premoženja ni pridobil s pravdami. Vedno bolj je pričel prevladovati vtis, da je držav, tajnik Hughes resigniral, ker je videl vnaprej,-da bo prišlo med njim in predsednikom do nesoglasja glede priznanja ruske sovjetske vlade. Coolitlge je bil dosti manj pozitiven v svoji o-pozieiji proti priznanju kot pa njegov državni tajnik. Zadnje konference med predsednikom in senatorjem Borahom, glavnim zagovornikom priznanja Rusije, se smatra kot znak smeri, v katero se bo gibala zanaprej tozadevna politika. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT. Danes so naše cene slede&e: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nakasiffli, ki tnaiajo manj kot kot en tiso* dinarjev IS centov n poštnino in druge stroške. Razpošilja na ndnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1. 2°0 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 3°0 lir.......... $13.95 1000 lir..........$44.50 kat 20t Hr rafmw posebej po U Pri naročilih, ki za poštnino in drage stroške. Razpošilja na aadnje pošte in ▼ Traftfc. Za pe£iljatre, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. aadnje pošte in izplačajo Ljubljanska kreditna Is tega jo ead ti it figa dne, ko mmm ptMe uma %mm t__ POŠUjJATVE po brzojavnem pismu izvršujemo (J najkrajšem času teb eacunamo za stroške Draft. -..........' • i r iiiiiiilihtr'ciflglB^^ - A ■ .i i i-n-im^Wv'-'- naci 83 Cartlandt Strast, f GLAS NARODA. 14. JAN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president Novice iz Slovenije. Poneverba. Place of business of the corporation and 82 Cortlandt Sit., Borough of Manhattan Računski uradnik Franc Glaser jje bil od meseea maja 1922 na- : stavljen pri Splošni stavbeni _ . _ . | družbi v Mariboru ko turadsnife P Louis Benedik, treasurer ^ pri dajLjnovodu ^^hestal pred celjsfakn okrožnim so. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo skrajno posurovelega sdna na 6 mesecev težke ječe. Kadi hudodelstva oskrumbe addresses of above officers: napeljave Mairibor-Celje izsplače-ldi55em 17-lotni hlapec Anton Me-n, New York City, N. Y. j val delavcem vsak teden mezdo. 5un k v brežiškem okra. GLAS NARODA . "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo Ictn velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za- celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3£0 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta .............................. $5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. MUSSOLINIJEVI NAPORI Mussolini je-bul povzročil v Italiji razmeroma nekrvavo revolucijo in sedaj brani uspehe svojih naporov z oboroženo pestjo. V parlamentu je zattiigural večino. Ker mu je znano, da se vsaka iskra odpora uspešno in s strahovito naglico širi. je nagnal .svoje plačanec na prebivalstvo Italije. Najbolj je vzel na piko komuniste in njihove organizacije. Že koj prve dni Mussolinijeve strahovlade je bilo razdejanih 655 poslopij. V večini teh poslopij so zborovali komunisti in ljudje, ki se ne strinjajo z Mussolinijevim gospodarstvom. Nadalje je bilo preiskanih in razdejanih tudi par sto privatnih stanovanj. Par sto nasprotnikov fašizma je lwlo aret i ranili. Mussolinijev srd ni naperjen samo proti komunistom, boljševi-kom in drugim radikaleem, pač pa tuili proti zmernim Italijanom, ki imajo samo ta greh, da se nočejo in ne morejo strinjati z Mussolini jem ter ploskati njegovi ponesrečeni komediji. Ti zmerni Italijani, v prvi vrsti italijanski kapitalisti, so zadovoljno meli roke, ko je začel zatirati Mussolini zaveden delavski raz red. Sedaj pa zmerne ž i že tre pečejo pred posledicami. Znano jim je. tla bo zatiranje obrodilo najhujši odpor, ki ne bo naperjen samo pro-t.i MussolLniju. pač pa proti vsem izkoriščevalcem delavskega razreda. Mussolini hoče vdejstviti volilno reformo. In vdejstvuje jo tem, da raz prašič a klube, organizacije, da prepoveduje javna zborovanja in zatira lUte Po njegovem mnenju morajo bitii vsi njegovi nasprotniki brez vsake sdle in moči ob času, ko se bo zavrtelo kolesje novega volilne jra sistema. Ko bo imel na varnem vse zavedno delavstvo, ko no bo smel brez njegovega pečata iziti noben list. ko bo poteptana v prah pravica or ganiziranja in agitacije, se bo završila volitev demokratskega parlamenta. Volitev se bo vršila v senci (bajonetov, in napočila bo nova doba, kakoršno so si zasanjali Mussolinijevi bolni možgani. M us-so 1 in i j e vo hrepenenje po voliLni reformi, njegova sedanja strahovlada, njegova nečloveška sredstva, ki se jih poslužuje proti vsakemu svojemu nasprotniku, vse to je neomajen doikaz, da se fašizmu majejo tla pod nogami ter da so bili uspehi fašistovske revo lueije kilavi in jalovi. Mussolini se je zatekel k modernim metodam industrijalne razredne države. Ta metoda je zadnje upanje italijanskega majajočesga se kapitalističnega sistema. Razred kapitalističnega gospodarskega reda je v Italiji tako na predoval, da ga ni več mogoče z navadnimi sredstvi preprečiti. Kot vse kaže. bodo pa tudi ta sredstva kaj kmalu brezuspešna. Dne 7. februarja 1923. je prejel V1*" Svoj zIc*in * ®vršil 1 ne" kim lG4letnLm dekletom. Obdolženc dejanje samo delno ^priznava, je pa dokazano, da ga je v resnici .izvršil. D opisi Cresson, Pa. Tukaj je umrl 6. januarja rojak Anton Krat of il, ki je bil doj-goletni naročnik "Glas Naroda''. Poročevalec. Cleveland, O. Iz največje slovenske naselbine v Ameriki se prav malo čita v najstarejšem slovenskem dnevniku v Ameriki. Ne bom poročal o delavskih razmerah, ker slo pač take, kakor si jih večina ljudi v Ameriki želi. To se je videlo pri zadnjih predsediniškiih volitvah. IHikaj v Clevelandu se ne me. remo Slovenci pritožiti radi —* zabav, to je iger, veselic, zabavnih večerov. Vse nekaj drugega so pa koncerti zadnje čase. Ne vem, kaj je temu vzrok. Vzemimo koncert P. D. Lira. Saj res ne velja kaike boljše skladbe proizvajati. Pevca in pevfke pa še niso izgubili veselja. 18. januarja priredi SI. P. D. Lira koncert, v veliki dvorani S. 2fr. Doma na Si. Clair Ave. ob 7.30 da in okolice je vljudno vabljeno, da se udeleži Program koncerta je izvamreden. Po koncertu bo pa ples v spodmjji dvorana. Več bo razvidno iz velikih in malih letakov. Nasvidenje! F. S. Omaha, Nebraska. Tukaj vam obnavljam naročnino za Glas Naroda ter povem, da se mi je tako piriijulbrl, da si spiloh ne morem misiliti, "kako bi pregnal ta dolgi zimski čais brez njega. Jate mislim, da je vsak naročnik ž njim zadovoljen, ke> ima mnogo lepih in zanimivih po vesti ter novic iz starega kraja, ter tudi iz Amerike. Rojaka, na. roeajte ga! " Od Noveiga leta imamo precej kair nas je Slovencev, se imamo dobro in delamo vsi. Vsem narotenakom Glas Naroda želim veselo in srečno Novo leto! Peter Brodarieh. 