Celje - skladišče D-Per 545/1973 1119871519,MAJ ° S COBISS o GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto i ROGAŠKA SLATINA maj 1973 V PRODAJI SE ZATIKA Začetek letošnjega leta ni običajen, namreč ni tak, kakor smo ga bili navajeni. 2e vrsto let smo ugotavljali izredno povečanje porabe in s tem vzporedno izredno prodajo naših izdelkov. Letos pa ugotavljamo padec oziroma zelo zmerno prodajo. Najboljše merilo nam je naša prodajalna v Beogradu, ki jo imamo že 25 let in je iz leta v leto povečevala svojo prodajo, povečanje je bilo navadno med 20 in 30 odstotki. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa je prodaja prvič nazadovala, kljub temu, da je bila trgovina zelo dobro založena; promet je padel za 12 odstotkov. Podobno je tudi pri-drugih naših domačih odjemalcih. Padec konjunkture nas ni presenetil, pričakovali smo ga in zato smo se začeli na spremembo prodaje pripravljati že lani. Kljub temu, da je lanski izvoz znašal 46 odstotkov celotne proizvodnje, smo za letos zagotovili še več izvoza, tako da smo v primerjavi z lanskim letom izvozili do konca aprila za 410.000 dolarjev več stekla, to je za 78 odstotkov, več. Tako smo lahko vso proizvodnjo nemoteno odprem-ljali, da ni ostajala v skladiščih. Torej prva značilnost začetka letošnjega leta — velik skok v izvozu. Druga značilnost pa je podražitev materiala za reprodukcijo, in sicer domačega z višjimi cenami, uvoženega pa zaradi devalvacije dinarja. Tako so porabljena sredstva v prvih treh mesecih večja za 55,6 odstotka. Večja poraba ni sicer samo posledica povečanja cen, temveč nastaja tudi zaradi boljšega embaliranja stekla, zaradi večje proizvodnje svinčenega stekla pa tudi zaradi POSLOVNI REZULTATI PRVIH TREH MESECEV 1973 večje proizvodnje preostalega stekla, saj je tudi celotna proizvodnja večja za 32,6 odstotka. Ker je podražitev materiala občutna, smo morali tudi menjati naš asortima, tako da skušamo iz enake količine stekla kot lani napraviti boljči izdelek in tako doseči večjo ceno. Tako smo precej izdelkov iz našega proizvodnega programa izpustili in uvedli precej novih. To je končno tudi vidno izraženo v številkah: izdelali smo približno enako število kosov, prodaja pa je bila večja za 32,6 odstotka. V tej spremembi proizvodnega programa moramo biti vztrajni, kajti omenjena podražitev materialov, povečanje osebnih dohodkov in druge podražitve močno vplivajo na čisti dohodek podjetja. Pri omenjenem celotnem povečanju dohodka za 32,6 odstotka se je čisti dohodek povečal samo za 19,1 odstotka, povprečni osebni dohodki za 20,5 odstotka, skladi pa so za 2,5 odstotka nižji, s tem da ne upoštevamo znižanja dohodka zaradi oolgovanja nad 90 dni, če pa ga upoštevamo, je razlika v skladih seveda še občutnejša. Zaradi povečanega izvoza — kljub temu, da dolgovi pri domačih kupcih rastejo — likvidnost ni ogrožena, vendar smo bili prisiljeni vložiti tožbe za 4 milijonov N din; za zdaj smo tožili samo tiste, ki so dolžni prek 90 dni, računovodstvo pa že pripravlja nove tožbe za približno enako vsoto. K temu koraku smo prisiljeni, kajti od dolgov prek 90 dni ob mesečnem fimmčnem obračunu ene četrtine ne moremo upoštevati kot dohodek, torej se skladi obračunsko za toliko zmanjšajo. VOJO DJINOVSKI, DIPL. ING. Glasilo »Steklar« urejuje uredniški odbor • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina # Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina • Telefon 063 81-020 # Telex: 33560 YU • Tiska: ČGP »DELO«, LJUBLJANA Tema, o kateri bomo danes napisali nekaj besedi, ni povsem nova. Nova je le toliko, ker zadnje čase prihaja bolj v ospredje. Povod za to nam je dalo gradivo z zadnjih dveh sej izvršilnega odbora. 