f 8000032 c°buIDn KNJIŽNICA m NAPOVED NAJBOLJŠE ZIMSKE SEZONE NA GOLTEH (stran 36) ŠTEVILKA 51 LETO XXXIX 21. DECEMBER 2007 CENA 1.35 EUR LSrt5j'stmza pre5?Ta?mioìmi!e zimo in LKU ULili 9§j* tfaßati ■ UGODNE CENE -MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 1 0 080 22 36 www.hp-commerce.si gotovinski božičkov čaka od 21.12» op4.12.2007 ekstil in obutev |^nRfci|Ljubno in :KsTMRo7nii Grad pK {#!%* J blagoiz zalege ■ - akustika f . : " - bela tehnika -- novoletni program t: www.nal Infognalo: Delovi iet.: 8.00-1 zbirnega Centra^jp; dnevno najvišjih T. odkupnihsslraäh! Informacije: mi 592 197 BTi 041 218 5-t.3 OPTIKA MATEJA LIKEB TERNIK s.p., Na trgu 5, Mozirje Telefon: 03/839-49-53 Delovni čas: od 8h - 19h Sobota: od 8h - 12h 0 ^ c^7' bodo bližnji prazniki izpolnjeni z , *** vašo osebno srečo in Jk. ^ veseljem, KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KI' Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051.317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 0.31 .359 069 - KT Velenje 897 28 .30 ali 051 .35.3 78.3 Velika izbira pirotehničnih sredstev! (rakete, baterije, vulkani...) Ugodne cene - količinski popusti! Vse za vašega konja ob prazniku svetega Štefana Samov TPC Šoštanj! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas TRGOVINA IN MlZARST^lMiffiAf* Miloš LUKAčJ^ Sp. Rečica 59. 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 0v3/ 8^9 48 40yakl: 0^^39/48^^| Vsem svojim strankam» -, v in poslovnim partnerjem /jj j se zahvaljujemo za-izleazano zaußäiije. v -Želimo Vaiwprij,|tne in blagoslovljene božične-praznike, V v prihajajočem letiu2j)08 pa obij§k osebne sreče in zadovoljstva! - - V . Kolektiv mizarstva ^ * in Naložbe Lukač* f KNJIŽNICA Schengna na zobozdravstvo V prazničnih dneh, ki prihajajo, so običajno v ospredju »velike« teme: mir, sreča, veselje, zadovoljstvo, razumevanje, uspeh - pa tudi zdravje, saj je prav slednje ena izmed dobrin, ki jih drug drugemu (bolj ali manj) iskreno želimo v prihodnjem letu. Dejstvo je, da zdravje postaj a vedno dražja dobrina in da se finančno breme zdravstvenih storitev vse bolj prelaga na pleča državljanov. To še posebej velja za zobozdravstvene storitve. Namen tokratne aktualne teme ni iskanje »čudežne formule« za rešitev omenjenega problema, saj gre za vprašanje, ki se mora reševati na nivoju države. Gre bolj za opozorilo, da se problematika še posebej pereče odraža v okoljih z nižjim družbenim standardom, ljudje pa so seveda vedno na preži za izhodi iz zagate. Tako so tudi v tej situaciji našli stranski izhod: koriščenje zobozdravstvenih storitev čez južno mejo, kjer so cene (menda) bistveno nižje. Zadeva me malce spominja na kupovanje pralnega praška in kave čez severno mejo pred četrt stoletja in navidezno zatiskanje oči države pred pojavom, ki je sčasoma dosegel masovne dimenzije. Nakupi na avstrijskem Koroškem so postali nacionalni šport, temu primerno pašo rasle tudi trgovine, ki so danes le še nema slika spomina na neko obdobje v naši preteklosti. Tako kot postajajo stvar preteklosti tudi avstrijsko-slovenski mejni prehodi, a ne samo slednji, tudi italijansko-slovenski in madžar-sko-slovenski mejni prehodi so od polnoči dalje zgodovina. Slovenija je vstopila v tako imenovano schengensko območje, kar pomeni, daje sedaj njena južna meja zunanja meja Evropske unije. Bodo imeli poslej koristniki zobozdravstvenih storitev na Hrvaškem več težav? Bomo morali ob vračanju v Slovenijo carinikom kazati zobe, če imamo morda kakšno novo plombo?Verjetno ne, patudibožično-novolet-ni čas ni ravno pravšnji za ukvarjanje s tovrstnimi vprašanji. Želim vam prijetno praznovanje božiča in veliko notranjega miru, za katerega ste bili prikrajšani čez leto. Vidimo oziroma beremo se še enkrat v letu 2007, takrat pa bomo tudi objavili, kdo so letošnje osebnosti leta v vseh sedmih zgornjesavinjskih občinah. IZ VSEBINE: si Aktualno: Zobozdravniki opozarjajo, da so pravice njihovih pacientov okrnjene.4 Občinski svet Solčava: Regijski park ne sme biti nad lokalno skupnostjo..................6 Intervju: Direktor KLS Mirko Strašek..........8 Posvet o Menini: Pametna politika ohranila neokrnjenost planine. IO Goran Horvat: Zlati donator Slovenske znanstvene fundacije.... .11 Lačja vas: Hotel Natura zapri vrata..........11 Društvo Sožitje Mozirje: Bivalna ali stanovanjska skupnost ostaja velika želja......13 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 51,21. december 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Kjemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno _________ ZOBOZDRAVNIKI OPOZARJAJO, DA SO PRAVICE NJIHOVIH PACIENTOV OKRNJENE Zaradi obiska pri zobozdravniku tanjša denarnica Že nekaj časa nas zobozdravniki opozarjajo na to, da so se pravice pacientom v zobozdravstvu tekom minulih let skrčile. Mnogi ljudje so nejevoljni, saj morajo zaradi skrbi za zdrave zobe seči globoko v denarnico. To je moteče, predvsem za tiste, katerih dohodki so premajhni, da bi si lahko pri zobozdravstvenih posegih privoščili nadstandardne storitve. Velikojetakih pacientov, ki si lahko privoščijo le osnovno oskrbo, protetika brez doplačila v današnjem času pa je prej izjema kot pravilo. Poleg tega je moten temeljni odnos zaupanja med zobozdravnikom in pacientom, saj ljudje ob plačilu storitve večkrat pomislijo, da so bili ogoljufani in da hoče zobozdravnik na račun zdravljenja veliko zaslužiti. Tudi breme pojasnjevanja pacientu o njegovih pravicah nosijo izvajalci, saj so zavarovanci z njimi, čeprav so relativno majhne, slabo seznanjeni. ISKANJE »GREŠNEGA KOZLA« Za takšno stanje niso krivi zobozdravniki sami, saj so v veliki meri odvisni od Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki odmeri višino zneska za pokrivanje zobozdravstvenih storitev. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja naj bi, po besedah predsednice odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Sabine Markoli, bile dosti manjše kot pri ostalih zdravstvenih storitvah. Predstavniki Zavoda mnenje Markolijeve zanikajo, poleg tega so že pripravili nov model financiranja, po katerem naj bi med drugim zobozdravstvenim izvajalcem namenili kar četrtino manj denarja. K pripravi tega modela zobozdravnikov niso povabili. Če bi znesek, namenjen zobozdravnikom, ostal enak, Zavod vseeno želi, da se za ta denar oskrbi več ljudi. Kakorkoli se bodo odločili, pričakujemo lahko, da se bodo posledično čakalne vrste podaljšale, saj je obseg storitev, kijih krije ZZZS, premajhen, povečuje pa se število ljudi, ki si samoplačništva ne morejo privoščiti. PO »ZOBE V TUJINO« V Sloveniji imamo dovolj zobozdravnikov, a jih približno 150 dela zunaj sistema javnega zdravslva, so torej zasebniki brez koncesije in pri njihje vsaka storitev plačljiva. Mno- gi si koncesije želijo, podelitev le-teh pa bi pripomogla predvsem k skrajšanju čakalnih dob. Ob iskanju krivca za sedanje stanje - očitki padajo tudi na zobozdravnike same - so se nekateri pacienti znašli drugače. Mnogi odhajajo na "zobni turizem" v druge države, kjer so samoplačniške storitve nekoliko cenejše, karje po eni strani dobro, saj prihranijo, druga, slaba stran pa je, ko takšen pacient želi uveljaviti t.i. reklamacijo storitve. STANDARDNE STORITVE IN PRAVICE Česa pri nas v javnem zdravstvu pri obisku zobozdravnika ni potrebno doplačati - kaj so torej standardne storitve, o katerih govori informativna zloženka Zavoda? Obvezno zdravstveno zavarovanje krije zobozdravstvene storitve, kijih opravi ali na katere vas napoti izbrani osebni zobozdravnik vskladu z veljavno strokovno doktrino. Te storitve morajo biti opravljene v pogodbeno določenem delovnem Naša anketa Zobozdravstvene storitve domena le bogatih? Zobozdravniki že nekaj časa opozarjajo, da so se, medtem ko so se marsikje drugje širile, pravice pacientov v zobozdravstvu minula leta krčile. Zato so, če želijo bolnika kakovostno, strokovno in varno oskrbeti, potrebna doplačila, zlasti pri protetičnih storitvah. Pogosto se zato zgodi, da je porušen odnos zaupanja, saj je bolnik prepričan, da ga zobozdravnik želi ogoljufati ali pa na račun zdravljenja njegovih zob veliko zaslužiti. Kakšne izkušnje z zobozdravniki imajo Zgomjesavinj-čani? B Tomaž Blatnik, Kokarje Če želiš imeti urejene in zdrave zobe, moraš poiskati zasebno zobno ambulanto. Preko socialnega so namreč zelo dolge čakalne vrste. Ko pa ti že popravi en zob, prideš ponovno na vrsto šele čez dobrega pol leta. A storitve v zobozdravstvu so bistveno predrage in marsikomu nedosegljive. Stanko Jani, Mozirje Sam imam zelo dobre izkušnje z zobozdravniki. Ko sem si popravljal zobe, sem prišel zelo hitro na vrsto, zobozdravnik pa mi je mostiček naredil kvalitetno. Manj prijetne izkušnje ima žena. Njej je populil sprednje zobe, nato pa jo postavil pred dejstvo, ali jih v celoti plača sama ali pa čaka več kot leto. Pravtakoji ni razložil, kajji krije zdravstveno zavarovanje, kaj mora doplačati. Tudi cena je bila zelo visoka. Pri izdelavi pa je potem uporabil slabše materiale, tako da ima žena sedaj velike probleme z zobmi. a Karlina Mermal, Gornji Grad Svoje zobe sem si uredila preko zdravstvenega zavarovanja, saj kot upokojenka nimam toliko denarja, da bi si lahko privoščila samoplačniško izdelavo oziroma popravilo zob. Tudi čakalne dobe ni bilo, ker sem poiskala zobozdravnika zaradi bolečin. Stanislava Kumprej, Ter K sreči že dolgo nisem potrebovala zobozdravnika, zato tudi stanja v zobozdravstvu ne poznam. Že pred leti sem si uredila zobe do te mere, kot jih imam sedaj. Vem pa, da so cene zobne protetike zelo visoke. Jože Skomšek, Mozirje Čakalna doba pri zobo-zdravnikihje zelo kritična. Ko sem si popravljal zobe, sem na vrsto prišel vsake tri mesece. Vse sem k sreči uspel urediti preko zdravstvenega zavarovanja, saj kot upokojenec nimam toliko denarja, da bi lahko plačeval zobozdravstvene storitve. Jožefa Ciraj, Šmartno ob Dreti Trenutno sem brez zaposlitve in nimam denarja za zobozdravnika, čeprav bi njegove storitve zelo potrebovala. Cene so namreč katastrofalno previsoke. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem LJUBNO OB SAVINJI Ponosni na svojo ulico času, z uporabo standardnih materialov in upoštevanjem trajnostnih dob. Storitve, ki so opravljene v nočnem času (od 20. do 6. ure) ter ob nedeljah in praznikih ali kijih opravi zobozdravnik, ki ni vaš izbrani osebni oziroma nima pogodbe z Zavodom, krije obvezno zavarovanje samo, če so bile nujne. Med nujne zobozdravstvene storitve štejejo predvsem huda vnetja in bolečine ter krvavitve in poškodbe v predelu zob in ustne votline. Ob upoštevanju standardnih storitev lahko izkoristimo pravico do pregleda zob enkrat letno na lastno pobudo in kontrolnega pregleda šest mesecev po končanem zdravljenju; pravico zdravljenja, polnjenja in nadgradnje zob (s standardnimi materiali); pravico do zdravljenja vnetnih in drugih sprememb v ustih vključno s kirurškimi posegi v območju ust in čeljusti ter do zobnoprotetičnih nadomestkov v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja in po načrtu osebnega zobozdravnika, ki ga pošlje v potrditev nadzornemu zobozdravniku Zavoda. Če zavarovanec še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico tudi do občasnega čiščenja zobnih oblog, odstran- jevanja zobnega kamna in orto-dontskega zdravljenja. LASTNA PREVENTIVA Leta 2006 je bila izvedena prva večja raziskava na področju zobozdravstva v Sloveniji. Pridobljeni podatki kažejo na to, da v povprečju 82,2 odstotkov prebivalcev zobovju pripisuje pomen tako pri izgledu kottudi pri čvrstosti. Ljudje se glede preventive preveč zanašajo na zobozdravstveno deja vnost in s tem zmanjšujejo jasno izražene vrednote, kotje na primer ustna higiena. Ravnokar povedanemu navkljub je razumljivo, da so pacienti ob dolgih čakalnih vrstah in doplačilih nezadovoljni. Maruša Fužir VCitycentruCeljejevvečkot81 prodajalnah in lokalih v letošnjem letu nakupovalo okoli pet milijonov ljudi, do konca leta pa naj bi ustvarili približno 95 milijonov evrov prometa, kar je za 20 odstotkov več kot lani, je povedal direktor Citycentra Celje Boštjan Brantuša. K uspešnemu poslovan- V občini Ljubno so v zadnjem desetletju precej denarja in energije vložili v modernizacijo občinskih cest. S pomočjo občanov, ki so z lastnim delom in denarjem poskrbeli za pripravo spodnjih ustrojev, je bil asfaltiran marsikateri kilometer ceste v hribovske zaselke, kar je hvalevredno po učinku in nekoliko manj po vsebini. Ljudje, ki plačujejo davke, so bili in so še pripravljeni dodatno seči v žep zato, da se sami ter njihovi otroci vozijo po spodobnih javnih cestah. Govora je predvsem ojavni cestni infrastrukturi, ki povezuje središče občine z okoliškimi naselji. Večji problemi se očitno pojavljajo, ko gre za okoli 700 metrov dolgo cesto v naselju Za Ljubnico, kjer se očitno križajo interesi lokalne skupnosti in posameznih stanovalcev. S strani krajanov, ki ne želijo biti imenovani, smo dobili namig, da Občina z županjo Anko Rakun preprosto ignorira potrebe tega dela Ljubnega. ju največjega nakupovalnega središča nedvomno pripomorejo tudi številni dogodki in delavnice, kijih v centru organizirajo vsak teden. V letu 2007 so tako za obiskovalce pripravili več kot 70 večjih in manjših dogodkov, od brazilskega karnevala, modnih revij, praznovanja prvega Kjerje dim, je ponavadi tudi ogenj, zato smo odgovor poiskali pri najbolj odgovorni osebi Občine Ljubno, županji Anki Rakun: »Modernizacija naselja Za Ljubnico se vleče še iz časa pred ustanovitvijo občine. Kot kaže, so nesoglasja med krajani presežena, zato je občinski svet za 2008 predvidel celovito komunalno ureditev tega dela kraja in nove stanovanjske soseske Janezovo polje. Je pa res, da smo vzad-njih letih na tem območju zgradili novo kanalizacijsko in vodovodno om-režje. Prihodnje leto se bo uredila tudi cesta. Nervoza je upravičena, zato se bomo skupaj potrudili, da bodo lahko ljudje ponosni na ulico, v kateri živijo,« je razmere ko- mentirala županja, karje lahko razumeti tudi tako, da bi Občina poskrbela za asfalt, če bi občani prispevali za ureditev spodnjega ustroja. Poznanem ključu, ki pa Za Ljubnico očitno nima veliko pristašev. Savinjčan rojstnega dne in raz-stave agrumov vse do razstave pajkov in kač ter veselega decembra. Skozi vse leto je odprt tudi otroški adrenalinski park Džungla, kjer se lahko otroci zabavajo, medtem ko starši brezskrbno nakupujejo. HK David Pečnik, dr. dent, med.: »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) določa, kakšen je obseg storitev oziroma koliko denarja bo namenjenega za zdravstvene storitve po posameznih področjih. Zobozdravniki in zdravniki smo izvajalci teh storitev, finančno smo omejeni s strani Zavoda, zato nastajajo čakalne vrste. Za slednje je torej kriva omejena količina denarja in s tem neposredno Zavod. Zdravniki in zobozdravniki nimamo čakalnih vrst-te ima ZZZS. Ta tudi določa, koliko pacientov naj bi imeli vpisanih, vendar pozabljajo na to, da je za več vpisanih pacientov potrebnih več sredstev. Ne glede na to, koliko pacientov ima izbrani zobozdravnik, višina sredstev z Zavoda ostaja enaka! Torej - za predolge čakalne vrste se je treba obrniti na Zavod. Težko pa bi govorili o priviligiranosti kogarkoli v zdravstvu. ZZZS plačuje zobozdravstvene storitve po točkovnem sistemu v Zeleni knjigi, kije bil zasnovan pred 35 leti, v tem sistemu med drugim piše, da se za prevleke, zalivke, zdravljenja... s strani Zavoda plačajo materiali, ki so po standardih doktrine trenutno najcenejši na tržišču. To velja še danes, kljub 35 letom razvoja! Edina stvar, ki se sproti usklajuje, je cena standardne dentalne zlitine. Veliko je storitev, ki sejih pred 35 leti sploh ni izvajalo in jih po merilih ZZZS tudi danes ne moremo obračunati, ker v Zeleni knjigi teh storitev ni. Verjetno ni nič drugače na drugih področjih zdravstva. Zaradi opisanih stvari so vzobozdravst-vu potrebna doplačila, sicer se ne pokrije niti stroškov za materiale. Kako se to odraža v praksi, pacienti izkusijo na lastni koži - s čakalnimi dobami, doplačili in samoplačništvom.