'GLAS NABODAL THE BEST JUGOSLAV ADVHBTJBINO od tvrdke 100,000 Din. za izplačilo delavcev Od teiga denarja je baje poneveril 10,000 Din. in javil nato inženirju jZebischu, (ra mu je hil denar najbrž ukraden. Ker ga je inženir matrrail za po-štenega, mu je verjel ter mu na-svetoval, da naj zaenkrat o stvari molči in pri prihodnjem izplačili* opaeuje delavce, da zasači mogoče storilca. Dne 21. februarja 1923 je prijel Glaser zopet 80,000 Din. za izplačilo delavcev Z denarjem je odšel na dom svojih starišev in položil torbico v spalnici na posteljo. Odšel je 'k svojemu odvev-niku, ko pa se je čez poldrugo uro vrnil, in se m is KI odpeljati v Celje, da izplava tamkajšnje delavec, •se mu je zazdela torbica, kakor pravi sam, pretlahika. Zato je preštel denar in ugotovil, da manjka 30.000 Din. Primanjkljaja pa ni naznanil takoj svoji tvrdki, temveč se odpeljal v Celje in tam šele naslednjega dne sporočil inženirju Zeibischu. da mu je denar izginil. Zetbischai se je zdela stvar ■sumljiva. nakar je bil Glaser odpuščen iz službe. Obdolženec je že pri junijski porotni razpravi odločno zanikal poneverbo imenovanih svot. Tudi sedanja razprava ni prinesla proti njemu ničesar obtežilnega in je čLsto verjetno, da je bil Gla-serju denar ukraden. Pofrofcniiki so zato vprašanje poneverbe tuli zanikali. nakar je sodni dvor Glaserja oprostil. Smrtna kosa. Na Franko4 oveni je umrl Dominik Bezenšek, posestnik in trgovec. Pokojnik je bil brat ranjke-ga -profesorja Antona Beizenška v Sofiji, in brat uradnika Slavije v Ljubljani Arnošta Beizenska. V visoki starosti 86. let je v Ključarovcih pri Ormožu umrl Anton Meško, oče pisatelja Prana Ksavera Meška. župnLka v Selali SI o ven jgr adc em. Notarski izpit je napravil Juro Detiček. sin notarja J. Detiefca v Celju. InžinirSki izpit je najpravil v Pragi Mirko Baraga. Promocija. Dne 23. decemibra je bil na dunajski univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva vipavski rojatk Egon Bassin, sin ravna telja R. Bassina. Spoštuj očeta in mater. 23-letni Martin Pecek, delavec v Gruščah pri Dramljah, je v pi. vi polovici meseca junija udaril svojo mater z motiko :po glavi in >jo težiko poškodoval. Med obdolžencem in njegovo materjo je obstajalo radi sinove delamržnostsi že dalj časa napeto razmerje. Ko je Marion Pečeik zahteval od svoje matere, naj mu kupi obleko in ona tega ni' hotela storiti, je zgrabil obdolženec za gotiko ter udaril s koncem ročaja mater z vso silo po glavi, ta-vko, da je padla na tla. Okrožni »odišče v Celju je obhodilo zverinskega sina na 3 tedne jeee. Svojega lastnega očeta je pretepali 30ietni mesarski pomočnik Rudolf Lukman v Ločici pri Polzeli. Po poizvedbah je ugotovljeno, da je obdolženec opetO-yano grozil svojemu očeta, da ga ubije in da mu požge vse. Oče je bil z ozirom na to, da je njegov sin skrajni nasilnež in surov ež. v takem strahu, da se je pred njim zaMepal. Dne 9. novembra pa se mo je posrečilo priti do očeta. Pri tej priliki ga je rvgei. na tla in tudi priaadjal več poškodb po ofcntoa « uttib. Okrožno sodišče v Celju ga je ^obsodilo na tri mesece težke ječe. Brez najmanjšega povoda je napadel 23 letni Ivan Turnšek. posestnikov sini v Starem gradu v brežiškem okraju Rudolfa Dreo-la s kosnim t np or iščem ter ga težko poškodoval. Istočasno pa je bil osumljen, da je isti dan čakal za plotom eefcte na fante iz Starega grada ter nato skočil in zamahnil s koso za Blažem Der-žaničem, kii je prišel mimo po cesti, ne da bi pa bil poškodoval, ker >e slednji pravočasno od skočil n zbežal. Osumljenec ta napad odločno zanika. Deržanič p? kot priča trdi, samo to, da je bil napadalec osumljencu podoben. Več vsled teme ni mogel videti. Okrožno sodišče Ce«ju je obsodilo Turnšeka na 6 me-eeev tež k-? jere Zagonetni aretiranec. Mariborski 4'Tabor" poroča, da je policija, te dni aretirala nekega mladeniča, kit se ie izdal za v Matiji Zajca, doma iz Dev. Marije v Polju pri Ljubljani. V Maribor je prišel pred kratkim, hodil je o 1 niše do hiše ter povsod iskal svojega strica — železničarja. Izrabil pa je priliko, da je kaj zmaknil. V Tatenbahovi ulici je ukradel v neki hiša zlato uro z ve. rižico. Pri poslu so ga zalotili in ko so podjetnega mladeniča preiskali. so našli pri njem razn zlate in srebrne predmete v vrednosti več tisoč dinarjev. IzrojČili so ga sodišču. Rodbinska drama. Posestnik Ivan OguLin s Hriba v Beli K krajin i se je pred leti izselil v Ameriko, da si z zaslužkom v tujini nekoliko Opomore iz finančnih težkoč. D-oma so ostali žena in otroci. Odgoji otrok se ni posvečalo mnogo pozornosti, kar je delalo .skrbi očetu, ki se je ne-da vno vrni liz Amerike. Te dni je prišlo v hiši zopet do prepira med Ivanom Ogulinom in njegovo ženo. Pri tej priliki je 19 letni sin Anton pograbil kuhinjski nož in z njim očeta dvakrat, zabodel v prsa. Mož je podlegel težki poškodbi. Sina, so orožniki izročili sodišču. Iz neke naselbine poročajo o rojaku, ki je bil tako skop, da je bila groza. Vsak cent je desetkrat obrnil, predno ga »je oddal, in za vsak cent je hotel imeti iz groSa drobiž. Ko se je neke nedelje zjutraj oblačil, je po svoji stari navadi tiščal ovratni gumi> med zobmi, da bi ga kam ne založil lin da- bi mu ne bilo trba novega kupiti. Naenkrat je pa zakašljal, zaletelo se mu je, in zavratnega gumba ni bilo nikjer in nikoder. Stvar ga je skrbela, posebno, ker ga je tudi v želodcu začet«, tiščati. »Sel je k zdravniku lin mu po veda!, kako in kaj. ^Z d ravni k je rekel, naj še tri dni počaka in če ne bo knofa z nobene strani, d«i ga 'bo treiba operirati. Knofa ni bilo in ni bilo. Opt rirali so ga, toda knofa niso dobili. Operirali so ga vdnigič in tretjič. Knofa nikjer. Rojak je postal siten in nestrpen. Niti jed mu ni tekniila, niti pijača. Ves zbegan je letal naokrog, govori'i ni z nikomur in ljudje so že mislili, da si bo življenje vzel. Strašen boj je divjal v njegovem srcu. Parkrat je 'bil že segel po revolver, pa se je vselej pravočasno premislil. Slednjič se je pa porodil v njem strašen sklep. Praznično se je na-prawl, previdno zaklenil vrata svoje sobe ter šel. Š-,1 je naravnost v prodajalne ter je kupil nov za vratni