2e dolgo se širijo razne govorice v zvezi z našim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Jeza je bila velika, če nam je bil na koncu meseca izkazan minus. Bolj veseli pa smo bili, če je bil prikazan plus. V eni prejšnjih številk našega glasila smo zapisali, da prikazana minus ali plus nimata nobenega vpliva na višino osebnih dohodkov posamezne delovne enote. Minus in plus sta pogojena z višino postavljenih cenikov posameznim izdelkom. S subjektivnim posegom, ne glede na delo, je bilo torej mogoče doseči eno ali drugo. Poglavitno vlogo igra prvotno razdeljena vsota za osebne dohodke. Ali je pravilno odmerjena vsem oddelkom, je vprašanje, o katerem mora dati oceno celoten kolektiv, kajti le-ta tudi ustvarja tako sredstva za delitev osebnih dohodkov kot tudi celoten dohodek. Med nami ne sme in ne more biti nikogar, ki ga ne bi zanimalo, koliko bo teh sredstev. Morebitno krivico, ki bi se kateri koli delovni enoti godila, moramo z vso odgovornostjo raziskati in popraviti. / Brez zaletavosti. Brez vroče krvi. Do skrajnosti objektivno in popolnoma argumentirano. Takšno ravnanje zahteva od nas čas, v katerem živimo. Sporazumevanje je tista nova pozitivna komponenta v družbenem življenju, ki je ne -smemo prezreti. Ko smo že pri sporazumevanju, še enkrat ponovimo, da smo podpisniki samoupravnega sporazuma med slovenskimi steklarnami. Na podlagi tega sporazuma delimo sredstva za osebne dohodke. Ker smo prepričani, da vsaj nekaterim članom kolektiva niso znane primerjave, jih bomo ponovili: Sredstva za osebne dohodke 1972 1973 Razlika januar 2.681.208 3.514.440 32 % februar 2.773.971 3.384.384 22 % marec 2.817.661 3.602.750 28 % april 2.813.686 3.450.000 23 % Povprečje osebnih dohodkov pa je bilo: 1972 1973 januar 1.741 2.090 20 °/o februar 1.812 2.276 25% marec 1.765 2.218 25 % Ti podatki nam kažejo, da smo prav na vrhu delitve sredstev za osebne dohodke, ki nam jo samoupravni sporazum dovoljuje. Nobenih utvar si ne smemo delati, da bi lahko šli z delitvijo sredstev naprej. In vendar je pri nas čutiti želje po delitvi sredstev čez to mejo. lahko bi rekli, spričo lepih povprečnih osebnih dohodkov, da do več. sedanjih razmerjih, nismo upravičeni. Drugo vprašanje, ali so sredstva, s katerimi razpolagamo, pravično razdeljena med delovne enote. Tu so premiki možni. To vprašanje je prišlo v ospredje v ostrejši obliki po obračunu za mesec april. Delovni enoti pač je izračun med ustvarjenim osebnim dohodkom po ceniku in dejanskim prikazal 5-od-stotni minus. Zaradi tega je ta delovna enota poslala pritožbo, na izvršni odbor. Nekateri trdijo, da je ta delovna enota močno oškodovana. Izraženi so bili dvomi o obračunu po pred osmimi leti sprejetih točkah. Med oddelki nastaja — upamo, da ne pretiravamo, kot to pišemo — napeto vzdušje. O tem se razpravlja na delovnih mestih, za vogali, v gostilnah in podobno. Nemalokrat slišimo nepreverjene izjave. Prav to je bilo povod, da je izvršilni odbor imenoval komisijo, ki bo raziskala upravičenost pritožbe steklarjev in regularnost obračuna po točkah. Dokler komisija ne konča dela, je izvršni odbor odobril delovni enoti peči 36.000 dinarjev posojila za izravnavo minusa. Zdi se mam, da b'o naloga komisije, kar zadeva regularnost obračuna, kaj lahka. Število točk krat zasedenost delovnih mest je preprosta matematična operacija. Povsem drugo vprašanje pa je, ali $o posamezna delovna mesta pravilno točkovana. In če je ustrezna zasedenost delovnih mest. Zaostrovanje odnosov med delovnimi enotami, ki bi bilo zlonamerno, bi nam najmanj koristilo. Skrajnosti bi nas vračale nazaj. Razdru- ževale. Sejale nezadovoljstvo. V ten; trenutku, ko si prizadevamo, da preidemo na še boljšo proizvodnjo, bi nam nadzor naredil nepopisno škodo. Za dobro rešitev je več možnosti. Moramo najti tisto, ki bo najbolj sprejemljiva za vse. Ne glede na posamezna gledanja. To lahko storimo s potrpežljivim in objektivnim reševanjem celotne zadeve, Brez zaletavosti. Morebitne napake, narejene namerno moramo najostreje obsoditi. Nič manj ostro ne bi smeli obsoditi morebitnih neutemeljenih govoric. V imenu demokracije si nobeden ne more privoščiti anarhije. Primer, o katerem pišemo, zahteva veliko tenkočutnosti. Nemudoma se moramo lotiti razčiščevanja nastalega položaja. Brez dramatiziranja. Nujno je