« Ljubno, ki jo je potrebno vzdrževati še po starem sistemu (foto: EMS) CITYCENTER CELJE Z dobro popotnico v leto 2008 0 TRAJNOSTNI RAZVOJ SE VSE BOLJ URESNIČUJE TUDI V ALPAH Prihodnost ustvarjajo ljudje Mednarodna komisija za varstvo Alp, bolj znana kot CIPRA, si že več kot petdeset let prizadeva za trajnostni razvoj v Alpah, Išče poti, kako doseči ravnovesje med okoljem, gospodarstvom in družbenim razvojem. Pred dnevi je izšla tretja knjiga z naslovom Mi, Alpe! Ljudje ustvarjamo prihodnost, v kateri CIPRA predstavlja prizadevanja posameznikov za varstvo alpskega območja. Predgovor k slovenski izdaji je prispeval Slavko Avsenik, ustanovitelj in vodja ansambla bratov Avsenik. Tretja knjiga o Alpah je namenjena prebivalcem in obiskovalcem alpskega sveta, odgovornim posameznikom ter strokovnim krogom v Alpah in zunaj njih, torej vsem, kijih skrbi prihodnost alpskega prostora in se pri svojem vsakodnevnem delu ali prostem času zavzemajo za ekološki in trajnostni razvoj. Po mnenju direktorja CIPRE International Andreasa Goetza tretja knjiga o Alpah prikazuje, kako so sodobni, dinamični in uspešni posamezniki v številnih krajih ter na območju Alp na različne načine začeli novo dobo. Kaže, na koliko različnih, domiselnih načinov se lahko upremo odseljevanju prebivalstva in begu možganov. Po Goetzu knjiga ne opisuje velikih projektov ter odvisnosti od države, temveč predstavlja ustvarjalnost in pogum snovalcev prihodnjega razvoja. Savinjčan OBČINSKI SVET SOLČAVA Regijski park ne sme biti nad lokalno skupnostjo V decembru 2005 so okoljski minister Janez Podobnik ter župani občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava podpisali sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ustanovitev parka je predvidena za prihodnje leto, saj je Podobnikova želja zaključiti ta projekt še pred iztekom mandata. Solčavski svetniki nad hitenjem niso navdušeni, saj jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z dragoceno naravno in kulturno dediščino, poleg tega imajo precej pomislekov na osnutek uredbe o regijskem parku. Projekt ustanovitve bo financiralo ministrstvo za okolje in prostor, koordinacijo projekta pa je po dogovoru prevzelo podjetje Logarska dolina. Po mnenju direktorja Avgusta Lenarja mora park predstavljati razvojno priložnost za vse občine, predvsem pa je po njegovem zadnji predlog uredbe še vedno premalo razvojno naravnan. »V Solčavi smo še vedno brez razvojne strategije, zato ne bi bilo pametno vnaprejšnje zavračanje regijskega parka. Dejstvo je, da ustanovitev parka nima enakega pomena za vse Solčavane, zato mora biti naša glav- na naloga pripravljati kvalitetne projekte in pridobiti čim več sredstev,«je med drugim dejal Lenar. Po njegovem mora biti v uredbi zapisano, daje možno iz parka tudi izstopiti, predvsem pa je potrebno poskrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine brez dodatnih omejitev. Za župana Alojza Lipnika je osnutek uredbe poln neznank in obenem stvari, ki se že izvajajo v okviru občine. Poleg bojazni, da bodo ljudje znotraj regijskega parka pri svoji dejavnosti omejeni, je prevladala splošna ugotovitev, daje razmejitev med parkom in občino premalo definirana. Predvsem pa ljudje pričakujejo, da se bo z ustanovitvijo parka življenje izboljšalo. Za svetnika Franca Ošepa bi bilo edino sprejemljivo, da se kmetije izločijo iz najbolj strogo varovanega območja, prav tako naj bi imeli lokalni prebivalci absolutno prednost pri pridobivanju koncesij. V vsakem primeru, je pripombe in ugotovitve strnil župan Lipnik, se bodo dokončno odločili za ali proti regijskemu parku na podlagi večinskega mnenja prebivalcev. Savinjčan BOLNIŠNICA TOPOLŠICA Še je čas za donacijo za CT aparat V Bolnišnici Topolšica že od leta 1919 skrbijo za zdravje prebivalcev Šaleške in Savinjske doline ter celjske in koroške regije. Trudijo se biti prijazna in strokovno visoko razvita bolnišnica, ki pa kljub umeščenosti v mrežo slovenskih bolnišnic od leta 1995 dalje ni več v republiškem programu investicij v zdravstvo. Zaradi tega v Topolšici ne zmorejo sami zagotavljati sodobne medicinske opreme, ki je potrebna za natančno diagnostiko in uspešno zdravljenje. Brez sodobnega večrezinskega CT aparata danes ni mogoče preprečevati in zdraviti ateroskleroze in rakastih obolenj, ki so najpogostejši razlog zbolevanja in umiranja. Zgodnje odkritje bolezni in ustrezno zdravljenje lahko pomeni ozdravitev ali pa daljše preživetje. CT aparat, vreden 1,3 milijona evrov, jeza Bolnišnico Topolšica bistveno prevelik finančni zalogaj, zato so septembra lani v sodelovanju Univerze za lil. življenjsko obdobje Velenje in Medobčinsko zvezo društev upokojencev Velenje pričeli z dona-cijsko akcijo po naslovom Za moje zdravje gre - darujem za CT. K donaciji smo povabili 120 tisoč gospodinjstev v okoliških regijah, podjetja, društva, občine, sindikate in stranke. Doslej se je med donatorje vpisalo 6.072 posameznikov, 158 podjetij, 56 društev, zbornic in strank ter dvanajst občin in krajevnih skupnosti. Skupaj je bilo zbranih 400 tisoč evrov. Ob zaključku akcije bodo na dražbi prodali še donirana likovna dela in skulpture članov likovne sekcije DPD Majšperk, Društva šaleških likovnikov in Društva slovenskih likovnikov. Dražba je predvidena v sredo, 19. decembra, v hotelu Vesna v Topolšici. Po besedah vodje projektne skupine prim. Janeza Polesa, so z izkupičkom doslej zbranih sredstev zadovoljni, nekoliko pod pričakovanji je le odziv gospodinjstev, gospodarstva in občin koroške in celjske regije, saj ima pljučni oddelek Bolnišnice Topolšica medregijski pomen. »Toda šeje čas,« pravi Poles. »Pred nami so prazniki, čas daril in presenečenj. Storite nekaj zase, podarite si košček rezine v novem CT aparatu v Bolnišnici Topolšica. Odprite dušo in srce! Za vaše zdravje gre - darujte za CT!« Franci Kotnik IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN Slapnik PLETENINE f INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE HT SREČNO NOVO LETO 2008! POSVET 0 PARTICIPACIJI DELAVCEV PRI DOBIČKU Gospodarstveniki Sa-Sa regije podpirajo finančno udeležbo delavcev Na Savinjskošaleški območni gospodarski zbornici v Velenju so vtorek, 11. decembra, organizirali posvet na temo novega zakona o soudeležbi delavcev pri dobičku. Gospodarstvenikom sta delovni osnutek zakona predstavila generalni direktor Direktorata za notranji trg Brane Matjašec in višji svetovalec Blaž Šaloven z ministrstva za gospodarstvo. V razpravi so predstavniki članic zbornice podali svoje predloge in pobude. Brane Matjašec (levo) in Blaž Šaloven z ministrstva za gospodarstvo sta udeležence seznanila z delovnim predlogom novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (foto: Marija Lebar) Kot je uvodoma povedal direktor Območne zbornice Sa-Ša Franci Kotnik, bo omenjeni zakon pomembno vplival na gospodarstvo. Brane Matjašec je nato predstavil najpomembnejše točke delovnega osnutka, saj ga bo obravnaval še ekonomski svet in vlada. Pričakujejo, da bo zakon sprejet še letos. Zakon temelji na načelu prostovoljnosti in enakosti, kar je v skladu z evropskimi priporočili. Predlog zakona velja za vse kapitalske družbe, ne pa tudi za samos- tojne podjetnike in predvideva dve različni obliki udeležbe pri delitvi dobička za delavce. Obe naj bi v največji meri vplivali na pozitivne učinke ter na višjo produktivnost. Prva možnost je izplačilo deleža dobička v denarju, druga pa v delnicah. Vendar je mogoče razdeliti največ dvajset odstotkov dobička poslovnega leta. Znesek ne sme presegati deset odstotkov bruto plač v družbi, zgornja meja zneska udeležbe pa je 5.000 evrov. Predlog predvideva izplačilo AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24, 3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215 VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! 0 ^ 0 $ * _ & O deležev šele po preteku treh let, do takrat pa naj bi podjetje z denarjem prosto razpolagalo. Delavcu zato pripadajo obresti od dneva nastanka pravice do dneva izplačila, veljavne v komercialnih bankah. Za izplačilo deležev je predvidena tudi precejšnja davčna olajšava za delodajalca, ki pa še ni povsem dorečena. Vsekakor ne bo nižja od 50 odstotkov. Če bo delež izplačan v denarju, naj bi se štelo v davčno osnovo za obračun dohodnine samo 50 odstotkov zneska. Če pa bo poračunan v obliki deležev, nastane davčna obveznost šele s prodajo delnic in se obdavči kot dobiček iz kapitala. Koje bil osnutek predstavljen na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije, so delodajalci predlagali stoodstotno davčno olajšavo, kije malo verjetna. Podpirajo tudi predlog, da se deleži izplačajo šele po treh letih. Temu nasprotujejo sindikati, ki se nagibajo k izplačilu deleževvdenarju into takoj. Pri tem je upravičena bojazen, da bi se denar na ta način takoj prelil v potrošnjo. V razpravije Boštjan Gorjup iz BSH Nazarje povedal, da se pri njih bolj nagibajo k izplačilu deleževvdenarju in sicer takoj, koje dobiček ugotovljen. Že sedaj imajo stimulativen način plačevanja delavcev, ki po njihovem prinaša dobre rezultate. Poleg tega bi morda evidence o delnicah za sabo potegnile več administracije, zlasti pri triletnem zamiku. Dr. Cvetka Tinauer in mag. Tomaž Kuntarič pa sta menila, daje boljši način participacije udeležba v delnicah, saj naj bi tako delavci bolj čutili pripadnost in zanimanje za poslovno uspešnostvsvoji gospodarski družbi. Marija Lebar GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Podeljene nagrade Netko Na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani so sredi decembra že devetič zapovrstjo podelili nagrado za najboljšo poslovno in upravno spletno stran Netko 2007. V sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo jo je iz rok predstavnika slovenske gospodarske zbornice prejelo pet dobitnikov iz petih različnih kategorij. Med njimi tudi spletna stran institucij s področja državne in javne uprave ter skupnosti Tosemjaz, celjskega zavoda za zdravslveno varstvo. Njihova ključna vsebina je usmerjena v razvijanje pozitivne mladostnikove samopodobe in socialnih veščin. Spletna svetovalnica omogoča mladostnikom dostop do anonimnega, hitrega ter brezplačnega posvetovanja s strokovnjaki s področja medicine, psihologije in socialnega dela. Na vprašanja mladih odgovarja skupina zdravnikov volonterjev. Strokovna žirija je zaradi izstopa koristno podanih informacij, grupiranih po uporabniških skupinah, podelila nagrade Netko tudi Visoki poslovni šoli Doba Maribor, ki jo je prejela v kategoriji predstavitve podjetij s področja industrije in storitev, Dnevniku pri medijih in informativnih portalih, na področju E-trgovin in drugih spletnih storitev E-trgovini Mimovrste, v kategoriji predstavilve produktov in blagovnih znamk pa blagovni znamka Go! Design. Poleg Velikih nagrad Netkoje bilo na prireditvi, kjer sta o pomembnosti ustrezne predstavitve na svetovnem spletu spregovorila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar ter generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, podeljenih še desetzlatih, 13 srebrnih in 14 bronastih priznanj Netko. Marija Sukalo Mirko Strašek (foto: Marija Lebar) V podjetju KLS letos praznujejo petintride-setletnico svojega delovanja. V jubilejnem letu so pripravili dan odprtih vrat, 21. decembra pa bodo imeli svečanost za zaposlene in najožje zunanje sodelavce v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. S tem dnem bodo predvidoma tudi zaključili letošnje delovno leto. Ob jubileju smo se pogovarjali z direktorjem Mirkom Straškom, ki je v podjetju že vse od njegovega nastanka. - Vaše življenje je trdno povezano s KLS. Ali ste v podjetju ves čas od njegovega nastanka? V podjetju sem že ves čas od njegovega nastanka. Vmes, pred 25 leti, sem bil štiri leta v politiki. - Niste domačin. Od kod vas je življenjska pot pripeljala na Ljubno? Doma sem iz Rogaške Slatine. Kmalu po končanem šolanju sem se zaposlil v takratnem velenjskem Eku. Leta 1972je bilo v nekdanji mozirski občini brezposelnih preko 2.000 ljudi, za katere seje iskalo možnost zaposlitve. V podjetju Gradbenik je bilo nekaj vodoinštalaterjev in kleparjev, zato so sklenili ustanoviti kovinarski obrat. Eko iz Velenja je pomagal kadrovsko ter z naročili. Ponudili so mi, naj grem na Ljubno. Sprejel sem pod določenimi pogoji, med drugim sem službo sprejel le za tri mesece. Ker imam rad naravo, se mije Zgornja Savinjska dolina tako priljubila, da sem tukaj kar ostal. Seveda pa so k tej moji odločitvi pripomogli tukajšnji ljudje, ki sem jih pri tem spoznal. - Tako se je torej začelo, kako pa naprej? Kovinarski obratje bil ustanovljen. Od začetka smo delali kar v zasilnih prostorih. Delali smo jggfj&b 8 v___^ DIREKTOR KLS MIRKO STRAŠEK »Samospoštovanje je ena naših osnovnih vrednot« razne zvarjence, izvajali vodoinštalaterska in kleparska dela. Konec leta 1972 je bilo zaposlenih že 33 delavcev, obrat pa je poslovno leto zaključil z manjšo izgubo. Že naslednje leto pa vse do leta 1994 smo poslovali pozitivno. Takratni delovni pogoji so bili zelo težki, tudi pozimi smo delali brez ogrevanja. 21. decembra 1974 smo se na referendumu odločili, da se registriramo kot samostojna pravna oseba. Istega dne smo položili temeljni kamen za novo proizvodno halo. Izkope za temelje bodoče nove poslovne stavbe smo naredili udarniško. - Kako se je razvijala proizvodnja? Razvojno pot našega podjetja smo podrobno opisali v knjigi, ki smo jo izdali ob naši tridesetletnici. V teh letih smo izdelovali marsikaj, od delov za bagre, rudarsko opremo, industrijske nože za kmetijske in lesno obdelovalne stroje. 1978. smo izdelali prve obroče za zobate vence, leta 1982 na skupščini konec novembra so bili sprejeti novi akti, nastala je delniška družba z imenom KLS. Naslednje leto smo uvedli programe maksimalne racionalizacije stroškovter povečanja kakovosti in produktivnosti dela. Tej strategiji sledimo tudi sedaj. Specializirali smo se za proizvodnjo zobatih vencev in masnih obročev. Postali smo dobavitelj avtomobilske industrije. Težimo k najvišji kakovosti in nenehni rasti. -Kako vam to uspeva? Naše poslovanje je zasnovano na naši poslovni kulturi. Predvsem nam veliko pomeni, da smo poštena firma. Svoje obveznosti plačujemo pravočasno. Tudi v preteklosti smo poplačali vse kredite in več kot stoodstotne obresti zanje, čeprav nam je bilo še tako težko. Lahko bi se zatekli v prisilno poravnavo, a sam menim, daje to nemoralno. Na nek način vzameš sredstva dobaviteljem, ki ti ne pripadajo, namesto, da bi odpravil svoje slabosti. Sedaj nismo nikomur ničesar dolžni. »Naše poslovanje je zasnovano na naši poslovni kulturi. Predvsem nam veliko pomeni, da smo poštena firma. Svoje obveznosti plačujemo pravočasno. Tudi v preteklosti smo poplačali vse kredite in več kot stoodstotne obresti zanje, čeprav nam je bilo še tako težko. Lahko bi se zatekli v prisilno poravnavo, a sam menim, da je to nemoralno.