knof. Obešenje s težavami. V angleškem pristaniškem me stu Hullu so delavci zagrozili : stavko, ako sodišče ne bi pomilo >"tilo njihovega (tovariša^ 26-lei-nega morilca Smith a, ki je bil obsojen na smrt. ker je zaibodel svojo ljubico liz ljubosumnosti. No tranje ministrstvo je odklonilo prošnjo, za pomilostitev. Te dni je bil William Smith obešen na dvorišču jeinišnice. Pred poslopjem se je nabralo več tisoč ljudi, večinoma delavcev, ki so protestirali proti izvedbi smrtne obsodb s tem. da so prepevati cerkvene petsmi. Pred eksekucijo.ge prejelo notranje imimistrstvo na tisoče protestnih brzojavk iz vseh slojev prebivalstva proti obešenju Smifha. A bilo je prekasno fn smrtna obsodba se je izvršila.. Slovensko Amer. Koledar zalefo 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga tako} naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, Id Se niso naroČili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 8ft OertlaiMtt 8L, M* 01 Amerika je tekom svetovne vojne radodarno posojala zaveznikom, kolikor je kdo hotel. Celo ,tisti, ki so bili že zadnji čas spre jetii v vzvišeni zavezniški krog, so bili deležni ogromnih množin ameriškega denarja. Posojeni denar je pa zaenkrat še vedno podvržen vrnitvi. Amerika je dolgo časa potrpežljivo čakala, slednjič je pa vseeno vprašala, kaj je s tem dolgom, kaj je z obrestmi in kaj je s plačilom. Zaveeniki so bili vsi ogorčeni. Zaveiznikji imajo namreč pri plačevanju prave hohštaplerske ma-nire. Končno so se pa vseeno zavedli svoje dolžnosti ter izjavili, da je Amerika upravičena do šeststo milijonov dolarjev vojne odškoci-itine. Svo.ta bo plačana v petindvajsetih letih in *icer iz sklada, ki se J bo nabral potom Dawesovega I načrta. Zaveznikom je kaj lahko dovoliti, ker zavezniki ne bodo plačali. Plačal bo-nemški delavec. Prodajalci naočnikov in očesni špecijaiistii pravijo ,da njih posel izborno uspeva. Prodajalci naočnikov niso baje še nikdar iprodali toliko svojega blaga kot iga prodajo v tem Času. In tudi pri očesnih zdravnikih se kar tare pacijentov.- Ni čuda, kratka ženska krila so zopet modema. Iz južnih držav poročajo, da se je cena bombažu jako zvišala. Daj Bog, da bi 'bil bombaž tako drag, da bi se ne (izplavalo delati ;iz njega voljenih oblek. Bivši kajzerjev tajnik je bil sprejet v nemško ministrstvo. Ce bo šlo tako naprej kot je začelo iti 'bomo kmalu čitali tako ali podobno novico: — Nemški kajzer je milostno dovolil, da sme sedeti v kajzerje-vem ministrstvu človek, ki precej enka na republikansko stran. Z Dunaja poročajo, da je dospe la na Madžarsko neka gosto za i krink an a dama, ki je ibrezdvoma tbivsa avstrijska cesarica Cita. Baje i -siromašno prebivalstvo našlo lep zaslužek. V zvozi s tujskim prometom pa 'bi se ratzvila tudi trgovina in i-ndust.rija. Za jugoslovansko Pri,morje se zanima skupina ameriških kapitalistov, ki >n baje že predložili vladi ponudbo za izgradnjo modernih hotelov in drugih install ae i j. Normalni promet na progi Saraje-vo-Metkovič-Gruž. Sarajevska železniška direkcija razglaša, da je zopet usp ost avl jen normalni potniški in poštni promet. ki je bil zaradi znane nesreče na mostu pri Graboviei v Hercegovini skoraj mesec dni ustavljen. Vsled ustavljenega prometu so močno* trpele nekatere industrije in so bile celo prisiljene odpustiti znatno število svojih delavcev. Upati je. da bodo odpn-ščeni delavci sedaj zopot sprejeti na delo. Uboj zaradi mačke. V D jako vu sta se te dni 19-lei-ni Mato Balvan in HT-letni obrtnik Tomo Franič resno sprla zaradi Bulvanov* mačke, ki je%pn-šla k Franiču i;na obisk". To je Bul vam a talko ujetzilo, da je vzel ]V)leno ter z njim Franiča večkrat tako krepko udaril po glavi. da mu je počila lobanja. Franič je ostal na mestu mrtev. Bul-van je bil izročen sodišču. Povečanje železniške mreže v Bosni. Pol predsedstvom prometnega ministra Andrrja Staniča se je vršila v ministrstvu saobračaja konferenca direktorjev železniških direkcij, na kateri s je sklenilo. da se železniška mreža v Bosni razširi ter poveča tudi kolodvor v Sarajevu. Požar v Beogradu. Te dni je izbruhnil požar v beograjski popravijalniei železniških vagonOA-. Požar se je najrlo razširil. ker je bilo v skladišču tudi precej smodnika in drugih eksplo zivov. Trije delavci ki so skušali odstraniti eksplozive, so se s težkimi opeklinami komaj rešili iz gorečega skladišča. Škoda znaša nad 200.000 dinarjev. Ruske gimnazijatske v Beogradu. Gojenke ruske gimnazije v Veliki K:iin mlado hčerko Anico. Mladenka, ki je bila poštena, prijazna In simpatična, je ljubita ■nekega siromašnega kmejskeea mladeniča. Tudi on je. ljubil Anico. Toda Aničin oče ni bil nič kaj zadovoljen z ljubeznijo, ki je vzklila md mlalima srcema. Tolažil pa se je z upanjenCda se hčerka ni resno zaljubila in da se :>n vendar vse izteklo po njegovem načrtu. Našel je ženina proti njeni volji. Stvar je bila že. povsem dogovorjena in tudi duhovnik je hil že naprošen. da pod.-li v cerkvi mlademu paru svoj poročni blagoslov. Oče je zbral številne svate, zaklal najlepšo živino. pripravil najboljše vino in povaleli vso vas da se z njim veseli pomembnega dogodka. Dasi je z ženinom sklenil dogovor o poroki v krčmi, je vendar delal račun brez krčma rja. Napočil je dan. ko bi morala mlada dvojica stopila pred oltar. Vse je bilo v redu. Prišel je ženin. zbrali so se svatje z zastavami in zelenjem in tudi duhovnik je že čakaj, da opravi poročna cervena opravila. Samo neveste ni bilo od nikoder. Oe-itu j.