treba ugotoviti ali gre za nesporazum ali za resnično prizadetost ali za kaj tretjega. Ob reševanju problemov ne sme biti nedorečenosti. Tudi ob reševanju tega ne. Naloge ne bomo opravili uspešno, če se bomo posplošeno lotili tega vprašanja. Namesto že udomačenih fraz nekdo, nekje, nekako bomo morali reči: ta in ta je ali ni prizadet, popraviti krivico ali ostati pri istem. Tu in t.u je preveč sredstev in jih vzeti. Tako in tako bomo' delali naprej. Urejeni odnosi med enotami in v enotah bodo vaš velikanski plus, od katerega bomo imeli koristi. Vse drugo bo pa velik minus, in sicer ne optični, temveč stvarni. Tega si nobeden med nami ne bj smel želeti. , J. T. TEHNIČNI VODJA JOŽE JANKOVIČ: s skritimi rezervami na dan ODPADEK - v REZERVE V mesecu februarju so se naši materialni stroški povečali za 1,300.000 dinarjev. Ta podatek nas sili k razmišljanju, kje so naše skrite rezerve. Z zmanjševanjem materialnih stroškov v neposredni proizvodnji in na vseh drugih področjih bomo laže premostili vse težave. Prav zavoljo tega moramo narediti analizo vseh stroSkov, ki tako hitro rastejo. V nobenem primeru ne moremo mimo dejstva, da cpne tako uvoznega kakor tudi domačega repromateriala rastejo. Zlasti raste cena uvoznega repromateriala zaradi devalvacije dinarja in revalvacije zahodnonem-ške marke, mi pa pretežne uvažamo iz Nemčije. Cena električne energije se je povečala za_ 20 odstotkov, premog za 12 odstotkov. Ker so se tudi cene drugega materiala in storitev povečale od 15 do 30 odstotkov, lahko doumemo resnost položaja. Nedvomno drži, da so novi tehnološki postopki, ki jih uvajamo z di- j amantnimi brusi, grafitnimi modeli, avtomatom za brušenje in drugim, v dobršni meri povečali materialne stroške. Navedeni odstotki povečanja materialnih stroškov pa so v primerjavi z izračunano vrednostjo odpadka v januarju in februarju letos dokaj nizki. Zaradi lažjega pregleda smo izdelali tabele, ki nazorno kažejo, kje m koliko je bilo odpadka v proizvodnji stekla. PREGLED ODPADKA V LETU 1972 — OBRAT SLOVENSKA BISTRICA Brigada Rezano kosov Napada dela Napaka slekla Lom Skupaj Oddano Vrednost proizvodnje Vrednost odpadka KOREN 120.967 % 5.803 4,80 11.314 9,35 7.318 6,05 24.435 20,20 96.532 3,080.982,85 899.685,00 RORIC 114.487 % 5.988 5.23 12.368 10,80 5.350 4,68 23.706 20,71 90.781 2,952.408,92 873.500,00 REBERNAK 157.589 % 7.543 4,79 9.913 6,29 6.531 4,14 23.987 15,22 133.602 1,754.680,29 319.499,00 LIPOVŠEK 156.782 °/o. 6.185 3,94 9.689 6,18 3.651 2,33 19.525 12,45 137.257 1,720.902,96 178.806,00 KATANIČ 221.022 % 13.817 6,25 16.625 7,52 7.617 3,43 38.059 17,22 182.963 1,632.884,99 241.322,00 CAREVIC 257.437 15.602 14.349 10.472 39.883 15,48 23.972 15,27 217.554 1,822.935,27 140.221,00 RUS 157.025 % 7.774 4,95 9.706 6.18 6.492*07 4,14 133.053 1,962.261,43 338.502,00 PERŠIČ 159.983 . % 10.881 6,80 13.456 8,41 6.906 4,32 31.243 19,53 128.740 1,890.468,68 470.207,00 MARTINI 243.243 % 16.234 6,67 16.844 6,92 15.445 6,36 48.523 19,55 194.720 1,740.102,68 321.402,00 PIRŠ 205.006 7.345 10.494 7.444 3,63 9.502 5,02 25.283 12,33 37.510 19,83 179.723 2,838.435,93 314.516,00 KLANČNIK 189.186 % 14.034’58 7,42 13.974 7,39 151.676 1,477.861,99 269.507,00 SINČEK 167.097 % 11.004 6,59 10.430 6,24 7.664 4,58 29.098 17,41 137.999 1,122.519,35 213.636,00 ŠRENK 156.765 8.080 8.197 6.478 22.753 134.010 1,231.014,36 168.961,00 SKUPAJ 2,306.589 % 129.753 5,62 157.357 6,82 100.870 4,38 387.982 16,82 1,918.607 26,227.459,74 4,749.764,00 LOM DODELAVE KOSOV PEC 107.704 = 4,54 % = 16,82 % USKLADIŠČENO KOSOV VREDNOST SKLAD. 1,745.005 22,439.242,38 ODPADEK TALILNIH PEČI ZA MESEC JANUAR-FEBRUAR 1973 \ Izdelani Napaka Napaka Lom'grobe Lom dela stekla brusilnice žgalnice Lom hladilnice Lom vezalnice rezalnice Oddana % Napake % Napake I vrsta dela stekla Peč I jan. feb. 200.769 209.457 23.824 21.760 33.015 39.086 5.169 4.936 5.893 6.992 — 563 689 1.087 1.190 131.128 134.804 11,86 10,39 16,44 18,60 410.226 45.584 72.101 10.105 12.975 1.252 2.277 265.932 11,11 17,57 Peč II jan. 245.722 25.753 31.114 5.643. 