« pa smo pričeli z lastnim razvojem strojegradnje - izdelavo krožnih žag za razrez paličastih jeklenih profilov. V letu 1987 je bila dosežena največja proizvodnja, število zaposlenih pa je bilo 173. Kriza v Jugoslaviji seje poglabljala, stem pa se je slabšal naš položaj, sledilo je zmanjševanje števila zaposlenih. V tem času smo bili TOZD v sklopu Železarne Ravne. Leta 1989 pa smo postali samostojna d.o.o. Osamosvojitev Kovinarstva je bila postavljena v čas, ko so bile razmere najtežje. -Je osamosvojitev Slovenije vplivala na dogajanje v podjetju? Prav na dan 25. junija 1991 smo imeli sestanek s tremi direktorji angleške družbe Lloyd ' s za ustanovitev skupnega podjetja, kjer bi izdelovali zobate vence. Seveda pa pogodba ni bila podpisana zaradi začetka osamosvojitvene vojne. Prišla je vojna v drugih republikah in znane razmere, ko smo izgubili jugoslovanski ter drugi -vzhodni trg. Neplačane so ostale tudi precejšnje naše terjatve do teh kupcev. Na račun zaupanja do nas in našega dobrega imena smo pri bankah dobili manjši kredit. S potrebnimi minimalnimi sredstvi smo kupili rabljeno opremo ter pričeli proizvodnjo zobatih vencev za Cimos, ki je dobavljal vztrajnike francoskemu Citroenu. Sledila je bitka za preživetje in iskanje prave poti. Leta 1997 smo zaključili postopek lastninjenja, Seveda so bila leta, ko smo morali zategniti pasove. Šel sem se pogovorit z delavci, pa še sam nisem vedel, kdaj in iz česa bomo izplačali osebne dohodke. Padale so težke besede, sindikat je grozil s stavko. Saj razumem delavce, ki morajo živeti iz meseca v mesec. A tudi sam sem bil v podobnem položaju. Nikoli nisem razmetaval z denarjem. Že več let vse naložbe usmerjamo izključno v moderno proizvodno opremo. Lahko pogledate našo pisarniško opremo, kije stara že 30 let, a še vedno služi svojemu namenu. No, pa smo premagali krizo. Nekateri so odšli, ostali pa sofisti, ki so čutili pripadnost. Pripadnostjeto, kar največ šteje. Izobrazboje mogoče pridobiti, pomembna pa je zvestoba in moralne kvalitete zaposlenih. - Kako motivirate zaposlene, saj produktivnost nenehno raste? Podjetje vodimo s cilji. Učinke dela spremljamo za vsako delovno mesto. Veliko pozornosti namenimo izobraževanju zaposlenih, gradimo pa tudi na dobrih medsebojnih odnosih. -S čim to dosegate? Sam nisem zamerljiv človek. Menim, daje zamera pretežka prtljaga, da bi jo prenašal okoli. Moje načelo je, da lepa beseda lepo mesto najde. Če se ne ceniš sam, te ne bodo cenili niti drugi. Zato je pri nas prvo načelo, da se med seboj pozdravljamo, da znamo reči hvala in prosim. Vse to smo zapisali v naš etični kodeks, ki se ga tudi držimo. Za človeka je pomembno samospoštovanje in samozaupanje. In mi smo si ga pridobili, saj nas je »šolalo« življenje. Sami, brez tujega vmešavanje in pomoči smo v petintridesetih letih dosegli, da smo na svojem specializiranem področju v samem svetovnem vrhu, kar priznavajo naši partnerji iz tujine. - Velja ravnanje v skladu s kodeksom tudi zunaj firme? Takšne odnose imamo tudi z našimi poslovnimi partnerji. Pomembno je imeti osebno kulturo, potem imaš lahko tudi poslovno kulturo. Treba je držati besedo in spoštovati dogovorjeno. Biti vljuden seveda ne pomeni, da si šibak. Znamo biti še kako trd pogajalec. Vse to je vtujini povsem samo- umevno. Pri nas pa se še najdejo izjeme, ki jim je poslovna vljudnost in poštenost neznanka. - Kakšno pa je vaše mnenje o naših menedžerjih? Nerad posplošujem. Vendar moram reči, daje večina tistih, kijih dobro poznam, delovnih in poštenih. Seveda pa se najdejo tudi taki, ki želijo iz firme iztisniti čim več, se okoristiti ter potem oditi drugam, kjer se postopek ponovi. Nič nimam proti tako imenovanim menedžerskim odkupom, ki so aktualni v zadnjem času. V primeru lastništva bodo direktorji bolj motivirani za dobre strateške in dolgoročne poslovne odločitve, kar pa je dobro tudi za zaposlene. Biti lastnik in direktorje mnogo večja odgovornost kot pa biti samo direktor. - Kako pa je z lastništvom v vaši delniški družbi? Kako delite dobiček? V desetih letih nam je uspelo pridobiti 93,5 odstotka delnic, kijih upravlja družba za upravljanje KLS Si. d.o.o., katera je v lasti večjega števila sedanjih in bivših zaposlenih. Ustvarjeni dobiček ves čas vlagamo v nove naložbe. Sedaj imamo pred seboj novo veliko investicijo, gradnjo 2.200 kvadratnih metrov novih objektov in nabavo proizvodne opreme za povečano proizvodnjo. V letu 2008 bomo za to namenili 11 milijonov evrov. - Vemo, dav firmo prihajate navsezgodaj, pogosto delate cele dneve, veliko potujete. Kaj o tem meni vaša družina? Zame je bila družina vedno na prvem mestu. Imam pa srečo, da so bili zmeraj razumevajoči in sem se lahko dovolj posvetil napredku podjetja. Še posebej se moram za potrpežljivost zahvaliti moji soprogi. - Na začetku ste omenili politiko. Se z njo še ukvarjate? Ne več. Dandanes se mi zdi politika neproduktivna. Delam samo stvari, ki se mi zdijo pomembne za mojo družino, za KLS in za mene. - Za to, da danes lahko žanjete, ste v KLS morali v preteklosti trdo garati. Pa vendar se vam zdi potrebno, da del sredstev namenite tudi za šport, kulturo in.dobrodelne dejavnosti. Resje. Menimo, daje del sredstevtreba nameniti tudi okolju, v katerem smo. Tako sponzoriramo ljubenske skakalce in zgornjesavinjsko godbo na pihala. Odločili smo se postati sponzor ženski odbojkarski ekipi Ljubno, ki nosi naše ime. Dosega kar dobre rezultate in tako posredno pripomore k naši prepoznavnosti. - Pred vrati je svečan dogodek ob vaši petin-tridesetletnici. Kako bo potekalo praznovanje? Praznovanje bo bolj "družinskega" značaja, torej predvsem za zaposlene in najožje zunanje sodelavce. Dobili se bomo 21. decembra, ki je letošnji zadnji delovni dan pri nas, v kulturnem domu na Ljubnem na slavnostni prireditvi. Vsem, ki so pri nas več kot 25 let, se bomo zahvalili za njihovo zvestobo. Nismo pozabili na božičnico, pa tudi ne na tiste, ki so potrebni naše pomoči. Letos nismo pošiljali novoletnih voščilnic in kupovali daril. Namesto tega bomo sredstva namenili za nakup CT rentgenskega aparata v Bolnišnici Topolšica. Marija Lebar »Za človeka je pomembno samospoštovanje in samozaupanje. In mi smo si ga pridobili, saj nas je »šolalo« življenje. Sami brez tujega vmešavanja in pomoči smo v petintridesetih letih dosegli, da smo na svojem specializiranem področju v samem svetovnem vrhu, kar priznavajo naši partnerji iz tujine.« Božični koncert «N }s)e\v awing cfaarteta j o s o v soboto, 29. 12. ob 19. uri | o v župnijski cerkvi v Mozirju. J àè • : C •O O § CVETLIČARNA Tel.: 839-46-75 * rVj ! w VELIKO NASMEHOV V NOVEM LETU VAM ŽELIVA Katja in Urika! Alf»* S\V Okonina 2, V* 3333 Ljubno ob Savinji * TGL: 03 838 11 67 Izid nagradne igre Četara: 1. nagrado apartma za 4 osebe za 7 dni + savna + masaža prejme Ida Kumprej; 2. nagrado apartma za 4 osebe vikend paket + savna prejme Branko Brunet; 3. nagrado 10 pic prejme Jože Breznik; 4. nagrado pršut prejme Ivan Slogar; in 5. nagrado 5 pic prejme Tanja Slivnik. Vsem našim strankam želimo vesele praznike! Vaša pizzerija Četara Naročnik oglasa: Boštjan Vozelj s.p., Loke 5, 333 Ljubno ob Savinji V SA-ŠA REGIJI JE LETOŠNJE PRIZNANJE ZA NAJBOLJ SKRBNEGA LASTNIKA GOZDA PREJEL STANKO GOLIČNIK IZ BELIH VOD Dobro sodelovanje z gozdarji Stanko Goličnik je prejel priznanje Odličnost v gozdovih 2007 in bil izbran za najbolj skrbnega lastnika gozda v nazarski območni enoti zavoda za gozdove (foto: EMS) Zavod za gozdove Slovenije je na slovesnosti v Kostanjevici na Krki podelil letošnja priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Priznanja podeljujejo od leta 1999 in vsakič izberejo po enega skrbnega gospodarja v štirinajstih območnih enotah. V nazarski je letošnje priznanje prejel Stanko Goličnik, po domače Počivalnik iz Belih Vod, ki od leta 1982 skupaj z ženo Marijo gospodari na 116 hektarov veliki hribovski kmetiji. Počivalnikove kmetijske površine ležijo na razmeroma strmih pobočjih, gozdov pa je okoli sto hektarov. Letošnje priznanje si je Goličnik zaslužil predvsem z dolgoletnim delom v gozdu, kjer redno izvaja vsa potrebna gozdna dela, od nege mladih gozdov in vzdrževanja gozdnih prometnic do ustrezne rabe lesa ter pravočasnega poseka obolelih dreves. Po kakovosti so njegovi gozdovi zelo pestri, saj njihova paleta sega od visoko produktivnih gospodarskih gozdov do varovanih gozdov. Stanko se redno udeležuje izobraževanj in delavnic, kijih organizirajo gozdarji ter celo na svojem posestvu organizira tečaje za varno delo z žagami. Poleg tega vsako leto vsaj na enem hektarju opravi gojitvena dela v letvenjakih in drogovnjakih. Na nazarski območni enoti zavoda za gozdove so pov- edali, da so Počivalniki skrbni in vzorni gospodarji; gozdovi so lepo negovani, gozdne prometnice pa lepo vzdrževane. Goličnik skromno pove, da delo v gozdu ne prinaša samo dohodka, ampak tudi sprostitev in vesel je, saj gre po njegovih stopinjah tudi sin Andrej, ki je določen za bodočega gospodarja. Kmetija je že sedem let usmerjena v ekološko pridelavo. Ukvarjajo se s pitanci in dojiljami, stalež živine pa je zaradi omejitev zmanjšan na 20 glav. Za hribovske razmere velja, da so sosedje med seboj bolj povezani in odvisni od medsebojne pomoči, zato ni nobena posebnost, da je Stanko prisoten pri vseh skupnih akcijah. Poleg tega je aktiven v občinski komisiji za kmetijstvo ter v krajevni skupnosti, nadvse pa so mu pri srcu vsakoletna tekmovanja v gozdarskih veščinah. Poleg številnih priznanj in osvojenih najvišjih mest je bil tudi prvi državni prvak v kleščenju ter večkratni udeleženec državnega tekmovanja v Gornji Radgoni. Zase pove, da rad tekmuje in se tudi pošteno razburi, kadar oceni, da se mu je zgodila krivica. Pri vsem skupaj pa je bistveno, da svoje bogato znanje in izkušnje uspešno prenaša na naslednika, saj se je že tudi sin Andrej izkazal kot uspešen tekmovalec. Savinjčan PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD ORGANIZIRALO JAVNI POSVET 0 MENINI PLANINI Pametna politika ohranila neokrnjenost Menine Sklicatelji so s posvetom želeli doseči čim bolj usklajeno rabo med različnimi uporabniki Menine ter ohranitev okolja in narave, kar je po mnenju načelnika odseka za varstvo gorske narave pri PD Gornji Grad, Lojzeta Gluka, mogoče le s tesnim sodelovanjem vseh različnih interesnih skupin. Rdeča nit vseh razpravljavcev je, daje Menina planina ohranjen košček neokrnjene narave, katerega je kljub večstranskemu pomenu potrebno ohraniti tudi v prihodnosti. Ena od rešitev je ustanovitev zavarovanega območja oziroma krajinskega parka, vendar na način, ki bo ustrezal naravi. Temu nihče od lastnikov (največjega, Nadškofije Ljubljana, na posvetu ni bilo) ne nasprotuje, vendar ob jasnem upoštevanju prisotne dejavnosti na Menini. Pomembna je tudi ugotovitev, da hudih nasprotij med različnimi uporabniki tega prostora ni, če seveda odmislimo strokovne dileme med pašništvom in gozdarji. Prisotni so se tudi zavezali, da bodo znotraj svojih sredin bolj dosledno spoštovali uveljavljene predpise ter bolj aktivno prijavljali kršitelje predpisov, kjer gre v glavnem za obiskovalce te kraške planote. Med najbolj očitnimi so vozniki terenskih vozil in motornih sani, ki z vožnjo mimo prometnic ogrožajo ljudi ter živali. Gre za pretežno neregistrirana vozila, zato jih je težko odkriti in še težje prekršek dokazati. Problem je v neustrezni zakonodaji, je prepričan pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Pomočnik komandirja PP Mozirje Gorazd Trbovšek je izrazil presenečenje, ker z Menine niso prejeli prijav zaradi kršitev s terenskimi vozili in sanmi, čeprav o tem obstajajo dokazi Gorazd Trbovšek, kije zagotovil, da bodo Menino ponovno vključili v policijski nadzor. Za poslanca Jakoba Presečnika je Menina ena od pokrajin, kjer še vlada sožitje med naravo in človekom. K temu je v veliki meri pripomogla pozitivna politika, ki v preteklosti ni dovolila poselitve tega območja, kar bo težko tudi v prihodnje, saj je planota zavarovana z Naturo 2000. Večji problem je uporaba raznih motornih vozil, saj je država premalo storila za preprečevanje teh zadev, se je Presečnik strinjal s Trbovškom. Ob nesporni potrebi sobivanja bo za večino razpravljavcev največji problem opredeliti potrebo prostora in se odločiti med turizmom ter neokrnjeno naravo. Vprašanje torej, kako te vrednote preplesti, jih ohraniti in hkrati uživati, saj gre za izjemno kulturno krajino in kljub slabi raziskanosti je lahko Menina lep motiv za lepše življenje. Savinjčan GORAN HORVAT Zlati donator Slovenske znanstvene fundacije Goran Horvat (drugi z desne) se je odzval vabilu Klavdija Tutte in prispeval dve sliki za pomoč prizadetim v letošnji vodni ujmi (foto: Franci Kotnik) Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je slikarju Goranu Horvatu v sredo, 12. decembra, na svečanosti ob zahvalnem dnevu SZF v prostorih Prešernove dvorane Slovenske akademije znanosti in umetnosti že tretjič podelila častni naslov Zlati donator. Umetnik iz Nizke seje kot donator odzval tudi vabilu Rotary kluba Kranj, kije minuli petek v Spodnjih Bitnjah pripravil avkcijo slik za pomoč krajem na Gorenjskem, ki jih je prizadela vodna ujma. Včetrtek, 14. decembra, je bil Goran Horvat gost direktorja SZFdr. Edvarda Kobala na odprtju razstave za mlade raziskovalne in likovne ustvarjalce, njihove mentorje in vodstva šol, kije potekala v prostorih Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Horvat seje ob tej priložnosti srečal tudi z direktorjem inštituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem. Na omenjeni razstavi v Spodnji Bitnjah pri Kranju je poleg Gorana Horvata sodelovalo še sedemnajst drugih slikarjev iz slovenskih rotary klubov, med njimi tudi Stojan Špegel iz Rotary kluba Velenje in Vinko Železnikar iz Rotary kluba Domžale, ki v teh dneh s samostojno razstavo gostuje v Galeriji Nazarje. Slikar Klavdij Tutta, član Rotary kluba Kranj, je ob tej priliki Fundaciji Vincenca Drakslerja podaril cikel svojih del z naslovom Sončni cvetovi, razstavo pa je odprl asistent guvernerja slovenskega rotarijskega poddistrikta Otmar Zorn. Franci Kotnik LJUBNO OB SAVINJI Videčnikov! zapisi o Zgornjesavinjčanih V prostorih ljubenske knjižnice je preteklo sredo potekala predstavitev letošnjo pomlad izdane knjige Aleksandra Videčnika z naslovom Iz mojih zapisov. Na dobro uro trajajoč sprehod skozi vsebino knjige je prisotne popeljala direktorica osrednje mozirske knjižnice Ana Lamut, kije -razumljivo - imela ob sebi avtorja omenjenega knjižnega dela. Le-ta je slikovito in na svojslven način komentiral posamezna poglavja v predstavljeni knjigi. Aleksander Videčnik se je v knjigi dotaknil prav vseh področij iz življenja Zgornjesavinjčanov skozi zgodovino. V njej opisuje kraje in dogodke, narodopisne običaje, znane osebnosti, domače zdravilstvo, vse samo z namenom, »da se ne bi pozabilo«. Prav omenjeno dejstvo daje energijo avtorju pri njegovem ustvarjalnem delu, v zvezi s katerim je na ljubenski predstavitvi še posebej omenil domačina ter dobrega poznavalca starih običajev, Jožeta Brgleza Aleksander Videčnik se je v knjigi dotaknil vseh področij iz življenja Zgornjesavinjčanov skozi zgodovino (foto: Franjo Atelšek) - Kugovnika, ki je tudi bil med prisotnimi. Ob tej priložnosti se mu je Videčnik zahvalil za njegov doprinos pri opisovanju življenja na osamljeni hribovski kmetiji pod Smrekovcem, nekdanjega