« zn-svitalo. da -e hčerka brani neljubega ji ženina in zato je takoj odšel v Split, ker je slutil, da tam kaj gotovo najde "n<-zvi»sto nevesto". Svatje so ostali zbrani pred hišo., da pričakajo triumfalen povratek očeta z nevesto An-co. Oče pa se je med potjo napil žganja in ker je bil precej vinjen, so £a stražniki spravili na hladno v policijski zapor. Tu je opisal svojo težko nesrečo, ki ga je zadela Naprosil je policijske organe, da mu najdejo hčerko, ki je pobegnla tik pred poroko. Izjavil je. da jo bodo gotovo lahko našii. ker ima lepo belo obleko. Policija je res odšla na delo ali uspeha iti imela. Oče se je kontno ves nesrečen vrnil v do*na£o vas. kjer je našel svate, ki so pili in se gostili seveda brez neveste, o kateri še do daj ni duha ne sluha. Strah pred orožjem. Povsod i iščejo orožje. T dni so policijski organi v Trstu prišli k nekemu staremu vpokojenemu kapitanu Tržaškega Llovda in mu zaplen.lrl zbirko dragocenega, redkega orožja, katero si je nabral na svojih potovanjih. Starega moža so celo zaprli, potem pa vendar izpustili in vrnejo mu menda tudi zbirko. Preveč slnžbene uneto- V korist učenkam beograjske sti! NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalbm vlaga -svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobrp postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortfondt Street, New York OLA S NARODA- 14. .IAN. 1925. Iz habsburških arhivov. Dunajsko časopisje je te dni objavilo testament cesar j eviča Rudolfa. Za svojo glavno dedinjo je določil svoj hčerko Elizabeto. Trideset tisoč goldinarjev je zapustil svoji služinčadi. Iz tajnih habsburških .arhivov piiihajbjo polag-ouna na dan doku-anuiiti. iki bi Ixlli sicer v iRijih ostali zakopani stoletja in stoletja. Te «h>i je bil objavljen tcstameirt no-srefngvi ee^arjcviea Rtulolfn, ki ki 1< ia 18*9. končal življenje. Ta tesanm nt se glasi; "l'ti p i'paLnem razumu sem »svojci oi'no napisal ta testament m prosim Njegovo ccs. in kr. apostoi-s-k"o V * lii<"an,-;t vo najponiznejše. da m'u-m.j pr* vzame pel izvršil e-Ij-a t vt a men t a in tudi varilstvo ■moj » he< rki Elizabete. Za univerzalno dedinjo svojega premičnega i.i nt pn miieufga imetja določam svojo Učenko Elizabeto; svoji so-] rn«ri Štefaniji določam dosmrtna aižiitek celokupnega imetja. Ako se zopet množi, uičtek preneha popa"! irdima in pi-tiide na mojo heerk-tf. Alko moja hčerka omoži, sii "naj rcztMita užitek. Nadalje -določam : 1. — 50.000 goldinarjev zapuščam v odi i pisar-in- jnolkovniku pl. Spimllerju, i lučaju njegove smrti njegovemu ali nj govi hčerki. 2. — 20.00^ gfdldbvarjev daru jem dvornemu maršalu grofu Bnmbellesn; aki> on umre. dol>e ta njegovi dediča. :]. — .'{0.000 goldinarjev naj si razdeli pa svobodnem prevdarku in (»je žene med služinča-d. o kater, ve. da je mcflii pl>no dobro slutila. 4. — Veliko omaro z akvareli zapuščam dvor ali m zbirkam. 5. — Sablje mi lovsko orožje so naj po žemiinem prevdarku poraz-dele kot spooniin med moje znance in soi odnttke. Kar ostane, naj dobe moji sfcrežaji in lovci. (>. — IjOV.ske in druge pse zapuščam svojim lovcem. 7. — Vso svojo obleko, perilo in čevlje zapuščam svojemu komor-niku. 8. — Prirodošlo^me zbarke zapuščam po prevdairku moje žone du-nagsikiira iwCuiMm ziavodoim. Moja psisalnli m:izii na Dunaju m v ljaksenbiirgu naj v prisotnosti moj ^ žene odpre sekcijiski šef La»-disla v pl. Szechenyi - Ma rich in naj te «pdse po lastinem. prevdarku ali uniči, ali shrani. Da je ta svoje ročm.a napiisana odredba moja "trdna volja, potrjujem s svojim podpisom in svojim pečatom. — Na Dunaju, 2. marca 1887. — Presto-loinais4edr.uk nadvojvoda Rudolf >. r." Fran Joesfip je prevzel varilstvo in je takoj po Rudolfov i smrti že v februarju zvišal vdovske prejem ke prvncezlaifj'O Štefanije za letnih 100.000 kron. Nadaljnji dohodki so /2iai>i. Stefan'tja je vzela grofa Lo-nyava., njma hčerka Eliztibeta pa princa "SVindrsehgraetza. O EKza-betinah pustolovščinah, o njenem Ijubavnem razmerju z mornariškim oficirjem Lerchom je pred levi govorili ve« svet. Elizabota je st tla j ločena in živi — " svobodno ;:iia Dunaju. Spomladi je demonstrativno vstopila — ne v klošter — mer več v — socialdemokratsko stranko. DOSTI SI UPA j Um imetju je inaterijaliia sila te : stranke in katoliške cenkve, čije j eksponent na Češkoslovaškem je klerikalna stranka* Obe stranke tarnata večino pristašev me 1 kmet-tkim ljudstvom. Agrarna sti*anka I postaja polagoma stranka ve-lepo-| sestnikov in bogatih kmetov, dolgim bazira klerikalna na srednjih | in siromašnih kmetih. Ja^uo je. da ogrožajo ti .konfLi-' kti češkoslovaško koalicijsko vla-[ do in da utegnejo povzročiti raz-' pust parlamenta i-n nove volitve. , Na zadnjem kongresu j.e klcrikal-!na stramka jasno povedala, da se j mora pripravljati za nove volitve, i ki jih pmhaknje prihodnjo po. ml a 1. Tudi agrarna stranka račn-ina s to možnoistjo in njen voditelj Švehla se je že poleti ipogajal i nemškimi agrarci glede eventuel-Svetovr.o znani drsalec Philp Taylor je prekosil vse svoje tekmece s nih bodočih kombinacij. tem, da se je drsal po štreveah, na katerih je imel pritrjene drsal-j č-ški klerikalci se pogajajo s ke. Kolikokrat je zgrmel po ledu. predno se je naučil tega trika slovaškimi, vendar pa ta pojraja-možak ni hotel povedati. nja doslej niso imela uspeha. Tež- ko je reči. kakšen bi bil izid voJi-1 ev v državi s tolikimi socialnimi in naciona'kinmi protislovji. V e-nem s-o >si pa vsa mnenja edina, da bi namreč pri socialnih volitvah mhi ............... .......agj&jjagafž? i Mil HM ff7r»«wyowi Usoda carskih dvorcev« Ruski carski dvorec na Krimu je glede zgodovine in običajev najzanimivejši spomenik iz življenia !swialn' a me'tode kakor tudi glede zgodovine in obi-' vzgoje bodočega carja v kateri značajev najzanimivejši in edini te ^ vzema ]ioliCg religije važno mesto vrs,te .s-pomenik (umetnosti iii živ- mornarica. Nič manj zanimive nv Ijenja rusike aristokracije 19. sto-' so tudi sobe in oprema carskih letja. Kar se tiče arhitekture je tu hčera. Med vsemi dvoranami je 11vorec nekatk poizkus ^kombinira- nia;*ki,a-.:H';(jši kabineit Nikolaja II. Zauživanje omamijivih sredstev na Francoskem. Trgovina s kokainom in podobnimi omamlj lvimi sredstvi je v Franciji, posebno pa v Parizu, j ako razvita. Trgovci prodajajo manjše količine pre-kupovalcem, ki imajo zopet svoje odjemalce. Vsa večja evropska mesta so da ne* preplavljena s posebne vrste verižništvom. ki nudi gotovim ljudem bogati vir zaslužka. Značilno za našo dobo in družbo je vživa-ii je kokaina I Jasi je ta strup ugladil |M>t že med vse narode, so veihdar Francozi mod prvimi, ki u-Jiičujejo ž njim svoje zdravje in iz, jHXdkovajo temelje bodočih generacij. Pariz je danes ne le glede mode. temveč tudi glede kakaina in opija prvo evropsko mesto. Dan na dan prinašajo' francostki listi poročila o nočnih pohodiih pariške policije, ki je prodajalcem kokaina in opija neprestano za petami, a!i vse to jih ne ovira, da bi ne m^ mili žrtev v -svoje mreže. Zadnje mtsece je izšlo v Parizu več brošur v katerih svetujejo zdravniški krogi prebivalstvu, naj se varuje strešnega strupa. Toda kokain se ne boji nobene propagande. Prodajalci poznajo vse fineSe in trike, kako je treba, ravnati gredo večinoma samo ponori, ker v ne izključuje nobene ki sira pra- ti i v esio celOt.no združ t .'V vst h gov klasičnega, mavr:Jan.skega m renesančnega. Dvorec predstavlja divni vzorec umet;nosti umirajoče ruske aristtok.ran-ije. V tem jc tudi velik umeit-niško zgodovinski pomen tega spomenika. Drugega podobnega spomemiika na tem polju gradbene umetnosti Rusija nima in zalo so cc4o sovjetski krogi nine nja. da je treba ta dvorec na vsaik načrii ohiran.it. jZnačalno za ruski absolutizem je tudi to. da za gradbo tega mo-numemtabiega posilopja z bogato notranjostjo niso rabili niti er.io leto. Država je namreč prispevala tako figromne s vote, da je bil dvorec v primeroma kratkem času dovršen. Notranjost dvorca predstavlja največji umetniški uspeh na polju rezbairije in umettn,*n iz lesa. Les je -spremenjen tu v neke posebne vr.