4.335 555 1.457 176.865 10,48 12,60 feb. 240.891 22.328 33.289 5.281 3.854 34 769 1.135 174.201 9,27 13,81 486.613 48.081 64.403 10.924 8.189 34 1.324 2.592 351.066 9,88 13.23 Peč III. jan. 208.186 28.408 29.465 3.637 2.384 156 544 1.038 142.554 13,64 14,15 feb. 191.643 21.474 25.976 2.765 1.768 160 464 863 138.173 11,20 13,54 399.829 49.883 55.441 6.402 4.152 316 1.008 1.901 280.727 12,47 13,86 Peč IV. jan. 143.794 16.408 18.454 1.391 2.087 902 183 662 103.707 11,41 12,83 feb. 126.911 11.646 14.222 1.375 1.505 91 141 522 97.409 9,18 11,20 270.705 28.054 32.676 2.766 3.592 993 324 1.184 201.116 10,36 12,17 1,567.373 171.601 224.621 30.197 28.908 1.274 3.908 7.954 1,098.841 10.94 14,33 Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je odstotek povečanja odpadka v dveh mesecih letos skoraj enak vrednosti enomesečne proizvodnje obrata v Rogaški Slatini. Podrobnejša analiza nam kaže, da se odpadek povečuje predvsem iz dveh razlogov: 1. zaradi prehoda na zahtevnejšo proizvodnjo po izvedbi in kakovosti stekla 2. zaradi menjave odjemalcev (predvsem v izvoz) Podatki, s katerimi smo vam postregli, kažejo, da so v zmanjšanju odpadka vse naše skrite rezerve. Od odpravljanja teh slabosti lahko pričakujemo povečanje naše proizvodnje. Analiza odpadka pri osnovni izdelavi, pri pečeh nam kaže, da je odpadek v nekaterih delavnicah v normalnih okvirih. Na drugi strani pa imamo delavnice, kjer je odstotek tako visok, da je že postal nevzdržno nerentabilen. V nekaterih delavnicah je odpadek večji tudi zaradi tega, ker so morale preiti na izdelke, ki jih doslej niso delale. Nedvomno pa bi lahko mnoge delavnice z malo dobre volje občutno zmanjšale odpadek. Glede napake stekla bi moral biti sistem nagrajevanja urejen tako, da bi bili osebni dohodki vseh odgovornih in sploh vseh zaposlenih odvisni od odstotka odpadka pri steklu. Ne gre prezreti dejstva, da je za napako stekla včasih krivo tudi delo steklarjev. Nekatere delavnice imajo dvakrat večji odpadek zaradi napake dela kakor pa zaradi napake stekla. Da bi odpadek nekako realizirali v osebni dohodek,, so se posamezniki posluževali cenika del ter tako uspešno prišli'do želenega osebnega dohodka. Primerilo se je že, da je imela dobra delavnica najmanjši odpadek za 5 odstotkov zaradi napake dela ODPADEK DODELAVA JANUAR — FEBRUAR 1973 Oddelek Prejeti kosi tehnični lom lom oddani kosi teh. lom % lom GROBA BRUS. jan. feb. 434.840 461.334 — 15.504 — 14.502 419.336 446.832 — 3,56 — 3,14 skupaj: 896.174 — 30.006 866.168 — 3,34 2GALNICA jan. feb. 595.621 557.361 — 22.551 — 19.283 573.070 538.078 — 3,78 — 3.45 skupaj: 1,152.982 — 41.834 1,111.148 — 3,62 BESEN BRUS feb! 56.346 75.107 — 2.269 — 3.105 54.077 72.002 — 4,02 — 4,13 skupaj; 131.453 — 5.284 126.079 4,01 SLIKARIJA jan. feb. 27.481 40.502 — 630 — 466 26.851 40.036 — 2,29 — 1,15 skupaj: 67.983 — 1.096 66.887 — 1,61 KISLINSKA jan. feb. 60.761 68.644 — 1.224 — 1.123 59.537 67.521 — 1,84 — 1,63 skupaj: 129.405 — 2.347 127.058 — 1,81 VRTANJE feb. 7.026 4.015 — 46 — 11 6.980 4.004 — 0,65 — 0,27 skupaj: 11.041 — 57 10.984 — 0,51 VEZALNICA jan. feb. 629.143 648.386 8.330 1.741 8.369 1.722 619.072 638.295 1,32 0,27 1,29 0,26 skupaj: 1,277.529 16.699 3.469 1,257.367 1,30 0,57 PREGLED ODPADKA PO DELAVNICAH: Delavnica Napaka dela Napaka stekla Lom skupaj I. PEC II. PEC III. —IV PEC V.—VI. PEC 445.327,20 458.000. 00 474.000. 00 348.000. 00 688.000,00 618.000,00 530.000,00 ^405.000,00 1,133.327,20 1.076.000. 00 1.004.000. 00 753.000,00 Skupaj 1,725.327,20 2,241.000,00 3,966.327,20 Groba brusilnica Stari obrat Novi obrat 330.000. 00 290.000. 00 Žganje Desen-svinčeno Slikarija Kislinska polirnica Vezalnica Skupaj dodelava 620.000,00 675.000. 00 150.000. 00 10.000,00 65.000,00 200.000. 