Ivan Dodič

Pehtra baba pod Triglavom
' $«                   (Gorjanska narodna pripooedka.)
V  davnih časih, pravijo, da je žioela o gozdovih pod Triglavom hudobna iena Pehtra. (Drugod jo imenujejo Pehta.) Posebno oeliko so uedeli pouedati o njej droarji in pasiirji, ki so imeli opravka na Pokljuki in Mežaklji.
Na Lazih pri Gorjuh živi kmet, ki pravi, da je njegoo ded vedel, kako je mogoče oideti Pehtro in jo zvabiti d hišo.
To hudobno ženo pa je imel le malokdo korajžo vabiti » goste. Kdor jo je hotel videii, je moral vse leto pobirati po gozdu droa. Z njimi je moral na soeti večer zakuriti ogenj v krušni peČi in pri njem skuhaii sok (močnik). Ta sok je s sDojim dobrim oonjem ZDabil starko d hišo.
V  tistih starih časih so Še vsi domaci jedli iz ene sklede. Nobene razlike niso  delali  med hlapci   in  deklumi.   Okoli   latvice  so  položili   toliko  žlic, kolikoT je bilo usi pri hiši. Vsak je svojo žlico dobro poznal, ker so imeli atari Ijiulje precej oglod&ne, mladina si jih je pa zaznamooala 8 križci in zvezdicami. Nemogoče je bilo zlico zamenjati.
Vsak je imel tudi naiančno določen sooj prostor pri mizi. Gospodar je vedno sedel d kotu pod Bogom, drugi pa okoli njega. Ko je bilo vse pri-prauljeno, so &klicali druiino k mizi.
šele ko so odmolili, je preoidno in počasi vstopila Pehtra baba, ker molitoe ni marala. Pehtra je žioela samotarsko žiuljenje. Sama si je kufiala in stregla, a enkrat d letu, in to na sveti uečer, si je zaželela boljsega jedila, kot si ga je znala sama pripraviti. Edino na SDeii večer je prihajala o bližino hiš. Ta večer je oedela, da bo zbrana nsa družina pri mizi in da bo ob prepeDanju nabožnih pesmi Čakala tistega časa, ko bo treba z baklami po debelem snegu k  polnočnici v oddaljeno župno cerkev.
Pehtra je bila usa skljucena, zmršenih las in nagubanega obraza. Gledala je srepo in se opirala na svojo palico, ki je imela nenavadno moč, da je mogla z njo usianljati blisk in z zamahom narediti grom.
Ko je ta starka, vstopila v hišo, so vsi domači bili v strahu, čigavo žlico bo nzela v roke, zato jim je kar sapa zastajala.
Starka je srepo pogledala oso družino, sedla k mizi in ozeča eno izrtied pTi&lonjenih ilic v roke. Začela je jesii in z njo vred je jedla družina. Pehtra je počasi zajemala in ni  spregoDorila  niti   besedice,
Ko se je naoečerjala, je odložila zlico na mizo, si obri-sala usta z rokavom in nemo odšla.
Ljudje so verooali, da bo tisti, čigar žlico si je izbrala. ob letu umrl. Tej hudobni ženi. ki je poznala zdraoilna zeli-šca in je z njimi nekaierim pomagala. mnogim pa Škodo-oala, so pripi&ooali vsevednost.
Mnogi 8O smatrali Pehtro babo za najhudobnejšo med hudobnimi pilami.