- svojem prvovr.-:-nem lesu, ali nikoli in nikjer nn ]>i-išel les do take veljave kakor v tem dvoren. Tudi oprema je zelo značilna za ruski carazean zadnjih let, ker predstavlja dragoceni spomenik običajev, rodbinskega in ja vnega ži vijem; j a ruske aristokracije prošlega stoletja. Posebno zgo-do\-)ins'ko wednost ima na pr. spal j n kulture Marr. iz tejnnozetlega le.sa in bogato len ji žnico. Kar se t-i<>> tak voz van ega malega liva-dij-.kcga dvorca, preljub-ljene reizid?nce ALkesia eujejo različna mnenja. Nekateri pravijo da bi kazalo tudi '.e o>ta.icke carizma likvidirati, da naj država socialazira oba dvorca in zapleni vse njune dragocenosti. Drugi zopet nasprotujejo tej zahtevi in stoje na stališču, da je treba, oba dvorca ohraniti kot drago eenii spomenik, ki bi služil obenem z i proi-mitaio die^o m«nl šinSinri p!o-ji naroda. Ljudsovo namreč -zelo rado poseča te dvorce ko živi na Krimu na počitnicah. Likvidaciji se odločno upira med drugim tudi predsednik Akademije materija!- Politične stranke na Čehoslovaškem. vi|o v Parista tudi blanche. SHU ,lle^;ge,' pa- Sedamja češkoslovaška koalicija trpi na vetlikih notranjih prot--sbn-jih, ki ogrožajo njen nadaljiii obstoj. Tako oporno vprašanje je na pr. problem socialnega swtvaro-vanja. Socialemotkratsika stranka se bori že izza avstnijiskih časov za ra"kalno in moderno socialno zakonodajo, zlasti pa za zavarovanje za slučaj poškodb, bolezni ali starosti. Kot vodilna stranka si prizadeva že peft let, da doseže ta cilj. ali doslej še ni imela pravega uspeha. Proltii "Socialnemu zavaro-■vangm, aili bolje rečeno, proti obliki in obsegu tega zavarovanja se bore druge meščanske, zlasti agrar na stranka, ki je po svojem značaju bunžuazna kmetska stranka, daisi ima goto«ve demokratične ten dence. — Agrarna, klerikalna In narodnodemdkrats/ka stranka zahtevajo obligatno zavarovanje za vse, ki delajo samostojno, to je, za obrtnike, trgovce in poljedelce. Uprava naj hi bila ločena Od uprave delavskega zavarovanja. Na ta način hočejo meščanske stranke izvajati svoj politični vpliv na zavarovance. Agrarna stranka pa spravlja to vprašanje v zvezo z tu vedbo protekcijske carine za po-Ijedelsfce pridelke. Ta problem je potsftal posehpo kočljiv lani, ko so cene poljedfrLskih pridelkov pa ------ svetovnem trgu padle in ko se je začela doba tuje konkurence. Socialdemokrati se odločno upira.io Tm e^7'iniskim olajšavam, ker se boje draginje. Njim so se pridružili deloma tudi industrijalci. C'e bi vlada sprejela zakon o znižanju carinskih tarifo v za poljedelske pridelke, bi s/cialdemokraHska stranka izgubila .svoj- vpliv na delavske mase in morebiti tiradi vo-diilno vlogo v češkoslovaški politiki. Slednjič je bil dosežen glede delavskega zavarovanja med strairi-kami (kompromis, d oči m je ostalo vprašanje earuie še vedno nerešeno, ker so začele cene na svetovnem trgu v avgustu strašno skakati. Agrarna stranka pa vstraja ipri svoji zahtevi in apelira na mi-nvstrski svet, naj dodoči dan. ko stopi ta zakon v veljavo. Tudi klerikalci in socialisti si v marsičem nasprotujejo. Socialistične stranke imajo v svojem programu ločitev cerflcve od države in tajizaeijo 'šoi. kar seveda n diši klerikalcema. Klerikalci so tudi v konfliktu z agrarno straniko glede nafeijonaH®acije cerkvenega in sa-mostansskega imetja, za katero -zahtevajo, naj se tretiTa kot državno in oWin^ffj, ki bi ne spadata* pod zafcon o' agrarni reformi. V opozicijo mogočali kakršnokoli nacijonalno <"e?ko »koalicijo. Agrarna stranka bi bržkone ohranila svojo pozicij-;"». isto velja za narodne demokrate. Narodni socijalisti bi morebiti nekoliko pri dobili na račun manjš&h frakcij. Pač pa bi se zelo utrdila klerikalna stranka na račun vseh drugih strank, ne da bi pri tem igralo kako vlogo versko vprašanje. Po takih volitvah bi prišle na površje nove kombinacije. Komunisti ne morejo vstopiti v nobeno sedanjih vlad. Soeijalni demokra kralje bi bili oslabljeni, tako da bi ne mogli več igrati glavne vloge. agrarci. narodni demokratjt pa niso sigurni glede absolutna parlamentarne večine. V pošte v bi prišla kombinacija s to ali ono nemško stranko. O tem pričajo tudi nedavna pogajanja z voditelji glavnih nemških strank v Kar-j lovih Varih. Z nemškimi soeijal-demOkrati hi naeijonalisti n- uk> goče računati in tako ostanejo -<'t-mo nemški agrarci in krščanski socijalisti. V tem slučaju bi bržkone izstopili iz koalicije narodni demokrati, ki z naeijonal-nega stališča ne morejo pristati na udeležbo manjšine pri vodstvu naei-jonalne države. Za bolcT-i čeho-slovaški parlament je najbidj vr-jetna koalicija med češkimi in nemškimi agrarei aii epskimi in n a roc 1 n i m i soeija 11st i. Položaj čeških narodnih sr.clja-listov ho v tem slnčaju zelo zanimiv. ker paradirajo z ene >tranl i naprednimi protikb-rikalnim; 2:e.sli. z druge pa s,* nosilci nac ionalne ideje v soeijalizmn. Sta lišee jim je nekoliko olajšano s tem. da nimajo točno označenega programa, da so v politiki vedno pripravljeni na kompromis. ("e pride torej spomladi d-> novih volitev na Ceh orispevki ne morejo več izplačati, ker je radi porazov, ki jih je doživela 'komunistična stranka v zadnjem času v raznih državah Evrope. nadaljna obremenitev ruske finance m-mogoč.a OGLASI naj se oni. ki mi dolguje, če n<-, s.-ni pr: in oran ob-lodaniti njegovo ime. — Frank Def.eva, 332 Penn. St., Verona, Fa. bi še p »tenvirana nacijonalno i LUBASOVO HARMONIKO skoro novo. trivrstno. trikratno oglašeje«. vi-oki glaso-vi C. F. H.. pro krvi in žveplo borba. Ker ni izključeno, da vsto- ž-vcem. ista pi v bodočo čeh(vsIovaško vlado, ena lie-mrfKin strank, stoji (ehrublemov. v prvi vrsti revizije zakona o agrarni reformi. ki pomeni z:i Nemec najvažnejši nacijonalni problem. Tn bi imelo važne posledice 1u-di za erhoslovaško zunanj^t politiko. Že sedaj očitajo zeml.jjaca njiR ni or vstrajnos-t. Daje blaiilen spanec, dober tek. dobro prebavo in mnogo navdušenja in ambicije. <%e s.