Maše planine v 9imsHem čaru
(Pogled na Škibiiie in Konjski vrh s planine Vogel v Bohinju. — Foto prof. J. Ravnik.)!
Slavnostna razdelitev Noblovi^ nagrad xa 1. 1927.
v StocJc^olmu, ki se je vršila pred kratkim \ prisotnosti švedskega dvoru
(spredaj na lev i K
Br. Ju&tinifan Seredl
nov I t>rinias Ogrske.
Pogled na 42. ce»to
kjer se nahajajo največje njujorškp trgovine in jp /ato znana kot oajpronietnejša.
Ix bolfSevišUe Uusife
Pribor 7 diskiizijskega večera na moskovski lelmiki, n« proKrtiniu je ra;((jQVQr o \pra*anju   Vera in inaU>ui<'ičanstvo~  Predsediiji' Kaineiievu, govori ])M zastopnik cerkve.
OJb panamsUetn prekopu
ki je Združene države še bolj dvignil kot svetovno silo. Poprej popolnoma zapuščene in močvirnate pokrajine so Američani v nekaj letih izprenienili v bogate in cvetoče.
Z motornim HoloMom na VoUHi Kleh
Dunajski ing. I\iibelt se je podal preteklo jesen /. motorjem na Veliki klek in pri\o/il do 1'rane Jo/efovega doma (24IH ni).
Slavko Šečerov
< (len na jodliciu-jšili linancnili strokovnjakov l)a\idovirrvc demokratski' stranke in |)redse(inik da\enega odbora naše narodne skupščine.
Cfuba navMovtč
ki je s|)ravlial zadnje čase s svojimi Izjavami demokratske ministre v sedanji \ladi \   neprijetne zadrege, .spremljan od trope časnikarjev, ki preže na vsako
njegovo besedo.
Pogled na Topolo
taiiioSnjo cerkev, kjer je pokopan kralj Peter I., in kraljevi dvorec, kjer se jako rud in pogosto mudi naš kralj.
Pogled na staro trdnfavo t>ctrov€uraain oh Jionavi
L aeroplana. .Slika nam lepo kaže stare trdnjavskc zgradbe, ki so pa danes seveda skoro brez pomena.
SlJlce lL S2oi;eiislceinu biografsRemu leRsiRonu
Oolenc Viktor (1841—IbS"), trg. in politik.
Uaderlap Lipe (1849—?), časnikar.
Glaser Janko (* 1893). pesnik.
Go* «1 motb>
Nemška vofna ladfa »Sc^lestvig-Holsteln"
iNcrnčiji jc sicer zahraiijeiii) graditi velike vojne ladje, vendar vidimo, da tudi sedanje niso ravno igračke.
Moderno morsko strašilo
so  nove ameriške  ladje /a   letala; ogromni dimniki so  potisnjeni na konec ladje, da je na krovu večje polje za zalet in pristanek letal.
Tanki s,o imeli že v svetovni vojni jako veliko vlogo, zato obračajo njih izpopolnitvi in pomnožitvi Angleži in Francozi še posebno pozornost.
Moderno oboroševanfe
Ob koncu vojne smo culi od vseli, tudi najmerodajnejših strani, da je sedaj prva naloga človeštva, nnjii pota in sredstva, s katerimi bi za vedno preprečili nova krvoprclitja. Vse je obsojalo vojno in vse je proglašalo oboroževanje za blaznost. Toda kako hitro so tudi vsi iiozabili na tedanje obljube in ))risege! Še Sil vse ceste polne invalidov, a že vse države tekmujejo v doslej nc-|ioznani meri v novih oboroževanjih, ki so seveda le priprave za bodoče vojne. Olo {Iržave, v katerih jc bil militarizem nekoč sploh neznan, kakor .\nierika, .Anglija in dr., ustvarjajo gore novega najmodernejšega orožja. Izmed naših .sosedov najbolj rožlja s sabljo Italija, zaradi česar je jasno, da moramo tudi mi skrbeti, da bomo pripravljeni za vsak slučaj.
V  večini armail  uvajajo že celo maske proti plinom /a konje, ker je verjetno, da bo eno najhujših orožij bodočih vojn ravno plin.
Novi ogromni ladttsltcl In obreint topovi ameriilce itrmade
Edina država, ki je že po vojni skoro popolnoma odpravila armado, jc Danska, ki vzdržuje le majhno število obmejnih čet. blika nam kaže dansko pehoto v bojni opremi.
Kriškem Slovenifc
Tudi \ dolii l<ratl;ili /fuskih la-- jc ddliiti šc tako / <iiilpimi. Slika nam ka/c \ini Vci IdVškoN II i/ SfMiico iil> Sa\i. ki jc dii-liila |iii /adnji lo/adivni ukmi v I jidi-l|.'(ni tiiili jiivo nai^iailii
CerHveni pevski xbor pri Sv. Kii.±u nad Trstom
».Mijim pcvovodjn. katclictom  VI. škal)ai'jcm. .Slika jo /aninuva tudi /ato, kor nam It-po kaže ;;cnsko narodno nošo slov cnskc tr/aškc okolice.
SaCelstvo In nadxor8tvo gadruine cleKtrarne
\  Kiitrede/M. Spredaj sede od leve na desno: lilagajiid^ l\au 1'orlc. predsednik J. Jezernik in tajnik lirnest l'orte. /adruga je liila ustanovljena pred enim letom.
