Obzor Zdr N 2004; 38: 135-42 135 POSTOPKI VAROVANJA PACIENTOVIH OSEBNIH PODATKOV IN PODATKOV O NJEGOVEM ZDRAVSTVENEM STANJU V KLINIČNEM CENTRU LJUBLJANA PROTECTION OF THE PATIENT’S PERSONAL AND MEDICAL DATA IN THE UNIVERSITY MEDICAL CENTRE LJUBLJANA Darinka Klemenc, Peter Požun, Jelena Milić UDK/UDC 614.255.14 DESKRIPTORJI: medicinska kartoteka; zaupnost Izvleček – Namen prispevka je prikazati proces uvedbe varovanja osebnih podatkov in podatkov o zdravstvenem stanju pacientov v javnem zdravstvenem zavodu Klinični center Ljubljana ter posredovanja informacij drugim osebam in opis prvih izkušenj z novim sistemom varovanja pacientovih pravic. DESCRIPTORS: medical records; confidentially Abstract – The purpose of the article is to present the process of the introduction of the protection of personal information and information about health status of patients hospitalized at The Clinical Center in Ljubljana, as well as information dissemination to others. It also brings the description of initial experience with the new system of patient’s rights protection. Uvod Pobuda za ureditev varovanja pacientovih podatkov sega v januar 2001, ko so zdravstvene tehnice – infor-matorke na Informacijah v glavnem preddverju Kliničnega centra (v nadaljevanju KC) Ljubljana zaznale potrebo po jasnih navodilih. Glavna medicinska sestra KC je sklicala prvi sestanek, kjer je delovna skupina z različnih strokovnih področij zdravstvene nege pričela z delom. Na sedmih sestankih je med drugim izdelala predlog obrazca z naborom ustreznih podatkov. Naslednje leto spomladi (2002) smo imeli v KC Ljubljana pripravljen predlog obrazca »Izjava o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju«. Za pomoč smo zaprosili tudi pomočnico generalnega direktorja KC Ljubljana za pravne zadeve, ki je skladno z zakonskimi določili dodala nabor podatkov o tem, komu posredovati podatke v primeru smrti. Pri uvajanju projekta v prakso je prav ta nabor povzročil s strani zaposlenih precejšen odpor in delno zaustavitev projekta. Danes uporabljamo dva obrazca, enega za odrasle in enega za otroke. Obrazca sta sestavljena iz osnovnih vprašanj o bivanju v bolnišnici, o obiskih in o posredovanju informacij o zdravstvenem stanju pacienta. Podatki so prirejeni za računalniški vnos in ob- delavo. Takoj po sprejemu pacienta in vnosu njegovih podatkov v bolnišnični informacijski sistem imajo pooblaščene osebe na bolnišničnem oddelku in služba informacij KC Ljubljana na vpogled podatke o njegovem bivanju v bolnišnici, opredelitvi glede obiskov in posredovanja informacij drugim osebam o njegovem zdravstvenem stanju. V službi informacij KC Ljubljana posredujemo informacije o obravnavanih pacientih v skladu z obstoječo zakonodajo in z določbami internih aktov zavoda ter navodil službe. Pri tem preverjamo identiteto spra-ševalca. Informator dobi podatke o pacientu prikazane na ekranu in jih v skladu s pacientovo opredelitvijo posreduje naprej. V primeru omejitve informacij napoti spraševalca na pacientove bližnje, ki so navedeni kot upravičenci do informacij. Po dveh letih lahko ocenimo, da je sistem deloma zaživel, potrebovali bomo še precej vztrajnosti in stalne notranje kontrole, da bo varovanje podatkov popolnoma urejeno. Pravna in etična izhodišča Gibanje za človekove pravice v svetu od leta 1945 postaja vse pomembnejše. Tega leta so države članice Darinka Klemenc, dipl. m. s. Peter Požun, viš. med. teh., dipl. ekon. Jelena Milić, viš. med. ses., univ. dipl. org. vsi Klinični center Ljubljana 136 Obzor Zdr N 2004; 38 z Listino Združenih narodov ponovno potrdile svojo vero v temeljne človekove pravice. 