00 1,720.000,00 Skupaj vsa TOZD Rogaška Slatina din 5,686.327,00 Ce k temu prištejemo še povprečni odpadek obrata v Slovenski Bistrici, ki za 2 meseca znaša 21 odstotkov ali 61.200 kosov po povprečni ceni 13.15 din, znaša to 800.000,00 din. Celotni odpadek v obeh TOZD za 2 meseca znaša 6,486.327,00 din ter 6,85 zaradi napake stekla. Skupaj torej 11,85. Druga delavnica pa je imela 28 odstotkov skupnega od-padka. Za lažjo primerjavo navajam, da sta obe delavnici delali izdelke za fmo. WMF. Ob tem je najbolj nevzdržno to, da je imela druga delavnica večji dohodek od prve. Pri tem je upoštevana tudi finančna realizacija za obe delavnici, po loncu. Upoštevajoč vse dejavnike, ki so botrovali tako velikemu 'omu oziroma odpadku, se zavzemam za to, da se čimprej lotimo izdelave tehničnih normativov. Pri teh bi se morali ravnati po dosedanjih izkušnjah pa tudi po normativih odpadka evropskih tovarn naše stroke. Na podlagi tega bi uvedli sistem nagrajevanja, v katerem bi morali biti normativ odpadka sestavni del osebnega dohodka! Prav tako bi morali spremeniti način nagrajevanja tehnične službe., topilničarjev, priprave modelov iz zmesarne. Le-ti bi vezali izključno na proizvodnjo in zmeren odpadek in ne — tako kot doslej —- izključno na osebni dohodek steklarjev. Oddelki rezalnice, žgalnice, grobe brusilnice in vezalnice bi morali čimprej zmanjšati lom v primerjavi z letom 1971 in 1972. Iz preprostega razloga, ker se je število izdelanih kosov pri peči zmanjšalo. To pomeni, da gre skozi dodelavo manj kosov. Cena posameznega kosa pa se je v primerjavi z zadnjima dvema letoma skoraj podvojila. Spričo tega vsak kos loma v dodelavi vzame 10 dinarjev. Vsak zaposleni, ki ima neposreden stik s steklom, bi se moral zavedati, da je v zlomljeni kos vloženo veliko truda steklarjev. Prav tako kot za peči bi tudi za dodelavo morali določiti normativ odpadka. Za presežen lom pa bi uvedli ostrejši premijski sistem, ki bi v dobršni meri vplival na osebni dohodek posameznika. Odpadek v brusilnici svinčenega stekla je za 0,5 odstotka previsok. Tudi tukaj bi uvedli premijski sistem na odpadek, vendar ne v takšni obliki kot pri steklarjih, ali kot je bilo v preteklosti, temveč drugače, ker je lom, narejen v brusilnici, drugačen od tistega, ki nastane pri steklarjih ali v dodelavi. Naj sklenem. Trenutno največja hiba v naši delavni organizaciji je večanje odpadka. Spričo tega bo nujno, da napnemo vse sile pri odpravljanju teh slabosti. Prepričevanje ne bo dosti zaleglo. Zaradi tega bo treba narediti vrsto pravilnikov, ki bodo slehernega v naši delovni organizaciji spodbujali k boljšemu aelu in, in naj se tako izrazim, kaznovali za slabše delo. Zmogli smo rešiti še tako zapletene zadeve v še težjih okoliščinah. Zate lahko upravičeno upamo, da bomo ob prizadevanju vseh zaposlenih uspešno rešili tudi ta problem.. ? J. JANKOVIČ DRUGI SO REKLI, Nikoli ne verjemi človeku, ki o vsakomer govori dobro. Vsakdo bi moral kdaj pogledati sebe s sosedovimi očmi. Samo žene in zdravniki vedo, koliko je ljudem koristna laž. Človek, ki ne dela napak, navadno nič ne dela. Ml ZAPISALI... Pošten človek je tisti, ki zna odmeriti svoje pravice po svojih dolžnostih. Mati mora imeti velik predpasnik, da pokrije napake svojega otroka. Kadarkoli pride veselje, mu odprimo vrata in okna, ker nikoli ne pride ob nepravem času. « t NA KMETIH JE DOVOLJ BRIHTNIH Dan osvobodilne fronte 27. april slavimo kot poseben zgodovinski dan slovenskega naroda. Zapisan je globoko v zavesti vseh nas kot dan, ki je pomenil začetek priprav za obračun proti sovražnikom domovine. Ta dan smo dolgo ,časa proslavljali ločeno od prvomajskih praznikov. Nekaj let nazaj pa ti dve proslavi združujemo v eno. Ne zaradi tega, ker bi eno ali drago podcenjevali, temveč zaradi tega, ker sta si ta dneva kljub različnim letnicam zelo blizu. Osrednja proslava teh dveh praznikov je vsako leto v drugem kraju naše občine. Letošnja je bila v Kozjem. Ni naključje, da je bila prav tam. Za to so bili več kot tehtni razlogi. Za Kozje in okolico je bil to poseben praznik. Poseben zaradi tega, ker so na dan proslave, 26. aprila, odprli novi obrat »Metke« iz Celja ter položili