načina življenja in povezanosti med ljudmi v časih, koje le-ta imela drugačne, za sedanji čas nepojmljive dimenzije. Predstavljena knjiga je resnično prava zakladnica zgodovine Zgornjesavinjčanov in njihovega življenja, skozi katerega so se rodovi naših prednikov prebijali s preprostostjo in poštenjem, na kar resnici na ljubo v sedanjem času ostaja le še spomin v delih, kot so Videčnikovi Zapisi. Franjo Atelšek LAČJA VAS Hotel Natura zaprl vrata Apart hotel Natura je po šestnajstih mesecih za goste zaprl vrata (foto: EMS) Od preteklega tedna so vrata apart hotela v Lačji vasi za goste zaprta. Odločitev za zaprtjeje stvar poslovne strategije, je za Novi tednik povedal direktor in lastnikžalskega CaffeTrop-ica Darko Sukič, saj je podjetje prvenstveno usmerjeno v praženje kave in temu želijo v prihodnje posvetiti vso potrebno pozornost. V hotelu, kije lociran le nekaj kilometrov od Nazarij, je v 15 apartmajih na razpolago 70 ležišč, solarij, različne savne, wellness centerter bazen in tudi sicer je hotel po svojem videzu med najlepšimi v okolici. Po naved- bah Sukiča seje obisk v hotelu v zadnjem obdobju nenehno povečeval, vendar dejavnost terja od človeka polno angažiranost in ker so se v Caffe Trapic namenili širiti podjetje na jugovzhodne trge, se sam ne more v celoti posvetiti hotelski dejavnosti. Sukič je za omenjeni časopis poudaril, da so glede nadaljnje usode hotela odprte vse opcije, vključno s prodajo. Nekaj zaposlenih so sprejeli v Caffe Tropica nekaj pa si je nove službe poiskalo drugje, v vsakem primeru pa odločitev o zaprtju ni dozorela preko noči. Savinjčan let mozirskega gasilskega društva BLAGOSLOVITEV PRVEGA GASILSKEGA PRAPORA Piše: Aleksander Videčnik V letošnjem letuje bilo že kar nekaj prireditev v počastitev visokegajubileja prostovoljnega gasilstva v Mozirju. Naj povemo, da se pripravlja izčrpna knjižica o preteklosti tega društva. Pričakujemo, da bo izšla v kratkem. Gasilstvo v Mozirju ima globoke korenine. Čeprav še ne v društveni povezavi, so v trgu Mozirje že leta 1825 kupili dve gasilski črpalki, saj je trški sodnik ukazal na temelju novega požarno-var-nostnega zakona, kije začel veljati tega leta, zbrati denar po hišah (gospodinjstvih) in hkrati imenoval komisarja požarnikov. Taje bil s strani trškega magistrata zadolžen za urjenje požarnikov in skupinsko pomoč v primeru požara. Sodnik je s posebno polo odredil prispevek na hišo, ki je bil seveda obvezen. Prva lopa za shranjevanje gasilnega orodja je stala pod rotovžem (na mestu, kjer stoji telovadni dom). Koje bil v Avstriji sprejet zakon o društvih, so se tržani hitro odločili za ustanovitev "požarne brambe". Z delovanjem so sicer pričeli že prej, toda v okviru tedanjega Južnega sokola v Mozirju, ki seje nekaj časa imenoval Telovadno in požarno društvo Mozirje. Mozirje je bilo večkrat žrtev požara, saj so bile tedanje hiše grajene iz lesa. Zelo hudo je bilo leta 1580, ko so zgorele vse trške listine in so morali na novo zaprositi za trške pravice. Tudi leta 1660 je požar uničil večino trga. Leta 1774 je pogorelo pol trga. Zato je bil trški predpis, da se obrti, ki "imajo opraviti z ognjem", premestijo zunaj osrednjega trga. Postopno so gradili zidane hiše, ki pa so zvečine bile krite še s skodlami. Zadnji večji požarje bil ob zasedbi trga po Francozih. Pozneje je zavest o varovanju pred požari že zajela večino prebivalstva, gradili so zidane dimnike in polagoma krili strehe z opečno kritino. TUDI MOZIRJE DOBI POŽARNO BRAMBO Časi, ko so se ljudje z ognjem borili z vedri in prtiči, so minili. Gasilstvo seje nasploh hitro širilo in velja omeniti, daje tedaj biti gasilec veljalo za osebno čast. Mozirska požarna bramba seje v društvo povezala leta 1890. Kot društvo so bili mozirski gasilci odločno slovensko usmerjeni in v najstarejših zapiskih ne najdemo nemške besede, čeprav so takrat po Avstriji veljala gasilska društva za trdnjave nemštva in nemčurstva. Prvi načelnik mozirskih požarnikov je bil Anton Mlinar, po njegovi smrti leta 1909 pa je gasilce dolga leta vodil Martin Schuster. Velik dogodek v Mozirju je bil na dan blagoslovitve prvega gasilskega prapora, septembra 1906. Pod vodstvom Martina Schusterja so pripravili mogočno proslavo, na katero so prišli celo gasilski konjeniki iz Trbovelj in spodnje Savinjske doline. Botra prapora je bila Angela Schuster, kije tudi nagovorila zbrane ne trgu. O tem se je tedaj pisalo vvseh slovenskih časopisih. Govor je ohranjen, prav tako spored prireditve. Na posebnem panoju lahko preberete eno in drugo. Vendar pa kaže vsaj nekaj izrečenih misli ponoviti, saj je vsebina še danes aktualna: »Velik in slovesen dan obhaja danes naše gasilno društvo, dan pravim, ki bode ostal znamenitza vse čase v zgodovini našega trga, na katerega se bodo vsi navzoči z veseljem spominjali do konca svojih dni. Danes se namreč blagoslovi zastava gasilnega društva mozirskega in ta zastava mu bode za vse čase tisti zunanji znak, ki bode vse njegove ude tesno združil in vezal v eno nerazšljivo celoto, to bode tisti znak, ki bode njihova srca polnil z najčistejšo ljubeznijo do bližnjega... Ta zastava bodi nam vsem naš ponosen ščit pod katerim bodemo vsikrat hrabro nastopili, kadarkoli nas bode klical bližnji na pomoč!« Besede, ki bi bile še za današnjo rabo, če gre za gasilstvo. V ČASU ALEKSANDROVE DIKTATURE Po prvi svetovni vojni so bili časi, ko je vsega manjkalo, seveda tudi ustrezne gasilske opreme. Po Aleksandrovi diktaturi so oblasti hotele narediti gasilsko organizacijo bolj vojaško, celo pozdrav je bil vojaški: »Pomoz Bog!« Seveda so imenovanja zvez nosila srbski govorni pečat - "zajednica" in celo okrožnice so bile kdaj pa kdaj napisane v srbskem jeziku. Gasilska društva so se spremenila v gasilske čete, skratka, slovenstvo je bilo spet potisnjeno v ozadje. Na začetku tridesetih let prejšnjega tisočletja je pri nas pač prevladova-lajugoslovanska misel. Po letu 1935 so se stvari spet vrnile v nekdanje oblike. Nastala so gasilska društva, jezik poveljevanja je bil spet slovenski intakotudi celotno poslovanje. V času okupacije je nastala gasilska policija in gasilstvo je spadalo pod policijske oblasti. Po letu 1945je nekaj let ostalo spet v okviru notranjih odsekov in šele po letu 1960 je povsem zaživelo v društvenem pomenu. ŠE O STALNI RAZSTAVI Hkrati s knjigo se pripravlja prenova stalne razstave v gasilskem domu v Mozirju. Nekatere izvirne listine, predvsem tiste iz časa po drugi vojni, bo treba zamenjati, saj so obledele do te mere, da niso več berljive. Nekatera zanimiva poročila so vidna le enostransko, v bodoče bodo vidna obojestransko. Stalna razstava gasilske preteklosti v Mozirju je naletela pri obiskovalcih na veliko odobravanja. Z novejšimi ukrepi bo prenovljena in popestrena. Vsekakor pomeni neke vrste sprehod skozi dolga leta vztrajnega dela prostovoljnih gasilcev v Mozirju in lahko smo lahko ponosni nanjo. Ob tem moramo pohvaliti vse rodove mozirskih gasilcev, ker so tako skrbno hranili arhive. Seveda so v časih prostorske stiske listine shranjevali tudi neprimerno in nihče ni pomislil na to, da podstrešje ni ustrezen prostor za razne arhive. Tam so pač bili izpostavljeni na eni strani vročini in vlagi, na drugi strani pa tudi raznim glodalcem. Seveda je predvsem tisti del gradiva, za katerega je bil uporabljen papir stare izdelave, še prav posebej občutljiv. Zato smo sklenili izvirnike umakniti iz vitrin in na njihovo mesto namestiti skenirane izvode ali ustrezne kopije. 3ščemo sfare fotografije s N 12 VDC SAŠA - ENOTA MOZIRJE Veselo Miklavževanje Mozaikživljenja niza vse mogoče; srečo, radosti, včasih žalost in skrbi. Tudi varovanci mozirskega varstveno delovnega centra vsak dan odpirajo nove strani tega mozaika z upanjem, da jih v življenje povabi topla dlan. Hrepenijo po sreči, razigranih in nasmejanih dnevih. Prav takšni dnevi so se še posebej začeli v prazničnem decembru, kojih obiščejo vsi dobri možje; razigrani in nasmejani. Prvo veselo decembrsko praznovanje se je zanje začelo v četrtek, 6. decembra, z Miklavževanjem v Miklavž je pri obdarovanju vsakega posebej pohvalil in pridal še kakšno "krepko", kje bi se morali malo poboljšati Šport centru Prodnik v Okonini. S harmoniko sta jih zabavala Vinko Jeraj in Peter Prek, ki sta jih prav vse spravila na plesišče. Za piko na i pa je poskrbel sveti Miklavž, ki jim je prinesel darila, jih vsakega posebej pohvalil in pridal še kakšno "krepko", kje bi se morali malo poboljšati. Oni pa so pridno vse obljubljali. Vodja mozirske enote VDC Judita Podkrižnik se zato vsem, ki so jim polepšali dan, zahvaljuje, še posebej pa Ediju in Faniki Jurjevec za pogostitev in topel sprejem. ID Bivalna ali stanovanjska skupnost ostaja velika želja Predsednik društva Sožitje Iztok Benetek (levo) in direktor Savinjskih novic Franci Kotnik sta podpisala donacijsko pogodbo (foto: Irena Drobež) no pomoč v prepričanju, da se le tisti, ki si utrgajo tudi trenutek zase, lahko maksimalno posvetijo tudi otroku s posebnimi potrebami. Žal pa so po besedah Iztoka Benetka zastale aktivnosti za pridobitev bivalne ali stanovanjske skupnosti, karje njihova dolgoletna želja. Da bi se lažje približali omenjenemu cilju, so jim letos na pomoč priskočile Savinjske novice, ki so ob 15-letnici izhajanja pod »taktirko« Francija Kotnika čisti izkupiček od nedavnega koncerta namenile prav njim. Donatorska pogodba je Sožitju obogatila transakcijski račun za skoraj dva tisoč evrov. V prostorih urednišlva časopisa sta jo podpisala direktor Savinjskih novic Franci Kotnik in predsednik Sožitja Iztok Benetek. O tem dogodku je udeležence srečanja pri Do-brovčevih obvestil božiček, ki je vsakemu varovancu izročil bogato darilo. Darilo vsem je bil tudi prijeten program, ki so ga pripravile ljudske pevke Pušeljc. Predstavnica društva podeželskih žena Zgornje Savinjske doline Silva Mlinarje ob tej priliki izročila finančna sredstva, s katerimi bodo lahko v Sožitju polepšali trenutke tudi tistim, ki na srečanje iz objektivnih razlogov niso mogli priti. Te namreč vsako leto obiščejo na domu injim izročijo priložnostno darilo. Vidno ganjena je besede zahvale Mlinarjevi namenila Darinka Marolt. Marija Sukalo V soboto so se pri Dobrovčevih v Poljanah na božično-novoletnem srečanju zbrali člani društva Sožitje. Udeležence sta pozdravila poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik in župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj ter jim zaželela prijetne praznike in zdravje v prihajajočem letu. O društvu in njegovih aktivnostih je spregovoril predsednik Iztok Benetek. Drušlvo, ki šteje 28 otrok in odraslih s posebnimi duševnimi in telesnimi potrebami ter več kot sto simpatizerjev in podpornih članov, je letos delalo po začrtanih smernicah in svoje naloge uspešno izpeljalo. Programi, ki jih v društvu pripravljajo, so bili zelo dobro obiskani. »Želim, da v našo sredo privabimo čim več prostovoljcev, saj so ti pri realizaciji programov in delu z otroki v veliko pomoč. Prav tako je moja skrita želja, da bi se v vsaki občini v naši dolini formirala taka skupina ljudi, ki bi bila pripravljena priskočiti na pomoč pri občasnem varstvu otrok, da bi si lahko njihovi starši vzeli kakšen trenutek tudi zase in si napolnili »baterije«,je med drugim povedal predsednik društva Sožitje. Pobuda je padla na plodna tla že na sobotnem druženju, saj je ena od prostovoljk takoj ponudila tovrst- Božiček je vsakemu varovancu izročil bogato darilo (foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO SOŽITJE MOZIRJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Zaupanje je potrebno nadgrajevati Poveljnik PGD Šmartno ob Dreti Slavko Bric ugotavlja, da bo potrebno nabaviti opremo za reševanje v naravnih in drugih nesrečah (foto: EMS) Ljudje smo največkrat prepričani, da se nesreče, požari in poplave dogajajo samo drugim - dokler ne doletijo tudi nas. Takrat nastopi spoznanje, kako dragocena je pomoč gasilcev ter ostalih reševalcev. V Sloveniji deluje približno tisoč tristo prostovoljnih gasilskih društev, v Zgornji Savinjski dolini petnajst, od tega eno v Šmartnem ob Dreti. Poveljnik Slavko Bric je v marsičem zaslužen, da se lahko pohvalijo, da so znotraj Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline med bolje opremljenimi društvi. Govora je predvsem o operativni usposobljenosti in opremljenosti z zaščitnimi oblekami, saj lahko vsak trenutek popolnoma opremijo petnajst operativnih gasilcev. Pri tem jim gre na roko tudi Občina Nazarje z županom Ivanom Purnatom. Treba je namreč vedeti, da gre za relativno drage zadeve, saj osebna zaščitna oprema za enega gasilca stane približno 1.500 evrov. Zraven je treba prišteti še štiri dihalne apa- rate, od teh so dva kupili letos. »Po predpisih Gasilske zveze Slovenije sta za društva prve kategorije, med katere sodi tudi naše, predpisana minimalno dva dihalna aparata. Osebno sem prepričan, da je to premalo, saj se srečujemo z dimom in strupenimi plini, kar pomeni, da mora biti čim večje število gasilcev optimalno zaščitenih,« razlaga Slavko Bric. Dejstvo je, da se gasilci iz Šmartnega ob Dreti ne mislijo zadovoljiti z minimalnim številom opreme, saj je Bric prepričan, da bi morali na intervenciji vsi gasilci uporabljati dihalne aparate. Kar seveda pomeni, da bi morala biti celotna opera- tivna enota usposobljena za nosilce dihalnih aparatov. V šmarškem društvu so izpolnili tudi ta pogoj, saj je tečaj za rokovanje z dihalnim aparatom zaključilo petnajst gasilcev. »Želja je, da bi v 2008 Občina zagotovila 4.200 evrov za redno dejavnost. Z lokalno skupnostjo dobro sodelujemo, vendar je potrebno zelo jasno poudariti, da precej denarja za opremo in ostale društvene dejavnosti prispevajo tudi krajani ter ostali donatorji. Zaupanje enih in drugih sije mogoče pridobiti samo z resnim ter poštenim delom, ki ga je potrebno vedno znova nadgrajevati,« dodaja poveljnik PGD Šmartno ob Dreti in pri tem poudari nenehno skrb za izobraževanje. V letošnjem letu je usposabljanje na Igu obiskovalo kar devetnajst operativnih članov društva, poleg teh so štirje opravili osnovni tečaj za gasilca, kar se za društvo, ki je v iztekajočem letu slavilo stoletnico delovanja, po svoje tudi spodobi. Savinjčan DRUŠTVO ZA PROSTI ČAS ČAR NAZARJE Izdelale praznične voščilnice Udeleženke delavnice so v izdelavo voščilnic vložile tudi delček sebe V adventnem času so člani drušh/a za prosti čas Čar iz Nazarij medse povabili aranžerko Karmen Pečnik, ki jim je pomagala pripraviti zanimive voščilnice. Zaradi velikega zanimanja za ročnodeisko delavnico so se udeleženci družili na Rečici ob Savinji pri Marti Velam in pozneje v bočki podružnični osnovni šoli, kjer so spoznavali servietno tehniko, embossing ter tehniko s suhimi sadjem. Priprava in izdelava voščilnic sta bili za izdelovalke zamudni, saj so se s tovrstnimi tehnikami srečale prvič. A navdušenje za izdelavo zato ni bilo nič manjše, saj so v izdelavo vložile delček sebe. Tako osebno izdelana voščilnica namreč razkriva prenekat-ero osebnostno potezo pošiljatelja. Največ časa jim je vzela tehnika embossing, saj so z modelčki za različne reliefe morale imeti mirno roko in veliko mero natančnosti. Druženje pa ni bilo le trdo delo udeleženk, temveč tudi sproščeno druženje ter izmenjava izkušenj, kar je eno od poslanstev nazorskega drušlva Čar. Marija Sukalo ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Priprava daril za starejše V četrtek, 6. decembra, so se člani mozirske župnijske Karitas dobili na letošnjem zadnjem delovnem srečanju. Ravno na dan svetega Miklavža so zaključevali svojo dobrodelno akcijo priprave daril za starejše župljane. Že več let zapored namreč pripravijo darila za vse župljane starejše od 80 let in tiste, ki so v domovih za ostarele. Takih pa je kar okoli 220. Raznim drobnim priboljškom, kot so kava, keksi in podobno, dodajo tudi ročno izdelane voščilnice z lepimi željami. Izdelajo jih člani sami. V ta namen so imeli že v novembru dve delavnici izdelovanja voščilnic. Marija Lebar Skupno delo za dobro drugih člane medsebojno še bolj poveže (foto: Marija Lebar) RAZSTAVA VOLNENI OKUSI ZA OBUJANJE TRADICIJE IN IZDELKI ZA VSAKDANJO RABO Vsakdanja raba postala umetnost V Steklenem atriju ljubljanske mestne hiše je od preteklega torka pa do šestega januarja na ogled razstava Volneni okusi, na kateri so predstavljeni polsteni izdelki iz volne avtohtone jez-ersko-solčavske ovce in aktivnosti, ki potekajo v sklopu projekta Bička - polstena volna na Solčavskem. Na razstavi sodeluje štirinajst žensk s praktičnimi, a povsem unikatno oblikovanimi volnenimi izdelki za vsakdanjo rabo, od copat, torb, kravat, pokrival do igrač. Projekt Bička - polstena volna na Solčavskem so v Solčavi zastavili pred dvema letoma. Nastal je iz potrebe po alternativnih možnostih uporabe domače volne, kreativnega dela in samopodobe kulturnega življenja vasi ter po hribih posejanih gorskih kmetij. Za župana Alojza Lipnikaje razstava pika na i prizadevanj Vide Matk, kije obudila staro tradicijo in okoli sebe zbrala ženske. »Prvi izdelki so bili bolj za vsakdanjo rabo, sedaj je vse skupaj postala prava umetnost. Izdelki spominjajo na toplino Solčavskega. Občutek imam, da Razstavljavke v družbi solčavskega župana Alojza Lipnika, ki je na "svoje ženske” z vzrokom ponosen (foto: EMS) i STORITVE WWW, .net 4* GRAFIČNE 4unjgraf Na trgu 51, Mozirje Tel-: 839-50-80 , *** STENSKI KOLEDAR 2008 Stenski koledar I z vašimi fotografijami I je lahko zelo lepo novoletno darilo, j ki bo vas in vaše najbližje I razveseljevalo celo leto. www.fotoknjiga.net Ustvarjate ga na internetu, zato ni potrebna instalacija &«• nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate brez znanja oblikovanja ali programiranja. Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 sta se ob tej razstavi srečala dežela in mesto, zato si moramo takih prireditev samo še želeti,« je ob otvoritvi med drugim povedal Lipnik ter predstavnike Mestne občine Ljubljana in številne prisotne povabil na Solčavsko, oziroma »konec sveta in začetek rajske lepote«, kot seje slikovito izrazil. Polstenje je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti in ima v zgodovini človeštva bogato tradicijo. Tehnika polstenjaje razmeroma preprosta, deloje ustvarjalno in družabno, ob tem pa je bistvena poraba volne, ki mnogokrat pomeni odpadni material, saj so cene nepredene surovine na trgu zelo nizke ter ne pokrivajo niti stroškov striženja. Z inovativno predelavo in uporabo volne postane cenen material cenjen v vseh njegovih kvalitetah. Predelava volne istočasno spodbuja rejo drobnice, ki ohranja gorske pašnike ter s tem prispeva k ohranjanju slovenske kulturne krajine. Savinjčan Pot v Lešje 1, Vojnik GSM: 031 612 001 Tel.: 03 780 00 50 - prodaja e-mail: honda@cepin.si 03 780 00 40 - servis http://www.cepin.si Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemij^^ Pozimi topleje, 3 poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih Izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbili pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roeflx ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! TTLRMO SGDy&U 1 v i ì ■ -MM' \ 1 A v m sa I nlbO 5 www.nlb.si 1 3 m . i k- . . i i Ti^J t [ [ tt^KU k/inUH ri-Vi T7j $ 18.12.2007 je praznoval svoj tretji rojstni dan 1 Benjamin Mliner z Ljubnesa Benjamin! Upihnil si tretjo svečko v svojem življenju. Želimo tj, da bi se med nami počutil tako dobro, kot si se do xdaj. mami, ati in Tinkara VSAKODNEVNE MALICE 24.12. Ocvrt mesni kanelon, krompirjeva solata .. do g«. ure ,,samo3€! 86.12 Praznik * 27.12. Hrenovke v slanini na žaru, žar obloga 28.12. Zrezki v omaki, testenine, solata 29.12 Mesna rižota, solata Pizzerija IZ®0*f Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje j ©s» za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure -Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure j Pripravljene malice: - Piščančja obara j z vlivanci ■ Vampi Gašperju! Kratko naše je voščilo, samo da bi se izpolnilo. Brez težav in brez trpljenja, dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo, tudi nam to sreča bo. Vse najboljše za 14. rojstni dan. Ti želijo: Lavra, Špela, Klemen, Nina, Luka. TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO KONFEKCIJO OBLAČIL, OBUTVE IN IGRAČ Pizzerija IZ»« Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje <3#m za naroäSa : http:www.izoles.si Trgovina z obutvijo Jurček Zahvaljujemo se vsem atranham za fohoiono napon}* v letošnjem letu tn vam žeRmo blagoslovljen to miran božič ter zdravja, arale Ih uspehov v prihajajočem letal Izberite vašega občana leta 2007! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blasinji v lokalni skupnosti. Do petega kroga smo prejeli naslednje glasove za občanko oziroma občana leta: Občina Mozirje: Sandi Koren, Mozirje (46); Alenka Brezovnik, Radesunda 22 (41); Alya Omladič, Cesta na Rožnik 53 (27); Gorazd Trbovšek, Praprotnikova 12 (12); Andrej Rak, Brezje 28 (11); Urša Rechbach, Na trgu 1 (8); Ivan Suhoveršnik, Loke 26 (5); Andrej Klemenak, Hofbauerjeva ulica 16 (4); Vili Bezjak, Mozirje (2); Vlado Parežnik, Praprotnikova 2 (1); Urša Aubreht, Nove trate 33/a (1); Stane Podsedenšek, Mlinska pot 4 (1); Lojze Plaznik, Mozirje (1). Občina Nazarje: Franci Kovše, Samostanska pot 50 (63); Olga Klemše, Ob Savinji 14 (33); Slavko Bric, Šmartno ob Dreti (9); Marko Krajner, Žlabor 28 (9); Franc Burger, Lačja vas 22 (5); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (3). Občina Rečica ob Savinji: Janko Prislan, Šentjanž 57 (41); Vinko Jeraj, Rečica 101 (20); Miran Račnik, Varpolje 101 (7); Majda Časi, Nizka 41 (3). Občina Ljubno ob Savinji: Primož Piki, Ljubno/S. (27); Martin Pušenjak, Ljubno/S. (13); Franc - Boško Trbovšek, Radmirje 77 b (4); Tomaž Vreča, Radmirje 22 (3); Mirko Strašek, Ljubno (3); Jožko Pustoslemšek - Frgal, Primož 63(1); Podkrižnik Iztok, Ljubno (1). Občina Luče: Viki Kosec, Luče 25 (32); Tone Mlačnik, Luče (22); Marija Preskar, Luče 106 (7); Rok Suhodolnik, Krnica 52, Luče (1). Občina Solčava: Aleksander Ošep, Podolševa 7 (17); Marija Klemenšek, Podolševa 25 (10); Marta Orešnik, Solčava (3); Mateja Brleč Suhadolnik, Logarska dolina (1); Gregor Funtek, Robanov kot (1); Anton Cigala, Solčava 38 (1). Občina Gornji Grad: Ana Nuša Purnat, Novo naselje (19); Lojze Ternar, Tirosek 51 (19); Marjana Rihter, Delce 10 (11); Erika Veršnik, Tirosek 41 (8); Jože Božič, Prod 35 (3); Klemen Sovinšek, Tirosek 54 (1). VtOp/e OD m n . ili» ' CAFFE-TROPIC PftAŽARNA ŽALEC M IMVMKAKAVAj TMPfCKAVAä ...... občan(ka) 2007 Izžrebanka 5. kroga je: Milka Hren, Savinjska cesta 22, Mozirje. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in pošljite na naslov; Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Upoštevali bomo samo tiste glasovnice, ki jih bomo prejeli do vključno ponedeljka, 24. decembra 2007 (takrat se zaključi šesti krog glasovanja). Občan(ka) leta 2007 v občni je po majem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje me h priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si Tel.: 03/83 93 504, 03/ 83 93 505 DISKONT LIUBNO DAVIDOV HRAM GROSISTIČNA PRODAIA DELOVNI ČAS DISKONTA; od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 ure Ponudba velja od 7.12.2007 do razprodaje zalog! Vse cene so v eurlh in že vsebujejo ddv! La:r- ŠE VEDNO SUPER CENA PRŠUT BROZINA PAKIRANO 1/4 CENA 9,90 €/kg PIVO PILS pločevinka 0,50 I, Pivovarna Laško 0,39 EUR/kos (pakirano 24/1) DOMAČA PANCETA DIMUENA BROZINA 8,59 € z ddv SLANINA PEČENA vakumsko pakirana 4,77 € z ddv Velika izbira izdelkov PEČJAK, konzerviranega programa izdelkov ETA (ozimnica). DAVIDOV . HRAM m Kdor varčuje, v hramovem diskontu na Ljubnem kupuje! NOVOLETNA PONUDBA NAZIV ARTIKLA PENINE Zlata Radgonska penina suha 0,751 Zlata Radgonska penina polsuha 0,75 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,751 Srebrna Radgonska penina suha 0,751 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,375 Srebrna Radgonska penina polsuha 0,21 Penina Prosecco 0,21 ST Bauer Muškatna penina Ormož 0,751 BUTELJČNA VINA Šipon Ormož 0,751 Laški Rizling Ormož 0,751 Chardonnay Ormož 0,751 Traminec Ormož 0,751 Sivi Pinot Ormož 0,751 ® ff Sivi Pinot Vipava 0,751 Rebula Villa Brici 0,751 il —....Jm* Merlot Villa Brici 0,751 Renski Rizling Ormož 0,751 Traminec Radgona 0,751 cena z DDV/ € program testenin, mleko in mlečni izdelki... Vsem pošlo v mni p art n e r j e m jn^hjihovim družin^ii, jitrav tako pa vsem bralcem Savinjskih novic, želi obilo uspeha in zdravja v novem letu 2008 kolektiv podjetja /Davidov hram d.o.o. NAZIV ARTIKLA ŽGANE PIJAČE CENA Z DDV / €l Jägermeister 0,701 TIN Jägermeister 0,701 + 2 KOZARCA Whisky Jack Daniels 0,701 10,10 10,10 16,50 Whisky Tullamore green 0,701 TIN 12,80 Viljamovka Roner 0,701 SET 13,80 Whisky Ballantines 0,701 + 2 KOZARCA 13,58 Whisky Ballantines 0,701 TIN 11,90 Whisky Chivas Regal 0,701 12 let TIN 22,00 Whisky Canadian Club 11 15,20 Stock 84 Brandy 11 9,57 Kejžar liker borovničevec 0,71 8,65 Jägermeister 11 11,99 jelima^veIikdnepjbS , pil^^SetkOiV ^trelhùtkov v lefđfefliftS nekdo^ zasvaja spominja ^ProMotOr Oglas velja kot kupon za 10% POPUST MASIVNA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM! Pokličite: 03/ 839 08 70 ali obiščite www.robnik.si ROBNIK d.o.o., Krnica 33, 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik,si ■ ZVOČNO IZOLATIVNA ifSm V • OGNJEODPORNA Mgü ■ ■ USTREZAJO VSEM STANDARDOM IN ZAHTEVAM «Ki * ■ NE PIHA POD NOGAMI VSA VRATA POLEG LEPEGA VIDEZA NUDIJO VARNOST TER ZVOČNO IN TOPLOTNO IZ0LAT1VN0ST. Smučarskem borderske öslad» Vsem našim strankam žedmo VeseCe (Božične praznike in Srečno Novo Leto 2008 SO TUDI VAŠA VRATA ŽE DOTRAJANA, GRADITE? Blagoslovljene božične % * praznike in srečno 2008. TRGDVINA Z RAČUNALNIŠKO OPREMO Savinjska c. 24 mdzirje Naj Vapnjutro prinese nov začetek in občutek, da'se Vas mr: '(OR L ELEKTRONIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO Hribernik Ida s.p. Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-49 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO k NOVO LETO 2008A yggm Bliž a*s ej naj te g š i;č as^ i etuSMifijl 1 Čas.ko se špbmriimpZpreteklo -“PP irr piri __ št zdraviul^^ v srce Najji [ffen^resm c iM^nje, vurr ^ude j if lO-^že I ž^mu W^^W^icn^^^ikeiirA §r^^jreiBM^CTn!^Se m*letukV)lu'ö TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669 Naj mm božični čas prinese toplino in notranji mir; v letu 2008 pa obilo zdravja, sreče, Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. PODJETJE ZA RAVNANJE Z ODPADKI d.o.o. Koroška cesta 46, 3320 Velenie ISO 9001 Q-789 ISO 14001 E-108 OBVESTILO NAROČNIKOM ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV! Obveščamo Vas, da se bo na praznične dni 25., 26.12.2007 in 2.01.2008 odvoz gospodinjskih odpadkov izvajal po predvidenem urniku. Na praznični dan 01.01.2008 odvoza komunalnih odpadkov ne bo. Za ta dan se bo odvoz izvajal v SOBOTO 29.12.2007... Vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2008 Vam želi podjetje PUP-Saubermacher d.o.o.! R.S.L. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si l&éJ! Cenjenim kupcem in vsem poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike, v letu 2008 pa obilo sreče in dob poslovnega sodelovanji Vulkanizerstvo in avtooptika Novak Jože Novak s.p., Okonlna 9,3333 Ljubno ob Savinji, tel., fax.: 03/5841-169,03/838-10-70, GSM: 041/783-661 LEGRO - Ivan Golob, k. d. _____________________Robanov kot 5, 3335 Solčava Proizvodnja, gradbeništvo in organizacijske storitve E-Mail: eolobiCdisiol. net, telefon +386 (0)38 386 000 telefon in fax +386 (0)38 386 001 ______________________mobitel 041 353 023 Gradbeni projekti hidrotehničnih objektov in zahtevnejših sanacij Varnost in zdravje pri delu Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2008! HERI Podjetje za prošsvodnjo prodajo in storitve Dobletina 7a, 3331Nazarje, teL: 03 83906OO, faks: 03 83906 01 fxdiìì ubšiuiuui hi ter sodelavcem želimo vesele Božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, poslovnih > uspehov in osebne sreče! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE želi vsem svojim članom in krajanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2008. To želimo tudi vsem sponzorjem, vsem nastopajočim in vsem, ki ste nam pomagali pri raznih prireditvah. SRČNO ŽELIMO, DA BI NASE POMOČI NIKOLI NE POTREBOVALI. andmgoški zavod Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje Telefon: 898-54-50, E-pošta: info@lu-velenje.si mMiaam' Spletne strani: www.lu-velenje.si ISrigcrTolirikUSPešno 2008 z Ljudsk^^niverzo Velenje! A JMSlk Kolektiv Ljudske univfÈe Velenje I 'fino je noia melodija ?HTìfTI&7 W HEMSE) Patii] ps cnrog® sepgüsw to ©GGOmsga vtop/o caflfe MVSAKAKAVA Naj vam leto 2008 prinese veliko sreče, veselja,, zdravja ter I eoi htt-iteiii iatkeivi efe ||pj BMŠS Kolektiv Caffe Tropic iz Žalca O CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD . 1 f . : t. Občina Luce •^upan Ciril Rose S Sodelavci • •** **%\ * **. **. •*.*. ; ii- : : \ -, .... T*t \ .. •« ' » . - •, * • * »*• * • » • V* * > - • ' vv-'. QMo^^praMiJik^^vès^^ . ^.’Je čas, ko s e ozremofV'.prihodnblš t .: aT : _ - iCi V VJ.T :.-T- U t jn se predvsem-pQ^doÉ.njiilkt •3lvV CU. J ki.** TvVl*>.*« •Želimo Vam »yeliko* ‘dobrih '•>>{ *- t,. <..•<:• ->/* • . spoiftihQ^j^ÄÖ'f.ljragp^lovljene božične praznike in vso srečo . v novem letu 2008! Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, občinski svet in občinska uprava DOM KULTURE NAZARJE nedelja, 30. december 2007, ob 19.00 uri. V teh predprazničnih dneh Vas vabimo na predstavo o ženski, ki je nihče ni mogel SPREGLEDATI, o ženski, ki je nihče ni mogel POSNEMATI in o ženski, ki je nihče ni mogel POZABITI. r t j « I p |V r* ■ ■ Ribi j^diru Rbj* Igra in poje:Vesna Pernarčič Žunič Pianist: Joži Šalej Režija:7ijana Zinajič PREDPRODAJA VSTOPNIC: Knjižnica Mozirje, TIC Mozirje, Muzej Vrbovec Nazarje in uro pred predstavo INFO: 041 787-616 5i Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 Prodajalne Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva razveseljujejo in za praznični ter veseli december, dvojne pike darujejo. Vsem kupcem, ki boste na dan 21. ali 22.12.2007, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Mercator Pika Z,bimjte lepe trenutke Z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika 3-6% popusta Slovenska ljudska stranka lepih besed in. pozornosti Uubeznffh drut|l^hile Dan samostojnosti in enotnosti naj bo-HGSI: s ponosonMilijMBi ¥^(g d@too) ¥ h M pAg^a, GRADBENIŠTVO RIBEZI SAMO S.P. PUSTO POLJE 5, NAZARJE TELEFON: 838 50 12 GSM 041 631 174 Vsem našim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo srečno in uspešno novo leto 2008! KOLEKTIV RIBEZI SAMO S.P. KOVINOPLASTIKA KENDA Kovinoplastika Benda d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 83 70 100, faks: 83 70 130, e-mail: benda@siol.net, www.kovinoplastika-benda.si Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in # občanom || Zgornje Savinjske doline želimo prijetne božične praznike in poslovno uspešno leto 2008! ;; vm Eè$e a Popusti in hitri krediti. Kuhinja Dana polepša vaš dom GflR/INr Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130, 03/70 37 131, info@garant.si Na trau 52, Mozirje, http://www.mismas.si e-mail: mismas@mismas.si - PEKARNA 839 47 44. 