- dobro ne počutite. je v;>ša dolžnost, da jo poskusite. Vas nič n- stane- ako vam ne stori dobro. Je prijetna z.l vživati In počutili se boste boljši takoj. f> vam je še ni pred-jtisal vaš zdravnik. pot»rn i>ojar dn in e.- s.* ne ju.čutite boljši in če ne zgledate boljši, nesite ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo r>ovrnil vaš denar. Izd. lovate*-Ji Nuga-Tone zahtevajo }>■! vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni. Priporočena, jatnčena in na prodaj v vseh lekarnah. _Adv't. I mala Nizozemska ima svojo senzacijo. Za malo Nizozemsko pa je to vsekakor velika scaizacija. ker st 1(;t , sterdamu mimo sma^ojre, neka ta.]; hi pv]nve^no skni;.,no^. So i tva sila pa jo je gnala v bož.71 liram. ^^ ^ dvQrtL je i Tam je prisostvovala službi božji | ^ veiika^ko PrillceSa je (lol>ilaj m ostala je tako še dolgo v cerkvi, ziv da se tak(>j vrno v Amstoi_; da je prišel cei-kovmik, ki jo opon,- (]ajm ^ skllšaii sf> jf> odvraiiti j nil. da .so že vsi zapustili cerkev an kantorja p,.ince,a pa j(k da jo zapre. Zdelo se je. da je slnž-1 vstra ja1a svojem, da ba božja v židovskem hramu na njo sMno delovala. Zadeva uporno! namreč | ne more živeti bres kantorja. *le Znano je samo. da je odšla ne-bila druga r princeso je omami! j kp?a lepega dne n je,na matli v Am, rta«, zadavila .70 je postava tamoš-jsterflam ^ da je krenila v sLnago. go. Dalje časa se je tam razgovar-j jaia s kamtorjem. o čem in kako —• to je tajnost. Ns Nizozemskem se- nj-ega kantorja. Kant01* je star okolii 30 let in je zelo lep lovek. Redek fcrp vzho25. MARGARETA SOMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. Georges Pour cel: 66 (Nadaljevanje.) Se v isti noči sta se odpeljala Peter in Bernandez s čolnom ven na reko proti mestu, kjer je btfla zasidrana Margareta. Splezala sta na krov ter našla taan debelega angleškeg kapitana Smitha, ki ju jc pričakoval. Tako vessel je bil pošteni mornar, ko je zagledal Petra, da ga je objel in poljubil, kajti ni*ta se več videla izza časa, ko je Peter naskočil špansko ladjo 'SSan Antonio". — Ali je vaša ladja .sposobna za morje? — je vprašal Pete/. — Nikdar ne bo bolj sposobna, — je odvrnil kapitan. — Ke-tlaj bom dobil povelja za odhod? — Kadar pride lastnik na krov, — je odvrnil Peter. -- Potem bomo stali tukaj dokler ne segrrijemo. Vjela ga je ink vizicija. Kaj mislite, Peter Brome. kaj mislite? Ali je kaj prilike? — Da, kapitan, mislim, da je. če imate ducat dečkov iz pravega angleškega lesa. — Imam jih toliko in še par več, če treba. Kakšen pa je načrt ? Peter ga mu je obrazložil. — Ni tako slab, — je rekel Smith ter udaril z roko po kolenu. - - Riskantno pa je, zelo riskantno. Ta Inez nnora biti dobra deklica. Rad bi so poročil tž njo, neglede na njeno preteklost, Peter sc je smejal 'kajti v duhu si je predstavljal, kašna čudno dvojica bi bila to. — Cuje 0f»taJo, potem govorite, — je rekel. — Glejte! V soboto se bova^ jaz in Margareta poročila v katedrali. Nafto, proti solnč-nem zatonu, se bova jaiz in markdj de Morell borila v oni veliki areni za bikoborbe. Vi in pol ducata vaših mož bo navzočih. Lahko zmagam ali pa tudi lahko padem ... ' — Nikdar, nikdar, — je rekel kapitan. — Ne dal bi par starih škorenj za prilike onega finega Španca, ,kadar se vi spopadate ž njim. -— Bog ve, — je odvrnil Peter. — Če zmagam ,sc bova moja žeria in jaz poslovila od veličanstev ter odpeljala na pomol, kjer h-čakai čoln iti odvedli nas botste na .krov- "Margarete". Če padean, boste vzeli moje truplo ter ga v spremstvu moje vdove prevedli na isti način na "Margareto", kajti v takem slučaju hočem, da položite moje truplo v vino ter ga od vedete v Anglijo, da bo pokopano tam. V vsakem slučaju pa boste pomaknili ladjo mekOlilko bolj navzdol po zalivu, da bodo ljudje mislili, da ste že odjadrali. V temi se bciite vrnili s plimo ter se ustavili za .tetini starima ladjami. Če bi vas kdo vprašal zakaj, mu recite, da se par vaših ljudii še ni vrnilo na krov ali k« j si i enega. V slučaju, da ne bom jaz več živ. da vas vodam, se izkrcajte z ducatom ljudi na mestu, katero vam bo pokazal ta gospod jutri. Nosite španske plašče, da ne vzbudite pozornosti. Povedal sem vam že. kako boste spoznali Ma-ster Casftella. Ko ga boste zagledali, skotite protri njemu, posekajte vsakega, ki bi vais ^kjušail ustaviti, ter od veslajte proti ladji, ki bo medtem že razpela jadra iter dvignila sidro. To je načrt, a sami Bog ve, kako se bo končal. To je odvis.no k Od Njega samega in mornarjev. Ali hočete igrat i to vlogo iz ljubezni do dobrega moža in nas vseli. Če se vam posreči, boste bogati celo svoje življenje, vi vso. • — I)a. — je odvrnil kapitan, _ tu je moja roka. Taiko gotovo kot je moje ime Smith, ga bomo iztrgali te tega pekla, če je to sploh ljudem mogoče, a ne radi denarja. Dolgo časa smo ležali tukaj ter čakali na vas in gospodično. Na vsak način bo par mrtvih Špancev predno nais bodo posekali m svojemu častniku bom pustil do-ti ljudi, da .spravi ladjo varno v Tilbury. Ne bodo pa nas posekali ne bodo. Dane« teden bomo že jadrali prorti domu in niobenega Spanca ne bo na tristo milj naokrog. To vem. Rečem ti. dečko, "to vem. — Kako veste to? — je vprašaiPeter radovedno. — Ker se mi je sanjalo v pretekli noči. Videl sem vas in Miss Margareto sedečo skupaj, dočim sem se jaz ratzgovarjal z gospodarjem. Solnce je zahajalo in veter je pihal iz jugozatpada. To" se je sanjalo meni, ki pomavadii me sanjam. Štiriindvajseto poglavje. ^ DVOBOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT. Napočil je poročni dan Margarete in Petra. Oblečen v krasen oklep, katerega mu je podarila kraljica, e irtsiguijaiHi viteza reda svetega Jakoba na prsih in v spremstvu odličnjdkov je pnijahal Peter pred palačo. Vrata palače so se odprla in skozi nje, sedeča na konju ter sijajno oblečena, je prihajala Margareta. Spremljalo jo je večje število deklic, ki so vse sedele na belih konjih. Poleg nje ipa je jahala Betty, markiza de Morella, vsaj za enkrat. Čeprav lepa kot vedno je bila Margareta vendar bleda in izmučena, ko .se je priklonila svojemu ženinu. Zakaj bi ne bila bleda, ko je vedela, da bo njegovo življenje v par urah v nevarnosti ? Kako bi ne bila bleda, ko