temeljni kamen za novo brasilnico, ki jo bo gradilo naše podjetje. številnim Kozjanom, okoličanom in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij so se na osrednji proslavi dneva Osvobodilne fronte in prvega maja pridružili delavci naše tovarne. Dva avtobusa sta bila polna. Poleg tega se jih je veliko pripeljalo z osebnimi avtomobili. Lahko zapišemo, da se je te slovesnosti udeležilo nad 100 članov našega kolektiva. Navadno se ob proslavi dneva Osvobodilne fronte podelijo priznanja najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom. V naši občini je bilo več organizacij in posameznikov, ki so zaslužili priznanja. Komisija ki je letos odločala, komu bo podeljena »srebrna značka« OF, ni imela lahke naloge. Med več predlogi, ki jih je dobila, se je morala odločiti za 6 najboljših. Priznanja Osvobodilne fronte se vsako leto podeljujejo najbolj prizadevnim občanom in organizacijam. Za leto 1973 so priznanja prejeli naslednji: 1. Krajevna skupnost Kozje 2. Prosvetno društvo »Ilija Gregorič« iz Bistrice ob Sotli 3. Krajevna skupnost Kostrivnica 4. Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina 5. Marta Lešnik iz Šmarja pri Jelšah 6. Peter Marin z Donačke gore Za priznanja Osvobodilne fronte, ki bodo podeljena leta 1974, bo občinska organizacija SZDLJ prejemala predloge. Nedvomno so med člani našega kolektiva ljudje, ki bi prišli v poštev za takšno priznanje. Naše glasilo bo spremljalo priza devnost posameznikov, organizacij, društev ter podalo svoj predlog. V dvorani gasilskega doma mimogrede povedano, bila je premajhna, da bi bila sprejela vse udeležence proslave smo se pogovarjali z občani Kozja. Zanimalo nas je predvsem to, kaj mislijo o novi brusilnici v kraju, kjer bo ta stala. Za sobesednika smo izbrali Jožeta Pirša, kmeta iz Dola pri Kozjem, in Jožeta Sikoška iz Senovega pri Kozjem, prav tako kmeta. Jože Pirš nam je dejal: »Za naš kraj in zame osebno, bo nova brusilnica velikega pomena. Vem, da bodo začetne težave, tako pač kot pri vsaki novi zadevi. Premostiti jih bo treba. Morda bo marsikdo skomignil z rameni in rekel, češ kaj bodo oni. Saj ne bodo zmogli. Osebno sem prepričan, da Je na kmetih dovolj brihtnih ljudi, ki bodo sposobni opravljati tudi zahtevna dela. Pomagati nam bo treba, m upam, da nam bodo. V »Metki« bodo predvsem ženske, v brusilnici pa bo mešana družba. Odslej bo manj tistih, ki so v iskanju boljšega kosa kruha morali čez mejo. Tudi sam sem že nameraval oditi, toda navezanost na starše in domači kraj me je držala nazaj. Hvaležni smo družbi in kolektivu steklarne za takšno pobudo.« Jože je še dodal, da bo vesel, če se bo lahko zaposlil v brusilnici. Jože Sikošek ne misli na zaposlitev v novi brusilnici. On je že invalidski upokojenec, ker je delal v rudniku. O novih pridobitvah pa meni: »Mladina bo prišla na svoj račun. Zaposlitev bo možna v domačem kraju. Tudi dekleta ne bodo več tako osamljena, saj bodo fantje zaposleni v brusilnici. Nova obrata ne bosta pomembna samo za zaposlene, temveč tudi za kmete. Laže bodo prišli do dinarja kot doslej. Zaposleni bodo potrebovali to in ono. Vsi skupaj bodo našli svoj račun. Skratka, to je velika pridobitev za naš kraj.« Spričo zgoraj rečenega ln napisanega o nerazvitem Kozjanskem tema dvema izjavama ni kaj bistvenega dodati. JOVO TIŠMA j DOGOVOR 0 KULTURNI AKCIJI POTRJEN PREDLOG KOMISIJE Izvršilni odbor je na svoji 8. redni seji dne 7. 5. 1973 obravnaval predlog komisije za rezdelitev sredstev za individualno graditev članom kolektiva. Komisija se je ravnala po že sprejetem sklepu delavskega svet^ z dne 2. 4. 