031 667 922 - SLAŠČIČARNA in TRGOVINA Pri Tatjani 839 52 46 - SLAŠČIČARNA Šoštanj 588 11 43 , jisrecno novo ozicne noci. V* VBC. V * / ^ J 3 57o obrestna mera za depozite na ^ Ö• ^ Samo So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Nova Slovenija banka celie OBČINSKI ODBOR MOZIRJE HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11. 3320 Velenje 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 ISO 9001:2000 Q-387 Posredovanje v prometu z nepremičninami PisarneTSaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net Naj vase družine preplavi '2% ^naj bQdffi_dneviWßPsaniif aptžsob&i ’• v : ^«nasnre§."itskre n osti o. srečo in zdravjem, *2 na&e.skupno delo^ ©affi® MIZARSTVO REMIC PRIHOVA 45 NAZARJE 3331 tel./faks: 03 583 18 25 NUDIMO VAM: • VHODNA VRATA • NOTRANJA VRATA • OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ IN OBLIK • NOTRANJA OPREMA • MONTAŽA V NOVE ALI STARE OBJEKTE VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 20081 d.o.o. Nazarje si^SS POSLOVNE STORITVE 8?” nmmwj? čudeži obstajajo! Ce verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto polno čudežev za vse. www.empe.si Zdimo mm mirne božične praznike, v prihajajočem letu pa zdravja, sreče in dosti poslovnih uspehov. proizvodno in gradbeno podjetje d.o.o. \Luče 108, 3334 Luče^-r' Jame za gnojevko Stolpni in koritasti silosi Vodni zbiralniki Kolektiv OlZItPWH NAJSREČNEJŠI JE TISTI, KI NAJDE MIR V SVOJEM DOMU. www.input.si SREČE NIKOLI NE SMEŠ ISKATI: SREČAŠ JO SPOTOMA... ZAVOD za GOZDOVE SLQVENIJE. '■# Območna on n&vo Inaročilu iz masivnega lesa Dtopdom skupina nviwmmm ruteilmaim- SAM d.o.o. Domžale, 4 Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje “ Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a. 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 www.sam.si mm želithfcbMaJjtm Barbara S lati n še k mm želithfcbMaJjtm okna in vrata Veliko osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 2008 vam želi kolektiv podjetja SIMER d.o.o. www.simer.si ZAGARSTVO IN TRGOVINA MAZEJ JANEZ s.p. Primorska 7/a, ŠOŠTANJ Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 Naj bo zadnja noč v letu pravljična, z iskrico zahvale za izkazano zaupanje ter z željo, da se bo v novem letu, ki je pred nami, medsebojno zaupanje še poglobilo in bo v letu 2008 zapisano kot srečno leto našega življenja Veliko sreče, zdravja in iskrenega prijateljstva vam želi .. .. . . . . Frizerski salon Andreja frizerski salon Andreja! Luče 31, telefon: sm 45 90 in 031/65-87-84 NOVO: manikura, pedikura in ličenje ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče [EfI KMIl Vesel bo zie in Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., I Spodnja Rečica 3, Tel.: 03 58 35 359, 04V394 659 srečno novo leto 2008/ ŽAGA - TIPLES d.o.o. Zg.Pobrežje 25 3332 Rečica ob Savinji Povežite prihajajoče dni v edinstveno in nepozabno leto. Naj bo polno radostnih trenutkov, pravočasno opaženih priložnosti in doseženih ciljev. AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV UUBNO OB SAVINJI . . i f 839-40-10, 041/793-513 „ • ... - ■■ • Vesele božične IV* ' s IH praznike in srečno V ndvo leto 2008! Gostilna PETRIN" UUBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. Sport center PRODNIK VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Saviiji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE LATKOVA VAS, tel: 03/ 70 00 122 izvajanje del nizkih gradenj -VZDRŽEVANJE CEST - IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN -POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJEIN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV Lepe misli in dejanja, sreco in uspeh v letu 2008 vam želimo! SPLOSNO MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO JANEZ POTOČNIK Rečica ob Savinji 57, tel./faks 03/838-80-72, 3332 Rečica ob Savinji Zahvaljujemo se Vamza dosedanje zaupanje in sodelovanje in Vam želimo blagoslovljene božične praznile, v novem letu p a obilo zdravja, uspeha in osebne sreče. KOLEKTIV vmnsTVA POTOČNIK POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ Ribiška družina Ljubno ob Savinji zeli svojim elanom it njihovim družinam ter vsem ribičem vesele božične praznike in srečno novo leto, Dober prijem tudi v letu 20081 1*4 RADIO GOLDI Savi niski val www.radioi»ldi.si 106,2 Mhz NOW FREKVENCA - ST« PffiOTfUI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz MEŠALNICA BARV , SIGMA COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si Illlwhacija ra nase ....tJfZatO SÌ ®f®§ß@IT® (als) (axaiiiifflffi arai va imo sproščeni. VESei BOŽIČ TER SREČI Ribiška družina Ljubno ob Savinji Rodio Goldi Savinjski val d.0.0., Dolenja vos 83,3312 Prebold Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj vam obrode, da dosežete vse cilje, iskrene naše so želje. VAM ZELI KOLEKTIV AS Velenje BS AVTOMOBILI SKORNSEK, Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.as-veienie.com i-inanciranje vozil, opreme 0 in nepremičnin. Jtk ^ NLB® Leasing* ijS* NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel; 03 899 53 13.899 53 12 Vesel božič in srečno 2008 ! Človek ne zmore voščiti toliko želja, kot jih lahko usliši življenje. Preproste reči in majhne pozornosti delajo čudeže. Naj jih bo v letu 2008 čim več. Želimo Vam veliko dobrih spominov, mirne blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu 2008. Vabimo Vas na ogled živih jaslic v Dol-Suho v torek, 25. decembra, in v sredo, 26. decembra 2007. Oba dneva se bosta uprizoritvi skrivnostnega božičnega _ dogajanja pričeli ■ ob 17. in 18.30 uri. _ I Turistično društvo Rečica ob Savinji V SREČNO VOŽNJO ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Luč miru iz Betlehema V votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu je tudi letos zagorela luč, ki bo v božičnem času svetila v mnogih domovih v vseh evropskih državah. Tudi v slovenskih, saj so jo slovenske skavtinje in skavti 16. decembra prejeli iz rok avstrijskih kolegov. Za prihod luči miru v Zgornjo Savinjsko dolino bodo poskrbeli mozirske skavtinje in skavti, ki sojo 16. aprila po slovesni maši celjskega škofa dr. Antona Stresa ponesli v Mozirje. Letošnja poslanica luči nosi naslov Mirko Dar. Spomniti nas želi na to, da smo vedno veseli, če kdo prvi pristopi do nas, nas pohvali, se nam prvi nasmehne, skratka naredi prvi korak. V današnjih potrošniških časih resnično zmanjkuje časa za sočloveka, vse več je tudi zapiranja med štiri stene stanovanj in gojitev občutka samozadostnosti. Poslanica luči miru pa govori o ravno nasprotnem. O ljubezni do sočloveka in pozornosti, ki jo vsakdo potrebuje. Sprejem plamena luči miru iz Betlehema bo v Mozirju pri pozni nedeljski maši. Prav tako bodo plamen ponesli širom župnij Zgornje Savinjske doline, skavti bodo obiskali tudi različne ustanove. Luč miru bo zagorela v centru starejših občanov v Gornjem Gradu, v varstveno delovnem centru v Mozirju, na Okrešlju, v šolah in na sedežih občin. Plamen bo na voljotudivčasu božičnega sejma, ki bo v nedeljo popoldan na mozirskem trgu. Skavti bodo vta namen postavili stojnico, na kateri bo na voljo vse potrebno, da bo lahko vsakdo toplino in poslanico betlehemske lučke ponesel v svoj dom. Benjamin Kanjir Lastnika ovc, za katere skrbita v Spodnjih Krašah, sta nas obvestila, da sta v preteklih dneh potepuška psa napadla in pokončala dve njuni ovci. V dneh, ko so vremenske razmere še dopuščale, da so se ovce nahajale na prostem, sta dva psa neznanega lastnika ki naj bi se pogosto klatila naokoli, vdrla v ogrado, ki je bila varovana tudi z električnim pastirjem. Dve ovci sta se uspeli zateči na varno, drugi dve pa sta zbežali v gozd, kjer sta jih psa pokončala. Plemenski ovci sta bili za nameček še obe breji, kar za njuna lastnika predstavlja dodatno škodo. Zato lastnikom psov velja opozorilo, naj poskrbijo za potrebno varslvo in nadzor nad svojimi štirinožnimi prijatelji ter s tem preprečijo podobne primere. ID WWW. OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Spoznavali smo glavno nalogo pešca Inštruktorji podjetja lumicar so nas nazorno in profesionalno popeljali v svet prometa Učenci smo bili navdušeni, ko smo imeli drugi tehnični dan na temo Prometna varnost. Obiskali so nas iz podjetja Jumicar in nas nazorno ter profesionalno popeljali v svet prometa. Pred njihovim obiskom smo bili prepričani, da bomo slišali vse tisto, kar že vemo. Pa vendar ni bilo tako. Zvedeli smo, da se prometa udeležimo takoj, ko stopimo iz katerekoli zgradbe. Naša edina naloga v prometuje: ostati živ. In kako to dosežemo? 1. poznati moramo prometno-var-nostne predpise, 2. hodimo mirno in nenehno opazujemo okolico, 3. cesto prečkamo takrat, ko se promet ustavi oziroma ko ga ni. Ja, tudi vožnja z avtomobilčki Ju-micarje bila krasna. Eni sojo obvladali hitreje, drugi počasneje. Na koncu smo dobili še izpite, s katerimi pa, na žalost, lahko vozimo le avtomobilčke Jumicar in sesalce po hiši. Za nazorno predstavitev smo hvaležni podjetjema Buteko d.o.o. ter Input d.o.o., ki sta nas delno sponzorirala, Izletniku, ki je omogočil »gratis« vožnjo naših četrtošolcev in petošolcev iz Šmartnega ob Dreti, ter Policijski postaji Mozirje oziroma policistu Sebastjanu Miklavžini, ki je poskrbel za dodatno varnost na poligonu. Pripravili šestošolci OŠ Nazarje TRGOVINA & KRIM CENTER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 Blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo prihajajoče leto 2008 Vam želita Marija in Sabina VSAK KORAK ŠTEJE Kakšna je dobra palica za nordijsko hojo in kje jo kupiti? IGOR ROSINA inštruktor nordijske hoje Pravilna hoja in najboljši učinek se pri nordijski hoji dosežeta z uporabo pravilnih palic, ki so izdelane posebej za to. Sestavljene so iz lahkih karbonskih vlaken in mešanice karbonskih ter steklenih vlaken. Ti materiali ne prenašajo obremenjujočih tresljajev na zapestja, komolce ter ramena. Palice so izredno lahke in nam med hojo ponujajo zanesljivo oporo pri odrivu. Konica je prilagojena mehkim gozdnim potem intravnatim površinam. Pri hoji po asfaltnih in podobnih trših pod- lagah na konice nataknemo posebne gumijaste čepke, ki onemogočajo zdrse ter blažijo mikroudarce. Palice imajo ergonomsko oblikovan ročaj s posebnimi pasovi, ki zapestje fiksira k ročaju. Pasovi so ročno nastavljivi, zato jih pred uporabo preverimo in popravimo morebitne napake. Dolžina palic je zelo pomemben parameter. Prilagodimojo svoji višini (telesna višina X 0,68), kar pa ni vse. Prilagodimojo dolžini korakov, naklonu terena, dolžini rok, intenzivnosti vadbe,... Obutev in oblačila morajo biti predvsem udobna in nemoteča za pravilno izvajanje korakov. Trendi športne obutve se danes izboljšujejo. Izdelali so posebno obutev, kije prilagojena določenim tipom stopal, ki nam ponujajo še udobnejšo vadbo. Dovolj so tudi športni copati za hojo in tek na prostem. Obleka naj bo prilagojena vremenskim razmeram in naj bo iz materialov, ki dihajo. IZVAJANJE PREDSTAVITEV IN TEČAJEV NORDIJSKE HOJE Smučarsko društvo BELI ZAJEC Bojan: 041/865 598, Igor: 041/741-109, www.belizajec.si Že res, da nekatere športne trgovine prodajajo tudi palice za nordijsko hojo, ki so skoraj praviloma slabše kvalitete, saj vse trgovine stremijo k čim večjim zaslužkom. Razlike v ceni med kvalitetno in slabšo palico pa niso tako velike, da bi bilo smiselno kupovati cenejše palice. Na našem področju je eden izmed vodilnih uvoznikov kvalitetnih, pa vendarle cenovno sprejemljivih palic za nordijsko hojo, podjetje LM Stig d.o.o. Za naročilo in dodatne informacije jih lahko pokličete na tel.: 041/340-750 ali pa se posvetujete z enim od INWA vodnikov. Čeprav se nam zdi nordijska hoja enostavna oblika vadbe, strokovnjaki opozarjajo, naj se posamezniki ne spuščajo v vadbo kot samouki, ampak naj poiščejo strokovnjaka - vodnika, da jih bo naučil tehnike nordijske hoje. V ta namen imamo pri nas izšolane vodnike za nordijsko hojo, kijih usposabljamo po INWA pravilih. Smučarsko društvo Beli zajec NAGRADNO VPRAŠANJE Tečaje nordijske hoje lahko izvajajo vodniki nordijske hoje $ potrjenimi mednarodnimi licencami in inštruktorji, je pravilen odgovor na nagradno vprašanje, ki smo vam ga zastavili v 49. številki Savinjskih novic. Srečna izžrebanka Minka Papež z Ljubnega ob Savinji naj se oglasi v uredništvo do 14. januarja 2008 po lepo nagrado. Tokratno nagradno vprašanje se glasi: Zakaj je pomembna pravilna palica za nordijsko hojo? Na dopisnicah nam pošljite pravilen odgovor do 8. januarja na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Morda boste prav vi prejeli nordijske palice, ki jih podarja Smučarsko društvo Beli zajec. PREDSTAVLJAMO VAM NISSAN GT-R Vse za šport in užitek Zverina je poznana že iz leta 1969, koje začela pohod pod imenom skyline. Sedma generacija sedaj prihaja na japonski, avstralski in angleški trg. Ostali trgi so ostali brez njega, saj je bil do sedaj ponujen le z desno nameščenim volanskim mehanizmom. Nova generacija nissana GT-R naj bi posegla po zvezdah v Evropi in ZDA. Vsi fanatiki in navdušenci bodo gotovo rekli: »Končno!