je vedela, da bo naslednjega dne njeU oče živ gorel na Quemaderu? Sestala sta se, pozdravila .in sprevod se je pričel pomikati po ozkih ulicah Seville. Govorila sta spotoima le malo besed, kajti srca obeh sta bila preveč polna ea besede, Beftrtv, katero so šteVikri med gledalci smatrali za nevesto, kajti izraz njenega obraza je bil srečnejši. Pričela je karati Margareto radi tega pomajkanja vese-losti ob taki priliki. — O, Betty, — je odvrnila Margareta — 'kako moreon biti vesela, ko leži na mojem srcu breme jutranjega dne ! — Vrag naj vzame .breme jutranjega dne, — je vzkliknila Bet-~~ Brerae današnjega dne mi zadostuje ter ni posebno težko no- sfcti ga, Ntikdar več ne bomo deležni take ježe, ko zre celi svet na nas ter nam zavida vsaka ženska v Sevitti. — Mislim, da zavidago tebi, — je rekla Margareta ter -zrla na sijajno žensko ob svoji strani. Dobro, — je odvrnila Batty, _ če je tako, še godi to radite-ga. ker se delam veselo, čeprav krvavi moje srce. Tvoja usoda je bolj upapohia kot pa moja. Če se bo moral tvoj mož boriti na življenje fn smrt, se bo moral tudi moj ter žeflim, da bi zmagal Peiter. Zelo odločen borilec je in čudovito močam, — premočan za kateregakoli Spanca. - -^..I>obno, to je kot mora biti.— je rekla Margareta ter se nekoliko nasmeh oil a. — Če bo Peter izgubil, te bodo označili ksot slož-* ter že-nsko brez značaja. Ljubosumnost. Najpreje ga je to zabavalo, po- [ Med it a je hitro tekla v pisarno k tem mu je eelo ugajalo, ker je kot odvetniku in našla Gastona v po-domišljav, lep fant prišel na svoj J g-ovoni s starim -k as i rje m, ki je i-račun : Melija, njegova žena, je bi mel krasaio srebrno brado. la ljubosumna. Kmalu jk> poroki je zahtevali^, da premeni svoj poklic. Bil je namreč zastopnik zavarovalne družbe v nekem mestu na ju.«u, ki je spavaio v senei svo jih mimoz. To je bil nevaren posel, pri katerem je moral prepriče vati, zavajati in očarjaiti ženske se bolj kot moške. Kaj je ni bil ravno pottom svojega poklica Gaston — Draigee. prišla sem pogledat, zakaj si se zakasnil." — Službo imam do šestih da. enkrat na teden : to je nova ureditev. Sed5 na moje mesto pri kvai-tanju. dokler ne pridem. IIo se je vrnila v kavarno, so jo hudoimišno vpraša 1 i: — Kaikšna je plavolaska ? — Imenitna! je odgovorila sme izvojeval in ugrabil očetovskemu je. In odločno je prijela za karte, odporu, kakor navadno zavaroval no polico? Ker ga ni mogla pi i" drža t i ves dan pri sebi, mu je po resnem pre miši jam ju izbrala poklic, ki je predstavljali najmanjšo mevarnosv. Odločila se je za mesto pisarniškega vodje, ki je bilo prosto pri odvetniku Laperouizciu. Stara, resna, dostojna firma, brez vsake tv pkarlice. Prvovrstne refrence. Gaston bi bil tu kot doma. \ Vsak večer od petih je stražila pri izhodu iz pisarne, ga zagrabila za roko in vedla pod domači krov. Nemogoče, da se ji soprog izneveri, če ga nadzira ma ta način. Za prti i gospod je začel polagoma čutiti, da ga te spone t išče. Njelgovi prejšni prijatelji, ki so po znali i, za kaj gre, so se mu pomilovalno smejali im sledili paru z ironičnimi pogledi. Eden izmed njih se je odločil in mu rekel neki dan: — Nič več ne prihajaš igrat v kavarno, kot si imel navado . . . Uklonil si se! On da bi se uklonil? Kakšno razžaljen.je! Prešerno mu je odgovoril: — J litri pridem ! Težka je bila zmaga naslednji dan, a naposled je vendarle prekoračil prag kavarne: prekoračil ga je pa v spremstvu isvoje sopru« ge. — Kamor greš, pojdem tudi jaz. mu je dejala s temno energijo. Ta bi bila lepa. da bi se zabaval r. natakaricami ali pose.stnieo. . . Stara Gastonova družba je precej slabo sprejela Melijo. Dražili so jo na najrazličnejše načine, (iznašli so vse mogoče, da se je rešijo, a zaman. Prišla je prva v kavarno, se vsedla v kotu poleg okna kjer je staila mizica za igralce, naročila malinovca in uprla svoje o-či na drugo stran trga, na Lape-rouzevo hišo, -ter čakala, da začnejo odhajati uslužbenci. Najprej ni imela dojma o kvar-tanju, a kmalu je prodrla v njega skrivnosti. Kot neizprosna in bistroumna priča je sledila 'z ostrim očesom igri, se vznemirjala, dajala nasvete, izdajala skrivnosti, skratka postala je nervozna. Kako naj ibi se rešili teh straš nih klešč ? Nekega večera, ko njen soprog ni vstopil točno ob peti uri v kavarno, ji je dejal edem igralcev: — Ali že vesite novico? Gospod Laperouize je vzel v službo tipka-rieo, veliko plavolasko, vitko in e-legamtno. Dobro bi bilo, da pazite! Tipkarica Lapereuzovega urada je bila v resnici lepo dekle. Pod bujnimi zlatimi lasmi je imela polt kot mlciko in kri. Njena u^ta so bila rdeča kot teuurfa črešnja. Bilo je, kot :bi mladost, dihnila v to revno hišo. Gaston, uklenjeni don Juan, je našel svojo nekdanjo živahnost in zgovornost bivšega, zavarovalnega agenta se je spet zbudila. Toda ko je rekel svoje prve ljubezenske besede, se je zeela norčevat i iz njega : — Vaša žena! Vaša žena prihaja ! Pri teh besedah je postal ves bled in zelen. — Aha. vidite, kot majhen po-bič ste, ga je dregnila kruta devoj ka. Dragi .moj. vaša žema bi vam izpraskala oči 'in takega ziločina močem imeti na svoji vesti. Tudi ona. je vedela, v kakih oko vih se nahaja. Kot vsi drugi je to dobro vedela. Vse me^to je govorilo o tem. . . A, slednjič se pa le otrese tega jarma * Preklinjal je svojo Melijo. Ob tej mri je sedela v kavarni in gledala, kako kvarta jo. Mesto pa. da bi sledila igri, je pazila na vrata odvetnikove hiše. Sedela je tam tik za oknom, kot kak vohun in kuhala je svojo ljubosumnost. Kakšna katastrofa bi bila, če se ne bi točno ob uri pojavil za njenim stolom in dejal: — Medija, tukaj sem! — Hitro, dragi moj. tecite.! mu je nagajivo dejala tipkarica. Ljubil je to naduro, ki mu jo je prinašal vsak teden, to uro prijetnega samo vanj a s Itipkarico. Prijazno se je večer prikradel v stari urad in skoraj ni bilo treba prižgati luči, tako zelo «so žareli svetli njeni lasje. — Priznajte, se ji je upal reči neki dan, da zasluži nioja Melija dobro lekcijo . . . --Gotovo! Toda ali ste vi možak, ki ji jo bo dal ? In res je imel toliko poguma. Toda ko je že prešlo precej časa, so ga moči zapustile. Pogledal je na uro: — Sedem! Moj Bog, ura je sedem ! In moja žna me čaka že 60 minut v kavami! Premišljali je. AJi naQ se upre je zi megere ali pa naj zbeži s svojo novo ljubeznijo v manj viharne kraje ? — Strahopetnem! ga je zbodla. Ta udarec z bičem na njegov ponos mu je vrnil pogum. — Grem