Mapredek našega gasilstva
I udi nu'<l na.šimi podeželskimi gasilnimi društvi se vedno l)olj nuiože motorne brizgalne. Slika nam kaže blagoslovitev motorne brizgalne brežiškega gasilnega društva, ki se je vršila pred par meseci. Ob tej priliki je društvo tudi praznovalo 4'> letnico obstoja.
Prof. Ceop. Jindree
pisatelj knjigi-   lladioi. ki i/črpno obravnava vso radio-lelefoiiijo. Knjiga, ki je izšla v Jugoslovanski knjigarni, je neobhodno potrebna vsem radio-amat«'rjem.
"Dijaški kemijski laboratorij na ljubljanski realki
Sbka jc posnela iz knjige *Mladi kemike, ki jo je spisal prof. M. Prezelj in ki nudi v lahko umevni obliki ves pregled in vpogled v kemijo, ki je vsakemu tako zelo potrebna za praktično življenje, saj tvori podlago za unievnnje večine panog gospodarskih ved (kmetijstva itd.), /lasti opozarjamo nanjo učiteljstvo, ki ni moralo kemiji pt»s\ečati že pri ljudskošolskem pouku večjo pozornost.
THeJavnica tvrdRe Ivan Kregar v Cfublfanl, ZrlnfsKega cesta 3
kjer se izdeluje ii» popravlja cerkveno orodje in cerkvena posoda. Izdelujejo in popravljajo so tudi električni lestenci in sploli vsi drugi kovinasti predmeti. Tvrcka izdeluje predmete i/ žlahtne kovine, to je zlata, srebrn, tombaka itd.
Za misleče I/ucfi.
{Iv. Baloh.)
Sedaj boš napravil rime na — Union in sicer kar 40 rim na —on
Začni, seveda, <5e nisi pijan kot — 1 ampak brihten, da pravijo, da si — 2 boš hitro uganil, <ke imaS v ustih — 3 Ti si revež in ne veš, kaj je — 4 zadovoljen vedno, če si imel par — 5 Čez mejo ne glej, da ne boš — 6 Če imaš grehe, pojdi hitro na — T ne pa med sleparje kot —  S
V zboru zadeni vedno pravi — 9 da ne bo zmešnjave, kot v mestu — 10
V Italiji pri nas pravimo ječi — 11 kjer se dobi paštašuta — 12 ljudstvo pa naj reši drugih — 15 četudi je polno sladkih — 14
V Padovi je velik svetnik sveti — 1*5 morda je on pri krstu postal tvoj — 16 Če si uradnik, boš šel enkrat v — 17 če si pa mlad, dobiš na plesu
\>aj en — 18 Ko delaš klobase, ne pozabi na — 19 da bo boljši okus in bolj prijeten — 20 potem povabi vse goste v svoj — 21
V puščavi te lahko zadene — 22 doma pij cviček in — 25
če si abstinent, pa par Zobje te bole, ne zabi vseh svetih Ne vozi se skoz najdaljši tunel doma jej najbolj fine gobe in poslušaj godbo, ki ima največji Včasih so rekli poštarju in plemeniti gospodi nemški Ti si veren, zato ker nisi zato poslušaj veliki petek sveti Ne hodi, kjer je zii divjačino ne na morje, da ne utoneš kot
kralj
poglej rajši na zvezde, ki jih je
čez
Če komu stopiš na nogo, hitro reci Enkrat ti bo zapel mrtvaški V nebesa naj te nese en velik in tam zasedi svoj nebeški da boš slaven kot Amerikanec
Sedaj pa ti začni še enkrat besedo: Union in zapoj na gramofon.
1. nagrada: Andree. Radio; H. nagrada: Golar, Bob za mladi zob. — Obe knjigi sta vezani.
Rešitev uganke .št. 5 (Tarča).
Vsa tarča je razdeljena na 25 delov; vsakemu delu odgovarja po redu abecede ena črka. Začne se v sredi tarče in pobere najprej vse točke v prvem notranjem zavoju, nato v drugem itd. V istem zavoju je vedno treba začeti najprej s polnimi črnimi točkami, nato s ko oba rji, za temi s kolobarji, ki imajo v sredi piko itd. Točke (oziroma kolobarje) iste vrste vza-meš v v.sakem zavoju v smeri zavojnice. oziroma abecede. Za en zavoj je snuitrati del zavojnice od a—ž. Na to dobiš rešitev, ki se glasi:
Kuj me, življenje, kuj!
Če sem kremen, se raziskrim,
če jeklo, bom pel,
če steklo — naj se zdrobim.
Pravilnih rešitev je prispelo 128, izžrebana sta pa bila: za prvo nagrado Franc Smole, bogoslovoc v .Mariboru, za drii-;o nagrado: J. Kessler,  dijak, Ljub-jana. .Marijanišče.
Rešitev uganke št. 4 (Grb).
Aleksandra Bože hrani, moli ti se sav naš rod!
Pravilnih rešitev je prispelo 252. izžrebana pa sta bila: za prvo nagrado Martin K o r t u n a , akademik v Kranju, za drugo nagrado Peter Debevec, Ljubljana.
Balarotlak Jugoslovanske tialcarne v Ctublfant