« Za nepoznavalce pa nekaj dejstev o superšporf-nem nissanu GT-R, kije na sloviti stezi Nordschleife v Nemčiji za 11 sekund prekosil porscheja 911 turbo (porsche 7:49 min; GT-R 7:38 min). Nova generacija oblikovno deluje napadalno, vendar kljub temu ponuja izvrsten količnik zračnega upora (Cw=0,27). Zunanjost je agresivna, hudobne sprednje luči pa kličejo, naj se ostali umaknejo s cestišča. Zadnji spojler skrbi za izgled in potreben podtlak. Okrogle luči na zadku pozdravljajo corvette, bočna linija pa se bliža R8. Notranjost je nabita s tehniko, športom in udobjem. Močno kontinuirani sprednji sedeži skrbijo za dobro počutje voznika ter sopotnika, saj je nissan GT-R namenjen vozniškim užitkom. Armaturno ploščo sestavlja velik digitalni zaslon, kamor lahko mladina prikliče vse podatke, ki jih tehnika premore. Od pravilne linije vožnje skozi zavoje, točke zaviranja in pospeševanja do prečnih pospeškov. Za starejše še vedno ostaja merilnik hitrosti do 340 km/h ter merilnik vrtljajev do razgrajaških 8.000 vrtljajev na minuto. Pod motornim pokrovom se skriva biturbo V6 s 3,8 litra in 480 KS. Vse to zagotavlja preko 300 km/h končne hitrosti ter pospešek 3,7 sekunde do 100 km/h. Za prenos moči skrbi popolnoma variabilen štirikolesni pogon, ki zagotavlja deljenje moči po želji. ESP skrbi za maksimalno varnost ali pa ga enostavno izključimo in drvimo do konca. V četrti prestavi doseže 220 km/h potem pa preko avtomatskega menjalnika, ki preklaplja v 0,2 sekunde, do 309 km/h. S pritiskom na gumb se preklapljanje pospeši na kar 0,07 delčka sekunde in že smo v F1. Vzmetenje deluje po principu potrebe ter želja sopotnikov. Mehko kot vodna postelja ali trdo za ljubitelje ortopedov. Vse nastavljivo, vse prilagodljivo. Vse za šport in užitek. Pri vsej zgodbi o uspehu pa je presenetljiva cena. Vse našteto za približno samo 80.000 evrov. Toliko konjev, tehnike in vozniških užitkov za takšen denar ne ponuja nobeden od konkurentov. Torej, Evropa pozor! Igor Pečnik Pogoji licitacije vrednega lesa MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V prejšnjem sestavku smo s pomočjo nekaterih številk predstavili dogajanje na prvi licitaciji vrednega lesa v Sloveniji. Videli smo, da lahko les iz slovenskih gozdov doseže lepe cene, samo ponuditi ga je treba na pravi način. Lepa cena pa pomeni lep dohodek za lastnika gozda. Zato je za drugo licitacijo že sedaj veliko zanimanje. Prav tako jo bo organiziralo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki bo k sodelovanju povabilo Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije. Na njihovih spletnih straneh bodo objavljeni tudi podrobnejši podatki in dodatne informacije. Te lahko dobite tudi pri revirnih gozdarjih ter na sedežu ZGS, OE Nazarje. POGOJI ZA UDELEŽBO NA LICITACIJI Lastniki gozdov, ki bodo želeli sodelovati, se bodo morali povezati z društvom. Predstavniki društva bodo pri lastniku prevzeli, izmerili in označili les ter poskrbeli za prevoz do mesta licitacije. Namen tega je zagotoviti, da bo ves les na licitaciji res kva- liteten in tako tudi zanimiv za kupce, torej zagotovo prodan. Zadnji dan dovoza bo 15.januar. Kerbovzadn-jih dneh "zelo gost promet", priporočamo vsem zainteresiranim, da se z društvom povežejo čim prej. Na licitaciji bodo sprejeti samo najboljši sortimenti spodaj navedenih vrst, saj se po izkušnjah za les povprečne (B) in slabe (C) kakovosti na licitaciji ne da iztržiti več kot na prostem trgu. Od hrasta, gorskega javor- za žagovce je 30 cm, za hrast 40 cm. Spodnji premerza furnirje 40 cm (sliva, hruška, jablana, oreh), 45 cm (gorski javor, češnja in brek) ter 50 cm (hrast, bukev, smreka in macesen). Za vsak hlod bo lastnik lahko določil tudi spodnjo, zanj še sprejemljivo ceno za prodajo. KAKO BO POTEKALA LICITACIJA? Od 15. do 19. januarja bodo pote- Stevilni lastniki gozdov so si z zanimanjem ogledali razstavljeno hlodovino večvrednega lesa (foto: Gorazd Mlinšek) kale priprave na dražbo. Les bo treba zložiti, označiti, pripraviti sezname. Kupci si bodo v obdobju od 20 do 31. januarja les ogledali in vzaprti kuverti oddali pisno ponudbo za posamezen Sortiment, Na dan prodaje se bodo ponudbe javno prebrale ter ugotovili najboljši ponudniki za vsak kos lesa posebej. Pisne ponudbe so dokončne, po odpiranju ni več »barantanja«. Najboljši ponudnik bo moral les plačati pred odvozom. Kupnina, od katere se bodo odšteli stroški licitacije (organizacija, prevzem, prevoz, skladiščenje,...), se bo nakazala lastniku gozda. Predvideni stroški licitacije bodo 20 EUR/m3 lesa. Od 1. do 10. februarja pa bo razstavljen les na ogled širši javnosti, šele potem ga bodo kupci lahko odpeljali. Že prva licitacija je pokazala veliko prednosttakega načina prodaje najkvalitetnejšega lesa. Za svoj les so lastniki dobili res veliko, kupci pa so tudi bili zadovoljni. Vse to pa je pravzaprav zasluga Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki so ga lastniki gozdov ustanovili prav z namenom, da organizirani lažje in uspešneje uresničujejo svoje interese. ja, češnje, breka, slive, hruške, oreha, jablane se bo prevzelo hlodovino za žago in za furnir, od bukve, lipe, črne jelše, breze, macesna in smreke pa samo turnirsko hlodovino. Začetna dolžina (neto) za vse Sortimente je 2,5 metra, z izjemo hrastovine za žago, kjer je začetna dolžina tri metre. Dolžina pri žagovcih narašča po pol metra, pri »plodonosnih« vrstah po 10 cm. Dolžina pri furnirju narašča po 10 cm, z izjemo bukve, kjerje dolžina 2,5 in 3,5 m. Pri hrastu za furnirje najdaljša dolžina omejena na 3,5 m, možna pa je dvojna dolžina. Spodnji premer IŠČEM NOV DOM Žival: muc Ime: Miki Spol: samček Starost: 4 mesece Kontakt: 041/426-562 (Melani), toowildcat@hotmail.com (začasna skrbnica) ali 031/370-798 (Andreja), poziv.velenje@gmail.com (društvo) Prijazen, igriv in scrkljan črno-beli fantič, kije pri komaj petih tednih starosti pristal sam na cesti, potrebuje nov dom, ljubečega in skrbnega lastnika. Je cepljen, kastriran bo v krat- kem. Dobro se ujame z drugimi muci, ob sebi potrebuje mačjo družbo. Zna uporabljati mačji wc in je sobno čist. Nahaja se v začasni oskrbi v Velenju, oddaja se za v stanovanje ali hišo kot notranji muc. 5mm Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 50. številke smo izžrebali odgovor Francke Boršnak iz Lažje vasi , ---------------------------------------------------=àr_ k Ime in priimek: Naslov: 3 Telefonska št.:. v 51 . številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: SESTRI TINA IN MATEJA ROBNIK IZ LUČ NA BELIH STRMINAH ZASTOPATA SLOVENIJO Tina uspešno po stopinjah sestre Mateje »Konec je pripravljalnega obdobja, na vrsti so tekme,« je prepričana srednješolka Tina Robnik iz Luč, ki je svojo prvo letošnjo tekmo za tis točke v C skupini odsmučala že 20. novembra v Hemsedalu na Norveškem in dosegla zelo dobre rezultate. Zadnja njena vidnejša uvrstitev pa je bila na domačem terenu, na ribniškem Pohorju, kjer je v slalomu zasedla drugo mesto. Letošnje pripravljalno obdobjeje namreč za Tino, ki gre po stopinjah sestre Mateje, članice slovenske smučarske reprezentance v A skupini, potekalo dobro in po načrtih. Večino poletnih treningovje bila v Švici v Zermattu, nekaj pa tudi v Avstriji v Hinter-tuxu, Pifztalu ter na Moelltalu. Imeli so tudi veliko skupnih kondicijskih priprav v Planici, Mariboru in Lučah. Tudi z lansko sezono je Tina zadovoljna, saj je dosegla številne vidne rezultate. Med njimi vsekakor velja omeniti drugo mesto na državnem prven-slvu pri mlajših mladinkah v superveleslalomu, smuku in kombinacijiterdrugo mestovskupni razvrstitvi slovenskih tis tekmovanj pri mlajših mladinkah. Po tis točkah pa je na svetovni lestvici v svojem letniku tretja v veleslalomu in peta v smuku. Mateji Robnik je trdo delo v A skupini prineslo preboj med dobitnice točk v svetovnem pokalu (foto: Marija Šukalo) Medtem ko se Tina šele prebija v belem cirkusu, je trdo delo njeni sestri Mateji v Askupini prineslo preboj med dobitnice točk v svetovnem pokalu. V Sem-meringuje namreč z 18. mestom dosegla svoje prve točke v karieri in potem v Kranjski Gori pred domačim občinslvom s 17. mestom še izboljšala svoj rezultat kariere. Januarja seje Mateja ubadala s poškodbo gležnja in boleznijo, kar so bili tudi razlogi za padec forme. Kljub temu pa je s sezono 2006/2007 zadovoljna, saj ji je prinesla dobre uvrstitve. Mednje vsekakor sodi 4. in 5. mesto na evropskem pokalu vveleslalomuter 1. in 2. mesto na tis tekmovanjih v slalomu. Priprave za novo sezono se potekale dobro, a je nekaj treningov morala izpustiti zaradi opravljanja mature. Veliko so imeli skupnih kondicijskih priprav, čemur pripisuje boljšo fizično pripravljenost. Na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal veleslaloma v Soeldnu se je je držala smola, saj je z 31. mestom le za stotinko sekunde zgrešila finale. Na naslednji tekmi za svetovni pokal v Panorami v Kanadi je dosegla 24. mesto in s tem le dobila samopotrditev in še več motivacije za naslednje tekme. Marija Šukalo GOLTE NAD MOZIRJEM Napoved najboljše zimske sezone Direktor športnega centra Golte Ernest Kovač je na tiskovni konferenci 15. decembra napovedal, da pričakuje najboljšo zimsko smučarsko sezono doslej. Ob ugodnih vremenskih razmerah bi lahko do prvega aprila prihodnjega leta, ko se bo ta sezona uradno zaključila, našteli med 70 in 80 tisoč obiskovalci. Na Golteh pred letošnjo sezono niso izvajali večjih investicij. Kljub temu se trudijo, da bi postali družinam vse bolj prijazno smučišče. V ta namen so zgradili otroški poligon, katerega središče je tekoči trak. Z njim se bodo lahko otroci vzpenjali na vrh poligona in s tem premagali prve strahove pred uporabo različnih sedežnic in vlečnic. Vrednost projekta je bila okoli 60.000 evrov. Družbeniki podjetja so se odločili, da slednjega prodajo. Na trgu se bo zato že v bližnji prihodnosti pojavil stoodstotni delež tega centra nad Mozirjem. Direktor pričakuje, da bodo kljub temu v lastninski strukturi ostale lokalne skupnosti, ki bi morale videti svoj interes v lastništvu in razvoju Golt. Slednjega se pričakuje v večih smereh. Na prvem mestu mu botrujejo povezave z dolino. Do prve naj bi prišlo s strani ljubenske občine. Seveda je slednja zadolžena, da uredi sodoben dovoz do Kladja. Od tam je načrtovana hitra sedežnica v dolžini dveh kilometrov. Z njo bodo uporabniki okoli 600 metrov nadmorske višine do vrha Starih stan premagali v desetih minutah. 36 v____ Podoben primer je s povezavo Golt z mozirsko stranjo. Tudi tam seje občina Mozirje zadolžila, da uredi cesto do Planinske ravne, odkoder je nato planirana izgradnja sedežnice do Mozirske koče. Na tiskovni konferencije bil predstavljen projekt Naučimo se smučati. Golte v sodelovanju s smučar- sko šolo, ki jo vodi Bojan Napotnik, in OŠ Nazorjev času zimske sezone poskrbijo za dva do tri razrede otrok, ki naj bi se naučili smučati. Lani je sodelovalo 59 šolarjevin vsi so osvojili smučarske prvine. Bistvo projekta je ponuditi smučanje vsem, tudi tistim iz socialno šibkejših družin. Takoje vsem brezplačno na voljo oprema ter učitelji smučanja. Projekt sponzorira podjetje BS H Hišni aparati Nazarje. Ernest Kovačje izpostavil potrebo po večjem šte- vilu stacionarnih gostov. Slednjih pa ne more biti, saj je na Golteh na voljo samo 70 ležišč. V zvezi s tem zato iščejo strateške partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati v prenočitvene zmogljivosti, tudi v dolini, ne zgolj na Golteh. Lanska zimska sezona je trajala 109 dni, vtem času so zabeležili 55.000 smučarjev. Letošnja naj bi po načrtih trajala 125dni,karpomenimed 15 in 25.000 smučarji več. Več smučarjev pomeni tudi več denarja, namenjenega za investicije. Slednje naj bi bile v prihodnjih letih usmerjene tudi vpodaljšanje in izgradnjo novih smučarskih stez, kar bi Golte postavilo ob bok večjim slovenskim zimsko športnim centrom. Benjamin Kanjir Direktor športnega centra Golte Ernest Kovač (drugi z leve) je izpostavil tudi potrebo po večjem številu stacionarnih gostov (foto: Benjamin Kanjir) ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Prvi poraz doma Nasveti trenerja niso pomagali (foto: Franjo Atelšek) V enajstem krogu tekmovanja v 3. državni odbojkarski ligi so odbojkarice KLS Ljubno na domačem igrišču doživele prvi poraz. Odlična gostujoča ekipa iz Dravograda je bila za gostiteljice premočan nasprotnik, saj so Ljubenke uspele iztržiti dober rezultat samo v prvi igri, v ostalih treh pa so morale priznati premoč odbojkaric s Koroške. Z zmago 3:1 (21:25; 25:23; 25:18; 25:22) so se odbojkarice Dravograda na prvenstveni lestvici povzpele na prvo mesto, igralke KLS Ljubno pa so s porazom s četrtega padle na sedmo mesto. Priložnost za "popravni izpit" bo že v naslednjem krogu, ko igrajo pri zadn-jeuvrščeni ekipi v Braslovčah. Franjo Atelšek DIANA d.O.O., Obrtniška ulica 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626, www.ptpdiana.si KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Lainšček, Feri: Muriša, Sheldon, Sidney: Nebo se podira, Casati Modig-nani, Sveva: Vanilija in čokolada, Pulko, Benka: Pocestnica, McKinley, Tamara: Matildin zadnji valček. MLADI: Emmett, Jonathan: Pridi sem, Ruby!, Kuža in prijatelji, Goscinny, René: Asterix in Normani, Muck, Desa: Lažniva Suzi, Goscinny, René: Srečni Luka. ,_______________________j__________:________I________J KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Se enkrat visok poraz Tudi na šestem gostovanju v tej sezoni Nazarčani niso uspeli premagati nasprotnika. Tokrat so v 10. krogu 2. SKL - vzhod igrali v Grosupljem, kjer so jih domačini povsem povozili že v samem uvodu srečanja. Za neuspeh je bila ponovno kriva slaba obramba, saj ekipa, ki prejme več kot sto točk, ne more resno konkurirati za zmago. Domačini so vse svoje moči usmerili že v 1. četrtino, kjer so povsem razglasili Nazarčane in dosegli kar 34 točk. Gostje so v napadu sicer odigrali solidno, a so si kljub temu preveč napak dovolili v obrambi. Tako je bil v nadaljevanju poudarek predvsem na tem elementu igre in nazorski košarkarji so le vzpostavili stikzdomačini,ampakže po prvem polčasu zaostajali za kar 22 točk (62:40). Katastrofalna igra gostov seje nadaljevala tudi v 3. četrtini. V tem delu so namreč dosegli le 8 točk in svoj zaostanek samo še povečali. Tako pred zadnjimi desetimi minutami dvomov o zmagovalcu ni bilo več in priložnost so dobili tudi košarkarji, ki sicer ne igrajo veliko. Domači so le še rutinirano odigrali do konca ter osvojili novo zasluženo zmago, gostom pa prizadejali že osmi letošnji poraz. Že to soboto pa v Nazarje prihaja ekipa Ježice in zagotovo je že čas, da se konča nazorski niz poraznih tekem. RokTkavc GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje KK LOGO Grosuplje : KK Nazorje 102:64 (34:17, 28:23, 22:8, 18:16) Grosuplje: Športna dvorana Brinje. Sodnika: Denis Gaber (Žiri) in Rok Rebernik (Novo mesto). Tehnični komisar: Dušan Dundek (Murska Sobota). KK LOGO Grosuplje: Strle 23 (6T, 1-1), Hojč 11 (IT), Mendiževec 11 ( 1T), Radosavljevič, Marolt, Erčulj 16 (4-4), Ploj 4, Jordan 4 (2-6), Markovič, Možina, Gruden 20 (3-7), Lobe 13 (5-5). KK Nazarje: Pungartnik 18 (2T, 4-5), Kovačič 15 (3T), P. Dobovičnik, Pečovnik, Zadravec, Čosič 8 (4-7), Gelb 1 (1-4), Ilič 6, Gračner 5 (1-2), M. Janko 5 (IT, 2-4), Valenčak 2, M. Zakrajšek 4. Rezultati 10. kroga: KD Ježica : Union Olimpija ml. 86:63, CASINO Maribor : Calcit Mavrica 106:71, Lastovka : Maribor 70:88, Pakman Celje : Terme Olimia 75:82, Ruše : Ilirija 82:91. Lestvica po 10. krogu: 1. CASINO Maribor 20, 2. LOGO Grosuplje 17,3. Maribor 17,4. Union Olimpija ml. 17,5. Ilirija 16,6. KD Ježica 16,7.Pakman Celje 15,8. Terme Olimia 14,9. Calcit Mavrica 14,10. Nazarje 12,11. Ruše 11,12. Lastovka 11. Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 5. kroga: Pivovarna Laško : ŠD Gomilsko 66:76, Brglez.com : Vrani Vransko 65:88, Pizzerija 902 Gornji Grad : Kamnoseštvo Vogrinec 83:86, Av-tokontrol : Odgovor 83:56, ŠK Žalec : Hopsi mladi 106:57. Vrstni red po 5. krogu: 1. ŠD Gomilsko 10,2. Celje Avtokontrol 9,3. Kamnoseštvo Vogrinec 9, 4. Vrani Vransko 9, 5. ŠK Žalec 8, 6. Pizzerija 902 Gornji Grad 7, 7. Brglez.com Polzela 7,8. Veterani Pivovarna Laško 6,9. Odgovor 5,10. Hopsi mladi 5. UM 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 9. KROG Visok poraz »graščakov« v Benediktu O poteku derbi tekme zadnjega kroga jesenskega dela v 2. slovenski futsal ligi - vzhod smo govorili s trenerjem »graščakov«, llijo Pez-ičem. Ta nam je zaupal nekaj zanimivosti vzvezi z dogajanjem v klubu. »Že to, da sem odšel na tako pomembno tekmo samo s sedmimi igralci, brez prave podpore kluba, pove vse o stanju in pričakovanjih v našem taboru. Igralci slabo trenirajo, še slabše pa je to, da pri njih ni čutiti prave motivacije, karje vsekakor posledica neizpolnjenih obljub uprave, vsaj kar se financ in nakupa copatov tiče. Če ne daš igralcem nič, tudi zahtevati ne moreš preveč in to je to. Kolikor treniramo, pa smo, vsaj kar se rezultatov tiče, kar mali fenomeni, saj smo še vedno v igri za sam vrh. Sicer pa je Benedikt z najboljšim slovenskim futsal igralcem lanske in nedvomno tudi letošnje sezone, Šnoflom, ter veteranom Pukšičem, izredno kvalitetna ekipa, ki jo bo težko prema- NOGOMETNI KLUB LJUBNO Po dokaj skromnih rezultatih vjesen-skem delu so se člani ljubenskega nogometnega kluba, ki ima že 77-let-no tradicijo, odločili za spremembo v predsedovanju kluba. Sveži veter naj bi klubu prinesel novi predsednik Stanko Rihter, ki ga čaka izjemno zahtevna naloga: urediti sila slabe infrastrukturne razmere za ljubenski nogomet in skrbeti za razvoj velikega števi- gati. Tekmo smo izgubili že v prvem delu, koje moral zaradi sporne sodniške odločitve v slačilnico naš najboljši mož in kapetan Metulj. Sodniki sov tem prvenstvu res poglavje zase in o njihovih odločitvah ne mislim izgubljati besed. Moj največji problem v nadaljevanju je sestava ekipe za naslednjo tekmo, saj so poleg igralcev s prepovedjo prav ta dan novoletni zaključki in vodstvo lige bi pri sestavi koledarja to moralo upoštevati. Bo že kako.