tja in videla boš, kaiko se vede razdražen soprog napram sypji ženi! Tekel je dol na ulico in z opotekaj očim se korakom je stopil v ka varno in se zmuznil za Meiijo. Z mrzlično roko je mešala karte in pot ji je ka.pal -s čela. Nova strast "jo je bila zigra.bila in vse druge so izginile. — Melija. je milo sprgovorii Gaston, tukaj sem ... že eelo uro! Nenadoma se je obrnila in dejala sika joče: — Vraga, kaj se moraš vedno držati mojega krila! — Pusti vendar svojo ženo v miru stari ljuboshimnež! je dejal eden igralcev. Kriza v nemško-avstrij skem Al-penvereinu. Antisemitska gonja, ki se je v Avstriji in južni Nemčiji razpasla zlasti po koncu vojne, je privedla kmalu po prevratu do tega, da se je za Avstrijo osnovala posebna podružnica " Donanlamd ", v kateri so bili večinoma židje. Podružnica je razvila živahno delovanje in je uspešno tekmovala z drugima podružnicami. Antise-mitom pa tudi to ni bilo povšeči in so zato zahtevali od osrednjega vodstva Alpenvereina, da sekcijo "Doiinauland" izključi. Centrala se je tri leta tej zahtevi upirala, letos pa je začela popuščati, zlasti ker so mnoge avstrijske in bavarske podružnice grozile s koi-porativnim izstopom, ako "Do-nauland" ne bo izključen. Centrala je pozvala ' Donauland' naj prostovoljno izstopi, ker pa sekcija te usluge ni hotela storiti, se je vršil v Monakovom izredni občni zbor Alpenvereina, na katerem je bila po burni debati sklenjena izključitev. Zadeva pa s tem se ni končana, ker je gotovo, da bo "Donauland" potegnil za seboj še dolgo vrsto drugih članov, vrhu tega pa bo skušal s-voje matc-rijalne pravice uveljaviti sodnim potom. Novo povišanje cene Puli. kruhu v Kraljevski komisar je določil glede na vedno bolj drago moko nove cene kruhu, ki se gibljejo po njegovi kakovosti za kilogram od 1.60 do 2.30 lir. Nov odvetnik. S prihodnjim novim letom 1925 otvori a- Idriji odvetniško pisarno Fran Vidmar, bivši sodni svetnik. Ta Pozor čitateljL Opozorita trgovca in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in sto ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v lista "Glas Naroda19, 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda" —- Kretanje pamikov - Shipping News i 17. januarja: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roose ▼elt, Cherbourg. Bremen: Veandam. Boulogne, Rotterdam; Lapland, Cher bourg. 20. januarja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg In Hamburg. 22. Januarja: Cleveland. Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savole, Genevo. Havre; Conta Verd«. 28. januarja: Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen 29. januarja: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg. 3. februarja: President Wilson, Trst; Muenchen. Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5. februarja: Albert Ballin, Boulogne In Hamburg 10. februarja: -iii Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg: George "Washington. Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grasse, Havre. i 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Aquitania, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Rocsevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savole, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. V JUGOSLAVIJO Dobre novice!Nova arueriSka ,,w,,wvi postava vam dovoljuje, da obiščete svojo domovino za eno leto in da se zatem vrnete v Združene države, ne da bi bili gteti v kvoto. NaSi veliki ogromni pamiki, vključno MAJESTIC, največji na svetu. OLYMPIC, LAPLAND, PITTSBURGH itd., vam nudijo hitro vožnjo do CherbourRa, Antwerp«. Hitra železniška vonja do Jugoslavije. Več odpluti j vsaki teden. Vsi raži potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 In e oseb. Udobnost, sijajna jed in brezhibna postrežba. WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK Jtatian Mine NAVIGAZIONE GENERALE ITAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH S ZAHVALA. Cenjena T Y 14. f®^« M Obrnite se na avtorlzlrane iPf pgente. Ita'ia America Ship. Corp. f State Street Mew York BLAZNIKOVIH PRATIK NIMAMO VE C Citateljem in naročnikom naznanjamo. da nimamo več Blazni-kovili Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago. TJ prava "Glasa Naroda KLOBASE Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra šičeva suha rebrca. Jezike in razno vrstno drugo podoma£e napravljen »uho meso. Pošiljamo po celi Californijl. Vsako sredo Imamo tudi domaSe krvave klobase. Za nadaljna poročila se obrnite na JELENICH BROS. 2248 — 19th St. San Francisco, Cal. Phone: Mission 1828 taiSr PREHUD MEHURJA MOSKII ZmičStHm mm 1*roti atlnwia Njbjjite «1 Bslboljio tailit PREPREcBA n MOOKE VaUks tnbaSSc. Kit U'b> «1 VdhkMMlf M WYJCit Dept: B M Beskman St.. New York Pilite z* okToftnleo. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih oenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno sroto bodisi s money ordrom, t znamkah ali gotov denar v zavarovanem pisma na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Pre&tajte pašno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik..................^.$1.25 Gospodinjstvo................................1.00 NaSa zdravila ...............................50 Nasveti za hižo in dom.......................l^o Sadje v gospodinjstvu .................. .,.. ,70 Zdravilna zelišča.......... .................. Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljža slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-PIetrSnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .^10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija* 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in •— Zgodovina SHS«, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. " Zelo zanimšro za vsakega Jugoslovana . .... 3jB Vplačamo poštnino. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na taneno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nore n&selniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, zamcirejo tudi nedri&avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi del j ; tozadevna dovoljenja izduja generalni naselniski komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do roljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo '. kvoto. StariSi in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvotL Pišite n pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar vsakdo priznava, da imajo čudovit uspt&L--. MALI OGLASI ▼ "Glas Varoda"