10. novembra 1948 je bila v Združenih narodih sprejeta Deklaracija o človekovih pravicah in 4. novembra je bila podpisana Evropska konvencija o človekovih pravicah (1). Od tedaj so v svetu nastali številni mednarodni pravni dokumenti: Splošna deklaracija o človekovih pravicah – 1948; Evropska socialna listina – 1961; Pakti združenih narodov – 1966; Evropska konvencija o človekovih pravicah, pa tudi različne listine, deklaracije, priporočila, resolucije, načela (2). Izhodišča za pripravo projekta varovanja pacientovih osebnih podatkov in podatkov o njegovem zdravstvenem stanju v KC so bila določila: – Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, – Zakona o varstvu osebnih podatkov, – Statuta Kliničnega centra Ljubljana, – Pravilnika o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentiranega gradiva Kliničnega centra Ljubljana, – Pravilnika o organizaciji in delovanju Službe zdravstvene nege v KC Ljubljana, – Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS 9/92) omenja, da so zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence skladno s posebnim zakonom (3). Poseben zakon za to področje (zdravstvena dokumentacija) ni sprejet, zato se moramo v Sloveniji pri tem nasloniti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS 59/99). Varstvo osebnih podatkov je v Republiki Sloveniji ena izmed z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z namenom zagotavljanja te pravice se z Zakonom o varstvu osebnih podatkov podrobneje določajo pravice, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika, ki bi lahko nastali kot posledica obdelave osebnih podatkov ter njihove uporabe (4). Zakon o varstvu osebnih podatkov opredeljuje termine: – osebni podatek – je podatek, ki kaže na lastnost, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen; – posameznik – je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se lahko identificira na način, ki ne povzroča velikih stroškov ali ne zahteva veliko časa; – uporabnik osebnih podatkov – je fizična ali pravna oseba, ki je za pridobivanje osebnih podatkov pooblaščena z zakonom, pisno zahtevo ali privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo; – pisna privolitev posameznika – je podpisana privolitev posameznika, da se določeni podatki o njem obdelujejo za določene namene, in ima obliko listine, določila v pogodbi, določila o naročilu, priloge k vlogi ali drugo obliko, v skladu s posebnim zakonom (5). Statut Kliničnega centra Ljubljana v členih 80., 81., 82. in 83. opredeljuje tajnost podatkov, v 82. členu pa natančneje predpisuje varstvo osebnih podatkov, njihovo zavarovanje, pravice posameznika in omejitev pravic s sprejemom posebnega pravilnika (6). Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu osebnih podatkov in 82. člena Statuta zavoda je generalni direktor Kliničnega centra Ljubljana 29. 9. 2000 sprejel Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentiranega gradiva. Pravilnik opredeljuje kot poklicno skrivnost vse medicinske oziroma zdravstvene in administrativne osebne podatke ter podatke o osebnih in družinskih zadevah, do katerih pridejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter drugi delavci pri opravljanju svojega dela, na podlagi katerih je mogoče identificirati osebo oziroma diagnozo ali prognozo njene bolezni. V 14. členu je predpisano, da so zdravstveni delavci ter drugi delavci, ki pri svojem delu zvedo za podatke, ki se štejejo za podatke, za katere velja poklicna skrivnost, te podatke dolžni varovati in jih nimajo pravice sporočati drugim, razen tistim, ki so za to pooblaščeni z zakonom, vsem drugim pa le ne podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Pisno privolitev za osebo, ki je mladoletna, dajo njeni starši ali skrbniki, za osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta opravilna sposobnost, pa njeni skrbniki (7). Pravilnik o organizaciji in delovanju službe zdravstvene nege v Kliničnem centru Ljubljana v 40. členu opredeljuje odgovornost za izvajanje zdravstvene nege in med drugim navaja, da so izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu kot poklicno skrivnost dolžni varovati podatke o zdravstvenem stanju pacienta in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatke o pacientovem počutju dajejo njegovim bližnjim, se pravi ožjim sorodnikom, skrbnikom in izvenzakonskemu partnerju le po predhodnem soglasju pacienta v okviru svojih poklicnih pristojnosti (8). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije v III. načelu opredeljuje, da je medicinska sestra dolžna varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju, posebej pa zadolžuje zdravstveno institucijo, da vzpostavlja in vzdržuje tak informacijski sistem, ki varuje tajnost varo-vančevih podatkov, na primer z omejitvijo dostopa do dokumentacije. Posebej se to nanaša na računalniški informacijski sistem. Klemenc D, Požun P, Milić J. Varovanje osebnih podatkov in podatkov o zdravstvenem stanju v KC Ljubljana 137 Medicinska sestra se moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti, če bi bila zaradi pomanjkanja informacij ogrožena varnost varovanca, družine ali skupnosti. Če se medicinska sestra sooči z nujnostjo, da razkrije skrivnost, naj bo le ta omejena na tisto število ljudi, kot je nujno potrebno, da se prepreči škodljivo delovanje (9). Vsi do sedaj navedeni akti zavezujejo in istočasno dajejo pravico pacientu, da zahteva od zdravstvenih delavcev in njihovih sodelavcev, da brez njegove izrecne privolitve zdravstvena ustanova nikomur ne sme posredovati podatkov o njegovem zdravstvenem stanju (10). Priprave na uvedbo projekta Pobuda za ureditev varovanja pacientovih podatkov sega v januar 2001, ko so zdravstvene tehnice – infor-matorke na Informacijah v glavnem preddverju KC Ljubljana zaznale potrebo po jasnih navodilih, saj je bil Pravilnik o varovanju osebnih in drugih podatkov in dokumentiranega gradiva v KC Ljubljana v veljavi že leto dni, v praksi pa so se srečevale s težavami v zvezi z njegovo uporabo. Niso bila izdelana jasna navodila za posredovanje informacij. Na njihovo pobudo oziroma na pobudo službe informacij v KC Ljubljana je glavna medicinska sestra KC Ljubljana sklicala prvi sestanek februarja 2001. Ugotovili so, da so problemi zelo kompleksni in jih je potrebno reševati v vodstvu KC skupaj s pravno službo, da je potrebno opredeliti, kdo od zaposlenih sploh lahko posreduje osebne in druge zaupne podatke, se dogovoriti o načinu posredovanja informacij v glavnem preddverju KC in na triaži Centralnega urgentnega bloka. Prav tako je potrebno urediti komuniciranje s policijo in posredno s sredstvi javnega obveščanja. Na sestanku je bila oblikovana delovna skupina medicinskih sester z različnih strokovnih področij. Izdelala je predlog obrazca z naborom podatkov s tremi sklopi vprašanj: – podatki o hospitalizaciji, – podatki o zdravstvenem stanju pacienta, – podatki o tem, komu dovoliti obiske. Na osnovi navedenih zakonskih in drugih predpisov, ki smo jih kot javni zdravstveni zavod dolžni izvajati, smo v KC Ljubljana začeli z izdelavo obrazca »Izjava o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju«. Pri oblikovanju obrazca in določitvi njegove vsebine smo za pomoč zaprosili tudi pomočnico generalnega direktorja KC Ljubljana za pravne zadeve, ki je skladno z zakonskimi določili dodala nabor podatkov, komu posredovati podatke v primeru smrti. Pri uvajanju projekta v prakso je prav ta nabor povzročil s strani zaposlenih precejšen odpor in delno zaustavitev projekta. Na Pediatrični kliniki so na primer prejeli mnenje matere otroka, da je spraševanje o posredovanju podatkov v primeru smrti šokantno. Tako je zdravnik – vodja Hematoon-kološkega oddelka Pediatrične klinike prepovedal da- jati takšne obrazce v podpis staršem. Z Nevrološke klinike je bil prav tako poslan dopis, da do nadaljnjega teh navodil ne bodo izvajali. Zajem podatkov – obrazci Pacientu ob sprejemu v bolnišnično obravnavo od pomladi 2002 ponudimo v podpis posebno izjavo, ki jo je skladno z določili 8. točke prvega odstavka Zakona o varstvu osebnih podatkov možno šteti kot pisno privolitev posameznika za posredovanje informacij o njegovem bivanju v KC in njegovem zdravstvenem stanju drugim osebam. To pomeni, da ima pacient možnost, da sam