« Žal pa se s takšnimi ali podobnimi težavami ubadajotudivdrugihšportnih sredinah, zato bo potrebno predvsem na področju financiranja nazorskih klubov narediti konkretnejše korake. K sanacijski rešitvi težav mora pristopiti tako lokalna skupnost kot gospodarske družbe, saj brez njih ni uspeha, je samo mučno životarjenje in prelaganje dolgov iz leta v leto. Športni zanesenjaki se po najboljših močeh trudijo promovirati občino, kraj Nazarje ter nenazadnje Zgornjo Savinjsko dolino v kar najlepši luči, uspe- la mladih nogometašev v bodoče. Zanimanje za igranje nogometa je vsekakor veliko, ogromno pa je tudi problemov, predvsem zaradi povsem neustreznih pogojev za igranje na Forštu. Drzen izziv za novega predsednika in somišljenike, ki si želijo svetlejše prihodnosti ljubenskega nogometa. JG Občina Nazarjejevdomači športni dvorani organizirala prvi malonogo-metni turnir v sklopu božično novoletnih praznikov. Na turnirju, ki naj bi postai tradicionalen, je sodelovalo osem zgornjesavinjskih veteranskih ekip, daleč največ znanja in dopadljive igre pa so prikazali »starčki« ekipe Nazarje Glin, ki so tako povsem zasluženo v svojo bogato zbirko pokalov dodali še enega. V velikem finalu so premagali sosede iz Šmartnega ob Dreti, ekipo BAG, v tekmi za tretje mesto pa so bili Gornjegrajci uspešnejši od Ko-karčanov. Dobro obiskan turnir, resen pristop, kvalitetne predstave veteranskih »mačkov« in dobra organizacija pa so le pozitivne iztočnice, da ta prireditev postane tradicionalna. Franjo Pukart Smučišče Ložekar prične smučarsko sezono v soboto, 22.12.2007 Nudimo: - dnevno smučanje - organizacija zimske šole v naravi - organizacija športnih dni - sindikalna tekmovanja ... Smučišče obratuje vsak dan od 9. do 16. ure, tel.: 03 838 90 60 Cene smučarskih kart: otroci: 7 EUR odrasli: 9 EUR afbsm saasia^sB!® saus© Ms> Odslej Stanko Rihter odgovoren za ljubenski nogomet hi pa so in bodo se naprej povezani s financami. Ni uspehov brez denarja in samo večje vlaganje v šport lahko spremeni sedanje "obsedeno" stan- je, zato so še kako dobrodošli novi donatorji ter sponzorji iz vrst domačih podjetij in obrtnikov. Franjo Pukart KNIN Benedikt : KNIN Nazarje Glin 8:2 (7:0) Benedikt. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Dejan Nikolič in Roman Jež. Delegat: Franc Slatič. Strelci: 1:0 Klemenčič (4), 2:0 Pukšič (8), 3:0 Pukšič (12), 4:0 Ploj (17), 5:0 Ploj ( 19), 6:0 Pukšič ( 19), 7:0 Ploj (20), 7:1 Vreš (25), 8:1 Ploj (35), 8:2 K. Šemenc (40). Rumeni karton: Klemen Šemenc, Marko Brinjovc, Blaž Metulj (Nazarje Glin). Rdeči karton: Blaž Metulj (Nazarje Glin). Rezultati 9. kroga: Benedikt : Nazarje Glin 8:2 Maribor Branik : Cerkvenjak 5:2 Martinišče Codex : Duplek 4:9 Tomaž : Bioterme 7:0 Sl. Gorice : Marinci Veščica 6:4 Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Benedikt 25,2. Tomaž 20,3. Nazarje Glin 20,4. Maribor Branik 16,5. Duplek 14,6. Cerkvenjak 12,7. Marinci Veščica 10,8. Slovenske Gorice 6, 9. Martinišče Codex 4,10. Bioterme 1. BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR ZA VETERANE V MALEM NOGOMETU Prvi turnir osvojili veterani Glina Liga malega nogometa w Šmartno ob Dreti Rezultati 9. kola: Input : Kokarje 8:0, Izoles : Zgornje Nazarje 5:6, Avtoprevozništvo Suho-vršnik : Makroles 3:2, Gav : Bag 4:3, ŠD Nova Štifta : ŠD Gornji Grad 5:1. Lestvica po jesenskem delu: 1. ŠD Nova Štifta 19,2. Makroles 18,3. Input 15,4. Bag 14,5. ŠD Gornji Grad 14,6. Gav 13,7. Avtoprevozništvo Suhovršnik 12,8. Izoles 10,9. Zg. Nazarje 10,10. Kokarje 1. ^8 V J ČRNA KRONIKA • PEŠEC PADEL IN SE POŠKODOVAL Kokarje: 10. decembra okoli 22. ure so policisti prejeli obvestilo, da v Kokarjah ob cesti na travi leži neznan moški, kije poškodovan po glavi in krvavi. Na kraju nezgode so policisti ugotovili, da ni šlo za prometno nesrečo, ampak je pešec padel sam. Za poškodovanega so poskrbeli zdravstveni delavci. • PEŠEC BREZ KRESNIČKE Solčava: 14. decembra okoli 7. ure zjutraj je prišlo v Solčavi do prometne nesreče, v kateri je voznik osebnega avtomobila povozil pešca. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prečkanja pešca, ki ni uporabljal kresničke, zato ga voznik ni pravočasno opazil. Pešec je bil v nesreči telesno poškodovan. • PREGLEDAL IN ODŠEL Rovt pod Menino: 14, decembra okoli 13. ure popoldan je bil dežurni policist PP Mozirje s strani oškodovanca obveščen, daje neznan storilec v času, ko njega ni bilo doma, prišel v stanovanjsko hišo, jo pregledal in odšel. Odnesel ni ničesar. • VLOMILEC V GASILSKEM DOMU Mozirje: 16. decembra, nekaj minut pred 22. uro, je neznani storilec vlomil v prostore avtošole Relax in v prostore samega gasilskega doma, kjer je vse preiskal ter nato odšel, ne da bi kaj odnesel. Storilec seje s kraja odpeljal z neznanim osebnim avtomobilom. Vse občane, ki bi v navedenem času pred Gasilskim domom Mozirje opazili kakšno vozilo ali imeli kakšno drugo informacijo, ki bi pripomogla k preiskavi, policisti prosijo, da jih obvestijo. • VNELE SO SE SAJE Žlabor: 18. decembra okoli 8. ure zjutraj so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Nazarje so goreče saje pogasili, očistili dimno tuljavo in pregledali okolico. PETARDE NA POHODU - POLICIJA OPOZARJA Policiste Policijske postaje Mozirjeje v prihajajočih praznikih poklicalo že več občanov, ki so se pritoževali nad pokanjem petard in zahtevali njihovo ukrepanje. V večini primerov je bilo ugotovljeno, da so kršitelji otroci ali mladoletniki, ki so metali petarde brez prisotnosti odrasle osebe in jih tako uporabljali v nasprotju z zakonom. Policisti opozarjajo, da so za ravnanje svojih otrok odgovorni izključno starši. V vseh primerih uporabe pirotehničnih izdelkov, ki bodo uporabljene v nasprotju z zakonom, bodo policisti dosledno ukrepali. Pravtako bodo v prihodnjih dneh v naseljih našega območja poostreno nadzirali uporabo pirotehničnih izdelkov ter s tem skušali preprečiti morebitne telesne poškodbe, kakor tudi kršitve javnega reda in miru. ST°«/7Ve Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Na božični večer slutim tvoja hrepenenja. Škripajoč je zastal korak. Lučin tema vabita; raduj se Življenja! V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar se je poslovil in preselil v Večnost dragi mož, oče in stari oče Alojz MAVRIČ (2.3.1925 - 20.12.2005) iz Lenarta pri Gornjem Gradu Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 V SPOMIN Milanu Mnogo prezgodaj je umrl naš sodelavec Milan Pogorelčnik, gozdar, vodja Krajevne enote Šoštanj in velik ljubitelj narave. Po stezah spomina bomo še vedno hodili skupaj. Sodelavci Zavoda za gozdove OE Nazarje ŽADKEČKE NOVICE Ponoči ne spim, ker me skrbi, kako boš spravil kolo skozi dimnik. m JIH ODNESLO Šalečan pove Savinjčanu zanimivo vest: “Si slišal, da je 13 planincev na Koroškem odnesel snežni plaz?" “To se pa ni dobro končalo,” reče Savinjčan. “O, pa se je,” trdi Šalečan. “Vsi so živi.” “Mislil sem na ubogi snežni plaz. Korošci, Savinjčani, vse to je isto. Sami kleni ljudje. Nas nese samo pijača.” SUKFANJE NA PLAZU Korošca prinese snežni plaz v dolino in ga postavi navpik pred eno smreko. Ko ga reševalci potegnejo iz snega, reče eden od njih: “Vasje pa sam snežni plaz prinesel." “Normalno. Pa ja ne misliš, da sem zaključil na glavi v snegu, ker bi tako slabo smučal?” HAZARDERSKA LJUBEZEN Srečata se dva ljubimca, ki sta preživela burno noč z ljubicama in še burnejše jutro z ljubosumnima možema. Eden ima podpluto oko, drugi pa je videti pretepen od podplatov do ušes. Prvi reče drugemu: “Ti pa res ne veš, kdaj nehati!” Samo Sprožilec Povej, ko bo dovolj. PRVI ZA LUNO Znanstveniki napovedujejo, da bomo ljudje v 25 letih osvojili planet Mars. Lahko pa se to zgodi že naslednje leto, če bodo tja poslali kakšnega Slovenca. Vsi pokazatelji namreč kažejo na to, da bo med vsemi Zemljani na ta planet prvi stopil ravno Slovenec. NASA že zdaj opazuje naše kadilce, do koliko stopinj minus Celzija bodo zdržali pred gostilnami, ker po protikadilskem zakonu ne smejo kaditi v lokalih. Ti ljudje povsem izpolnjujejo norme za življenje na Marsu: zdržijo na izredno nizkih temperaturah in slabem zraku. Halo! Sem dobil picerijo Robin Hood? RDEČI TELEFON Policist preseneti Zgornje-savinjčanko z obiskom na domu. “Je vaš sin doma?” jo vpraša. “Zgoraj je v sobi in se pridno uči,” hitro pove mama. “Mogoče že,” vseeno podvomi uniformirani mož, “kljub temu vas moram obvestiti, da naj vsaj iz Amerike raje ne pričakuje kakšne štipendije. Iz Bele hiše so nam sporočili, da se je te dni hotel z njihovim predsednikom pogovarjati portugalski prestolonaslednik.” “Kakšne zveze pa ima to z nami?” “Povsem slučajno je ta portugalski prestolonaslednik vedno klical iz Spodnjih Kraš, Slovenija.” PO ČRKI ZAKONA “Bi šla z mano v posteljo?” je Lučan povsem konkreten. “Ne morem,” potarna Mo-zirjanka, “to je proti zakonu.” “Kdo to trdi?” “Moj fant, policaj.” VESELJE DO VESELJA Darinka Marolt, bivša predsednica društva Sožitje: »Lojz, lahko bi tudi midva kakšno zapela, ampakse bojim, da je tukaj v kuhinji slaba akustika.« Alojz Potočnik, gospodar turistične kmetije Dobrovc: »Bejž, no, bejž, jaz pa nič ne voham.« TEŽAK JE ŽUPANSKI KRUH Jožefa Poličnik, upokojenka s Spodnjih Pobrežij: »Dragi moj župan, tako sem vas vesela, da vas bom kar objela!« Vinko Jeraj, župan rečiške občine: »Hvala, puh, najbrž bi radi, da sem župan do konca mandata, puh. To, da ne morem dihati, puh, ne bo pomagalo, puh.« PRIJATELJI, NA ZDRAVJE Nevenka Presečnik, poslančeva žena (desno): »Tereza, zanimiv izbor pesmi ste nam pripravili za svoj koncert. Z možem sva pogrešala samo tisto - Prijatelji stari, gdje ste...« Tereza Kesovija, pevka in Dalmatinka: »To je zato, ker mi prijateljev na turneji od Pariza do Logarske doline niti v Parizu niti v Logarski ni treba iskati, saj kar sami pridejo.« \r Zdimo vam vesele praznike in srečno novo leto 2008! Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure. Delovni čas: 8“' -19". sobola: 8® -12” Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik • Petek (21. december) ob 10.00. Dom kulture Nazarje Študijski krožek: Preprečevanje poplav na pritokih Drete • Petek (21. december) ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Slovesnost ob 35-letnici KLS Ljubno_______________________ • Petek (21. december) ob 18.00. Galerija Mozirje Koncert Glasbene delavnice Osminka, gost Gregor Verbuč • Petek (21. december) ob 18.00. Galerija Veronika, Kamnik Predavanje: Zakaj je družina v današnjem času ogrožena? • Sobota (22. december) ob 18.00. Dom kulture Nazarje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje___________ • Sobota (22. december) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : KD Ježica (člani)___________ • Nedelja (23. december) ob 10.00. Trg osamosvojitve Mozirje Božični sejem_____________________________________________ • Nedelja (23. december) ob 17.00. Dvorana OŠ Šmarje pri Jelšah Košarkarska tekma - Šmarje TG Štraus : Nazarje (mladinci) • Torek (25. december) ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice__________________________________________ • Sreda (26. december) ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice______________________________________________ • Sreda (26. december) ob 18.00. Kulturni dom Bočna Božični koncert, gostuje MePZ Logatec • Četrtek (27. december) ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Božično praznovanje ŽIVALI-PRODAM Bikca sivo-rjave pasme, težkega 65 kg - prodam; gsm 041 /796-781. Prodam mlečne kvote, kupim bikce mesne pasme, stare 1 teden; gsm 041/966-558. Prodam 10 tednov staro teličko ciko; tel.584-34-87. Prodam kravo za zakol ali jo zamenjam za molznico;tel. 583-23-70. Prodam bikca sivca, težkega okrog 120 kg;tel. 583-52-73. Teden dni staro, sivo teličko - prodam; gsm 041/535-938. Prodam bikca in teličko, sivo-rjava, stara en teden; gsm 041 /783-489. Poceni prodam murin plašč št. 42 in 2 otroška kompleta za smučat; gsm 051/828-554. Prodam 2 nova dormeo vzglavnika; tel.584-44-52. Prodam teleskop za opazovanje zvezd in lune (nov) ali menjam za močnejši daljnogled 10x50; gsm 041/318-644. NEPREMIČNINE ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce mesne pasme; gsm 031 /676-833. Kupim 10 dni starega bikca mesne pasme; gsm 031/855-186. Najamem stanovanje ali manjšo hišo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 041/ 225-327. Oddam prostor za skladišče; gsm 031/539-051. Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. ŽIVALI-MENJAM Prašiče menjam za bikca, mesni tip; tel. 572-2396. DELO Iščem delo-pomoč v gostinstvu, gospodinjstvu, ipd.; gsm 031/874-327. DRUGO-PRODAM Prodamo bukove krajnike; gsm. št. 031/649-751. OSEBNI STIKI Sem uspešen, v ljubezni pa sreče ni, pokliči me, punca ti; 041 /229-649. [42j MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO PLESKARJA in pomočnika pleskarja z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Gsm 041/465-744. Špeh d.o.o., Attemsov trg 22, Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. IŠČEMO NEPREMIČNINE Novogradnje, stare hiše, kmetije... Za znana kupca iščemo hišo do 55.000 eur in hišo do 150.000 eur na lokaciji Zgornje Savinjske doline. Gsm 041/315-893. PROPERTY SEARCH; Arnold Vet, Rečica ob Savinji 72, 3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE RAČUNOVODSKI SERVIS, ki vam bo olajšal delo in da vas ob bilanci ne bo bolela glava? Nudimo vam ažurno, kvalitetno in cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike, društva in d.o.o. Informacije 24 ur na dan. Gsm 041/773-985. Pavlin Mija s.p., Na trgu 20, Mozirje. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Vesel Božič in srečno 2008 Družbena in okoljska odgovornost sodita med temeljne vrednote BSH. V zadnjem obdobju se je okrepila zavest o klimatskih spremembah in njihovih posledicah. Za našo prihodnost je premišljeno ravnanje z naravnimi viri ključno. BSH se bo zato še naprej zavzemal za varovanje okolja terza razvoj in proizvodnjo varčnih, energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov. Menimo, da to dolgujemo svojim zaposlenim, našim kupcem ter okolju. Zahvaljujemo se Vam za uspešno sodelovanje ter Vam obenem voščimo srečno in uspešno Novo leto. Prepričani smo, da lahko skupaj dosežemo velike stvari. www.bsh-group.si Celje - skladišče D-Per 7/2007 'Podjetje za obdelavo tesa in trßovina Ljubija SS, 3330 Mozirje, Novo leto* to nove so poti... Na mih pa vsako jutro naj drobna sreča dan vam prebudi. Usem dobaviteljem lesa« poslovnim partnerjem, sorodnikom, prijateljem in bralcem Savinjskih novic želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno leto 2008. i :JEg& 1 1 i ' - ■•-•'.•»'"’Ss s»*' čffiB * •v v- RS [il >. i». bS^I ™ r ; •* A- mkdÉ F m » 1 ^ J * mr .«et* ^ W'NflHF £ jre _ 4£ »K f|| - . -tj j luh» -i L., • * i/ i- -A* .. Mizarstvo Kovač OSREDNJO KNJ. CELJE