1973, in sicer, da se krediti razdelijo le tistim članom kolektiva, ki bi z določeno vsoto sredstev v letu 1973 izpraznili stanovanje, last podjetja. Trenutno je takih prosilcev 13. Podpisali so izjave in pripravljeni so podpisati pogodbo, da se bodo v letu 1973 brezpogojno izselili v lastne hiše. člani izvršilnega odbora so menili, da je ta rešitev najboljša, saj bo podjetje pridobilo 12 stanovanj in eno samsko. Menili so, da bodo tako rešeni vsaj najhujši stanovanjski problemi naših zaposlenih. Poleg tega so namenili 540.000 din ta blokovsko graditev, kar je prav tako nujno potrebno, saj ima komisija še 40 nerešenih stanovanjskih prošenj. Ta predlog pa ni dokončen, ker bo o njem še razpravljal delavski svet na svoji prihodnji seji. Predlog komisije, ki ga je potrdil izvršilni odbor, je tale: 1. Vili Jugovar 50.000 din 2. Branko Stojsavljevič 50.000 din 3. Ludvik Matko 50.000 din 4. Ivan Cerovski 30.000 din 5. Tomo Kočica 50.000 din 6. Anica Bernard 40.000 din 7. Rado Drenski 40 000 din 8. Stanko Krofi 50.000 din 9. Franc Komerički 10.000 din 10. Franc Stančin 40.000 din 11. Alojzija Kregar 20 000 din 12. Alojz Siter 40.000 din 13. Josip Mališ 50.000 din 14. Fanči Sinko 20.000 din Člani izvršilnega odbora so sprejeli sklep, da se morajo navedeni izseliti v lastne hiše do 30. novembra 1973 Če se v roku ne bi izselili, mora pravna služba vložiti tožbo za vrnitev celotnega zneska. Predlogi komisije in izvršilnega odbora niso 'dokončni, kajti o njih bo razpravljal in dokončno sklepal osrednji delavski svet. M. S. Gibanja v kulturi in za kulturo, ki so bila sprožena v preteklosti, so pomembneje vplivala in še vplivajo na razmere in sedanja prizadevanja v zvezi s kulturo in njenim razvojem. Zato bi morali nadaljevati z vsem tistim, kar se je že doslej pokazalo za uspešno, dobro, napredno. 2e velikokrat smo zasledili, da mora z razvojem družbenih odnosov in s splošnim družbenim razvojem nenehno rasti tudi človekova kulturna raven. Očitno pa je, da smo le preveč pozabljali, da ne bo mogoče doseči pomembnejših premikov, če ne bo tudi hotenja, izraženega v povsem določenih oblikah dejavnosti. Nemalokrat je bilo slišati in je še, da je bila v preteklosti kulturna dejavnost živahnejša, posebno ker vemo, da za to ni bilo takih možnosti, kot jih imamo danes. Upravičeno se vprašujemo, zakaj je tako. Vzrokov je veliko, vendar ni naša naloga, da bi danes, ko si prizadevamo, da bi se naša kulturna dejavnost izboljšala, iskali krivca. Za zboljšanje trenutnega stanja je potrebna trajna in široka kulturna akcija, ki bi spodbujala prizadevanja, odločilno vplivala na spreminjanje dosedanjih razmer in pospešila rast kulturne ravni. Kulturna akcija naj bi: — s povečano dejavnostjo na kulturnem področju pomagala spreminjati miselnost in odnos delovnih ljudi do kulture; — spodbudila, da bi zagotovili čimvečje možnosti za kultumo-umetniiško ustvarjalnost in za čim-širše sprejemanje kulturnih dobrin; — vplivala na premagovanje ovir, ki preprečujejo hitrejši razvoj samoupravljanja v kulturi; — začela odločnejši boj proti lažni kulturi,'ob čemer bi bilo treba bolj uveljavljati kulturne vrednote in usmerjati ljudi h kritični presoji vsega tistega, kar ponujajo posamezni posredniki kulture; — spodbudila načrtnejša prizadevanja v zvezi s kulturno vzgojo mladine in odraslih itd. Vse to naj bi vplivalo na zviševanje kulturne ravni; se pravi, da naj bi pripomoglo k razvilar.m kultur r.ih potreb višje stopnje in s tem pomagalo odpraviti še tako izrazito razdvojenost med ustvarjalnostjo in sprejemanjem- Poglavitne lastnosti kulturne akcije naj bi bile: 1. akcija naj ne bi bila kampanja marveč stalna pobuda m prizadevanje vseh za kulturo zavzetih, 2. postajal naj bj splošno ljudsko gibanje za kulturo in v kulturi, 3 vse pozitivno, kar je v kulturi že začeto, bi morali spodbujati in doseči višjo stopnjo kakovosti, nove pobude pa naj bi našle ugodna tla za uresničevanje. Samoupravni procesi v naši družbi naj bi omogočili in spodbudili uresničevanje odnosov, ki jim bo ena bistvenih sestavin kultura in ki bodo povsem nedvoumno izražali pomembnost kulture za vsestranski napredek posameznika in družbe. Delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje samoupravne pravice v delovnih in drugih skupnoštih in v tem okviru naj bi bolj izražali tudi svoje potrebe po kulturi in čim nepo-sredneje vplivali na snovanje in uresničevanje