odloči, komu in na kakšen način se bodo posredovale informacije o njegovem bivanju v KC in njegovem zdravstvenem stanju (11). Za izpolnitev obrazca pacienta zaprosi medicinska sestra ali zdravstveni administrator, ki je obenem dolžan pacienta seznaniti z namenom izpolnitve obrazca in s posledicami njegove odločitve. Pacientu naj bo jasno, da o tem, kdo in koliko bo informiran, da je sprejet v bolnišnico, o njegovem zdravstvenem stanju, o dovoljenju za obiske ter o posredovanju podatkov iz zdravstvene dokumentacije, odloča sam. To je še posebej pomembno zaradi posredovanja podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma morebitne smrti. Za otroke do 15. leta starosti o tem odločijo starši oziroma skrbniki. Za novorojene otroke obrazca ni potrebno izpolnjevati, velja opredelitev matere. Pacientova odločitev je veljavna, ko podpiše obrazec. Osebje je dolžno pacienta seznaniti, da lahko spremeni svojo odločitev kadarkoli želi; odločitev opredeli na novem obrazcu. Veljavnost obrazca se nanaša le na tekočo hospitalizacijo. V primeru, da oseba zaradi zdravstvenega stanja ne more izpolniti izjave, se na neizpolnjeno izjavo podpiše zdravnik. Dolžnost odgovorne osebe na oddelku je, da takoj, ko pacientovo stanje to dopušča, od pacienta pridobi želene podatke. Pri programiranih sprejemih je zaželeno, da pacient z obvestilom o datumu sprejema prejme na dom tudi izjavo in je zaprošen, da jo izpolnjeno prinese na dan sprejema v bolnišnico. Uporabljamo dva obrazca, enega za odrasle osebe in enega za otroke. Obrazca sta sestavljena iz osnovnih vprašanj o bivanju v bolnišnici, o obiskih in posredovanju informacij o zdravstvenem stanju pacienta. Podatki so prirejeni za računalniški vnos in obdelavo. Vnosi Podatke iz izjave v računalnik vnese zaposleni, ki je zadolžen za administrativni sprejem takoj ob vpisu. Izpolnjeno in podpisano izjavo ter vse morebitne nadaljnje izjave mora vložiti v pacientovo zdravstveno dokumentacijo. Vso pacientovo dokumentacijo je dolžan opremiti z nalepko, kjer so podatki o pacientu ter podatki o pacientovi volji. 138 Obzor Zdr N 2004; 38 Obrazec za odrasle OE IZJAVA o posredovanju informacij o vaših osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju Spoštovani, O tem, koliko bodo o vašem zdravstvenem stanju informirani svojci oz. drugi, odločate sami. Da bi v času vašega zdravljenja pri nas spoštovali vašo voljo, vas prosimo za naslednjo izjavo, ki jo izpolnite tako, da pred vprašanjem obkrožite številko: Ime in priimek Datum rojstva I. Komu dovoljujete obiske? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek, ime) 3 - vsem II. Komu dovoljujete posredovanje podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oz. morebitne smrti? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek in ime) III. Komu dovoljujete posredovanje podatkov iz vaše zdravstvene dokumentacije oz. podatkov o vaši zdravstveni obravnavi? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek, ime) IV. – 4, ne želim izpolniti izjave. Datum: Podpis pacienta Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje. Opomba: V – 5, zaradi pacientovega zdravstvenega stanja izjave ni mogoče pridobiti. Dne: Podpis zdravnika Klemenc D, Požun P, Milić J. Varovanje osebnih podatkov in podatkov o zdravstvenem stanju v KC Ljubljana 139 Obrazec za otroke OE IZJAVA o posredovanju informacij o otrokovih osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju Spoštovani, O tem, koliko bodo o vašem oz. otrokovem zdravstvenem stanju informirani svojci oz. drugi, odločajo pacienti po 15. letu starosti sami oz. za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbništvom starši oz. skrbniki. Da bi v času vašega oz. otrokovega zdravljenja pri nas spoštovali vašo voljo, vas prosimo za naslednjo izjavo, ki jo izpolnite tako, da pred vprašanjem obkrožite številko: Ime in priimek Datum rojstva I. Komu dovoljujete obiske? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek, ime) 3 - vsem II. Komu dovoljujete posredovanje podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek in ime) III. Komu dovoljujete posredovanje podatkov iz vaše oz. otrokove zdravstvene dokumentacije ter podatkov o vaši oz. otrokovi zdravstveni obravnavi? 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam: (priimek, ime) IV. – 4, ne želim izpolniti izjave. Datum: Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje. Podpis: D pacienta ali D matere ali D očeta ali D skrbnika Prosimo vas za čitljiv podpis in navedbo razmerja do otroka Opomba: V – 5, zaradi pacientovega zdravstvenega stanja oz. odsotnosti staršev oz. skrbnikov izjave ni mogoče pridobiti. Dne: Podpis zdravnika 140 Obzor Zdr N 2004; 38 Posredovanje podatkov o pacientih Takoj po sprejemu pacienta in vnosu njegovih podatkov v bolnišnični informacijski sistem imajo pooblaščene osebe na bolnišničnem oddelku in služba informacij KC Ljubljana na vpogled podatke o njegovem bivanju v bolnišnici, opredelitvi glede posredovanja informacij o bivanju v bolnišnici, o obiskih in posredovanju informacij drugim osebam o njegovem zdravstvenem stanju. Odgovorna medicinska sestra na oddelku, kjer je pacient hospitaliziran, je dolžna z njegovo odločitvijo seznaniti VSE zdravstveno osebje ter osebje za usmerjanje – informatorje na klinikah. Osebje si lahko podatke prebere iz nalepke, kjer so navedene točke in šifrirana pacientova odločitev (na primer I/0, II/0, III/0 pomeni, da pacient nikomur ne dovoljuje posredovanja svojih osebnih podatkov in tudi ne dovoljuje obiskov). V primeru spremembe pacientove odločitve je odgovorna medicinska sestra, da o tem čimprej obvestiti vse pristojne. Informacije V službi informacij KC Ljubljana, ki deluje v glavnem preddverju, zdravstveni tehniki – informatorji posredujejo informacije o hospitaliziranih pacientih v skladu z določbami zgoraj navedenih internih aktov zavoda ter navodil službe. Podatke posredujejo osebno ali po telefonu. Pri tem so dolžni preveriti identiteto spraševalca. To v nekaterih primerih predstavlja težavno, saj se posamezniki ne želijo identificirati. Informator dobi podatke o pacientu prikazane na ekranu in jih v skladu z njegovo opredelitvijo posreduje naprej. V primeru omejitve informacij napoti spraše-valca na pacientove bližnje, ki so navedeni kot upravičenci do informacij. V kolikor je označeno, da pacient ni želel izpolniti izjave, se šteje, da dovoljuje posredovanje podatkov vsem. Ostalemu osebju je v vodilo pri posredovanju informacij oznaka na nalepki, ki je na vseh pacientovih dokumentih. 80.000 70.000 60.000 1 50.000 40.000 1 J 30.000 20.000 10.000 73.109 38.353 ° + Sprejeti pacienti Vneseni podatki Sl. 1. Izpolnjene izjave v deležu vseh sprejetih pacientov. Analiza realizacije projekta v praksi: od januarja do septembra 2003 V prvih devetih mesecih (od januarja do septembra) leta 2003 smo v KC sprejeli 73.109 pacientov. Od tega je bilo v bolnišnični informacijski sistem vnesenih 38.383 izjav, kar je 52.50 odstotkov. Na vprašanje I. o dovoljenju za obiske so bile odločitve pacientov naslednje: Tab. 1. Izjave sprejetih pacientov, za katere je bil izpolnjen obrazec o dovoljenju za obiske. I. Komu dovoljujete obiske? Odločitev Število % 0 – nikomur 2 – naslednjim osebam 3 – vsem 507 10.727 21.070 1,57 33,21 65,22 Skupaj 32.304 100,00 Na vprašanje II. o dovoljenju za posredovanje podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma smrti so bile odločitve pacientov naslednje: 21.070 10.727 507 0 - nikomur 2 - naslednjim osebam 3 - vsem Število odločitev Sl. 2. Komu dovoljujete obiske? Tab. 2. Izjave sprejetih pacientov, za katere je bil izpolnjen obrazec o dovoljenju za posredovanje podatkov. II. Posredovanje podatkov v primeru poslabšanja oziroma smrti Odločitev Število % 0 – nikomur 2 – navedenim osebam 1.586 30.718 4,91 95,09 Skupaj 32.304 100,00 Na vprašanje III. o dovoljenju za posredovanje podatkov iz pacientove zdravstvene dokumentacije oziroma podatkov o