kulturne politike tako v delovnih organizacijah kot v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih. S popolnejšim sprejemanjem odgovornosti za sVoj in družbeni napredek bodo delovni ljudje lahko v vedno večji meri sami — brez posrednikov in odtujevanja — odločali o gmotnem deležu za kulturo in na najrazličnejše načine vplivali na kulturne dejavnosti; Zadnje čase se je v občinskem merilu gmotno stanje kulturne dejavnosti premaknilo na boljše. Se vedno pa je spričo nezadostnih sredstev marsikaj ostalo nedorečeno. V našem krajevnem okviru pa smo bore malo napravili, da bi kultumopro-svetno dejavnost premaknili z mrtve točke. Postali smo pasivni opazovalci občasnih kulturnih prireditev, ki jih drugi prirejajo v našem kraju. Oživljanje nekdanje dejavnosti, prilagojen današnjim razmeram, bi nedvomno pomenilo veliko pridobitev. Pobuda, naj si bo od sindikata v delovnih organizacijah ali v kra jevni skupnosti, bi prav prišla. MILENA VREČKO FRANCI VUKOVIČ: prosti met in — koš! USPEŠEN START KOŠARKARJEV TABELARIČNI PREGLED DELAVCEV FLUKTUACIJE ZA PRVO ČETRTLETJE 1973 Sprejeti Odjavljeni I. 1 13 II. 8 2 m. 16 10 IV. 2 4 27 29 stanje na dan 1. 1. 1973 1067 — povečanje 27 — zmanjšanje 1094 29 stanje na dan 30. 4. 1973 1065 Vzroki osipa: — odhod v JA . 9 — upokojeni redno in invalidsko 5 — zaporna kazen 3 — umrli 4 — izključeni 5 — dali odpoved 3 Upokojeni so bili: 29 1. Ladislav Debelak, r. 10. 3.1920, poliranje v kislinski polirnici 2. Karl Ogrinc, roj, 3. 11. 1932, del. v pripravi zmesi 3. Stanko Grahovar, r. 10.4.1921, mojster steklopihalec 4. Marica šipec; roj. 17. 9. 1928, steklobrusilka 5. Julijana Novak, roj. 27.2.1951, vezalka stekla Umrli: 1. Stanko Mašera, roj. 21.10.1956, odnašalec stekla 2. Anton Lupinšek, roj. 23. 6. 1954, poliranje v kislini 3. Jože Zalokar, roj. 22. 9. 1939, poslovodja 4. Anton Ceršak, roj. 11.5.1951, odnašalec stekla Poročili so se: 1. Vera Gobec in Mafco Sabljale 2. Amalija Krumpak, poročena Romih 3. Ana Kuraj, poročena Fideršek 4. Vera Škrabi, poročena Kralj 5. Anica Gorišek, poročena Hum-skl D. S. Košarkarji Steklarja so v času od občnega zbora, ki je bil že februarja, utrdili svoje vrste. Uspešno so igrali v zimski štajerski ligi, kjer so bili trd oreh tudi tako slovitim moštvom, kot so: KK Maribor, Marles in Radenska Samo pomanjkanje izkušenosti je krivo, da se niso uvrstili boljše. Pri košarkarskem klubu Steklar niso skrbeli samo za člansko vrsto. Prizadevni odborniki so menili, da je treba posvetiti veliko pozornost najmlajšim pionirjem in ženski vrsti. Tako načrtno delo bo nedvomno pripomoglo k hitremu razmahu košarkarskega športa v Rogaški Slatini. Člani so začeli prvenstvene tekme prejšnji petek, pionirji in ženska vrsta (prvič od obstoja kluba) pa OČE IN SIN »Povej sinko, kaj ti je učitelj rekel za tisto nalogo, ki sem ti jo sestavil?« »Rekel je: Veš, šolar, ti si pa vsak dan bolj neumen ...« ČETVERONOŽEC Nekdo je vprašal lenega Pepija: »Ali ti veš, kateri četveronožec je najbolj koristen človeku?« »Postelja,« odgovori lenuh. so začeli tekmovati pred dobrim tednom. Objektivnim opazovalcem, ki spremljajo košarkarski šport, se bo zdela trditev, da so naši košarkarji dosegli v 'prvem kolu lep uspeh, popolnoma upravičena. Gostje naših košarkarjev so bili štorski košarkarji; ti sodijo v najožji krog tistih, ki se bodo potegovali za vrh prvenstvene lestvice. Z veliko borbenostjo, zlasti v drugem polčasu, so domači igralci počasi, a zanesljivo zmanjševali razliko, ki je bila v prvem polčasu 36:29 v korist gostov, 9 minut pred koncem pa so prišli v vodstvo. Do konca srečanja so igralci Steklarja dosegli lepo razliko: 66:56. To lepo zmago je doseglo moštvo v postavi: Krivec, Zore, Tanjšek, Kranjc, Vukovič in Aco Jugovar. PRED ODHODOM NA DOPUST »Si zaprl plin?« na kolodvoru sprašuje moža skrbna ženka. »Sem!« »Pa vodo tudi?« »Da!« »In elektriko?« »Jasno!« »Si zaklenil vrata?« »Menda ja!« I »Kje imaš pa ključ?« , »Vraga, v vratih sem ga pozabili« ' ZA DOBRO VOLJO