pacientovi zdravstveni obravnavi so bile odločitve pacientov naslednje: Tab. 3. Izjave sprejetih pacientov, za katere je bil izpolnjen obrazec o dovoljenju za posredovanje podatkov iz zdravstvene dokumentacije. III. Posredovanje podatkov iz dokumentacije Odločitev Število % 0 – nikomur 2.161 6,69 2 – navedenim osebam 27.393 84,80 Skupaj 29.554 91,49 Klemenc D, Požun P, Milić J. Varovanje osebnih podatkov in podatkov o zdravstvenem stanju v KC Ljubljana 141 30.000 I 0 - nikomur I 2 - naslednjim osebam ^\ 3 -vsem Sl. 3. Komu dovoljujete obiske? IV. Pacient ni želel izpolniti izjave: Tab. 4. Pacient ni želel izpolniti izjave. IV. Ne želi izpolniti izjave Izpolnjene izjave Ne želi 37.288 1.095 97,15 % 2,94 % 35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 - nikomur 2 - navedenim osebam Število odločitev Sl. 4. Komu dovoljujete posredovanje podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma morebitne smrti. | 0 - nikomur | 2 - naslednjim osebam Sl. 5. Komu dovoljujete posredovanje podatkov v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma morebitne smrti? (v odstotkih). 15.000 5.000 27.393 2.161 0 - nikomur 2 - navedenim osebam Število odločitev Sl. 6. Komu dovoljujete posredovanje podatkov iz vaše zdravstvene dokumentacije oziroma podatkov o vaši zdravstveni obravnavi? | 0 - nikomur | 2 - naslednjim osebam Sl. 7. Komu dovoljujete posredovanje podatkov iz vaše zdravstvene dokumentacije oziroma podatkov o vaši zdravstveni obravnavi? % 100 2,94 % 97,15% Sl. 8. Ne želim izpolniti izjave. V. Zaradi pacientovega zdravstvenega stanja izjave ni bilo mogoče pridobiti: 142 Obzor Zdr N 2004; 38 % 100 80 70 60 14,92 % 20 10 87,02 % ¦ izjave ni bilo možno pridobiti D izpolnjene izjave Sl. 9. Izjave ni bilo možno pridobiti zaradi pacientovega zdravstvenega stanja. Tab. 5. Izjave ni bilo mogoče pridobiti. IV. Izjave ni bilo mogoče pridobiti Izpolnjene izjave Ni bilo možno 33.399 4.984 87,02 % 14,92 % Zaključki Sredi poletnih dopustov leta 2002 smo imeli z uvajanjem sistema v prakso precej težav, ki so se posto- poma zmanjševale. Po dveh letih lahko rečemo, da je postopek deloma zaživel. Potrebovali bomo še precej vztrajnosti in stalne notranje kontrole, da bo varovanje podatkov popolnoma urejeno. Uvedeni postopek varovanja podatkov v celoti ne varuje identitete posameznika, saj opredeljuje zgolj zaščito podatkov do drugih oseb, ki neposredno – osebno ali prek telefona iščejo informacije o hospitalizira-nih pacientih. Ugotavljanje identitete ni zanesljivo v primeru telefonskega posredovanja informacij, kakor tudi ne preverjanja osebne identitete posameznika na Informacijah ali na bolnišničnem oddelku. Zaradi nedoslednega zbiranja izjav, njihovega vnosa v bolnišnični informacijski sistem ter izvajanja nadzora na oddelkih pogosto prihaja do neprijetnih situacij, ko zaposleni v službi informacij KC Ljubljana izvajajo postopke v skladu s pravili službe, zdravstveni delavci na enoti pa tega ne upoštevajo. Literatura 1. Načela o pravicah pacienta v Evropi, Svetovna zdravstvena organizacija, Regionalni zavod za Evropo. Evropsko posvetovanje o pravicah pacientov, Amsterdam, 1994. 2. Krajnc I. Ustanovitev varuha pacientovih pravic v Mariboru. Ljubljana, Novis, december, 2001. 3. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list R Slovenije, 9/1992. 4. Bogataj J. Varstvo osebnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, oktober 2002. 5. Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list R Slovenije, 59/1999. 6 . Statut Kliničnega centra Ljubljana. 7. Pravilni o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentiranega gradiva, Klinični center Ljubljana, 2000. 8 . Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege v Kliničnem centru Ljubljana, Klinični center Ljubljana, 2000. 9 . Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1994. 10. Senica S. Izjava pacienta o posredovanju informacij drugim osebam, Klinični center Ljubljana, 2003. 11. Glej 10.