Padcĺ - nadzoľ ĺn dokumentĺľanje Marinkä Djułič, Andľej Koncilja, Dlamjana Raztočnik Uvod Najpogostejšanezgoda, ki jo bolnik doživi v bolnišnici, je padec. Pasti pomeni zaradi izg,lbe ravĺotežja, opore, priti iz pokončneg a poloźaja na tla, zlasti v ležeči položaj . Za paďce v našem primeru velja naslednja definicija: padec je niezgoda, ko bolnik nenadoma, ne po svoji volji, pade iz višjega poloźaja na nižjega. Pade lahko iz stoječega' sedečega a|iležeč,egapoložaja, lahko zdľsne s stola, lahko pade skupaj z osebjem' ali pa bolniku osebje pri padcu pomaga (kontroliran spust na tla,kađar ga spremljevalec ne more zadrŽat|),lahko pa je bolnik najden na tleh in ne vemo, kaj se je zgodilo. Pľi tem se lahko poškoduje ali pa posledic nę čuti. Padec bolniku povzroči ťlzič,ne in psihične težave, bolnišnici pa poveča stroške' Fizične posledice so poškodbe bolnika in inventarja. Psihične posledice se kažejo predvsem v strahu pred ponovnim padcem. običajno se bolnik boji novega padca in je zaÍo pri opravljanju življenjskih in terapevtskih aktivnosti bolj previden. To đostikat pomeni nesodelovanje s fizioterapevtom ali z medicinsko sestro, ki tako težje opravljata svoje delo. Stroškovne posledice so: podaljšano zdravljenje zaradi poškodb, rehabilitacija po poškodbah ali morebiten sprejem v domsko varstvo. Bolnik pa trpi zaradi slabšę kakovosti življenja po padcu s poškodbo. Število padcev bolnikov glede na število oskľbnih dni je tudi pomemben kaza|nik kakovosti dela bolnišnice. Vse bolnišnice naj bi zbirale podatke o padcih bolnikov v svoji ustanovi in na podlagi le-teh podatkov sprejele ukĺepe za njihovo zmanjšanje. Padce sistematično spremljamo tudi pri nas na onkološkem inštitutu Ljublj ana. Najpogostejšĺ vzľoki padcev pľi bolnikĺh Večina padcev se zgodi v bolniških sobah, ostali pa najpogosteje v kopalnici, na stranišču in na poti do tja' V drugih prostorih so padci zelo ľedki. Najpogostejši vzľok padcev je želja bolnikov iti na stranišče ali opľaviti potrebo na sobnem stľanišču. Vsak zdrav človek se boji bolezni in predvsem odvisnosti od drugih, čę nę bo zmogel več Maľinka Djurič, dipL m. s., Andľej Koncilja dipl. zn., Damjqna Raztočnik, dipl. m. s. o nko l o š ki inš titut Lj ub lj ana t36 skĺbeti sam ZaSe. Bolnik se pogosto počuti razčlovečenega' če ima nameščeno plenico, ali če potrebo opravlja sredi sobe s sobolniki, zato običajno preceni svoje zmožnosti hoje ali premikanja in želi iti na stranišče. Če sę to dogaja ponoči, je verjetnost padca še večja. Bolnik Se V novem okolju težko znajďe in hitľo naleti na kakšno oviľo in pade. Bolniki večinoma padejo po svoji krivdi. Pađci zaradi malomarnosti osebja so zelo redki tudi v literaturi' S tem v zvezije najpogostejši nadzorovan padec, ko oseba, ki spremlja bolnika, ne more zadrżaÍi bolnika stoje' Skupaj se spustita na tla tako, da je kar najmanjša možnost, da se kdo poškoduje. Ko pride še kaka oseba' bolnika poberejo in mu pomagajo do postelje. IJživanje zďravil, kot so pomirjevala in hipnotiki, antiaritmiki, sredstva zazďravljenje sladkorne bolezni, nenarkotični analgetiki in raz|ična druga zďravila, ki delujejo na centľalni živčni sistem, lahko poveča tveganje zapadec in pogostnost padcev pľi tej skupini bolnikov. Narkotični analgetiki v nasprotju s splošnim pľepričanjem ne vplivajo pomembno na pogostnost padcev. Na pogostnost padcev vplivata tudi bolezensko stanje in telesna kondicija bolnika. Anemija pomembno zviša nevarnost padca. Na to vpÍivajo tudi: oslabelost zaľadi bolezni, visoka telesna tempeľatura, dušęvna obolenja, demenca, nevrološke motnje, psihoorganske spremembe itd. onkološki bolniki z bolezenskim pľocesom na možganih so v večji nevaľnosti, da padejo. Pri bolnikih zrakom ali pri bolnikih s kostnimi metastazami pa je večja možnost poškodb. Bolniki, ki padejo, se večinoma težje gibajo. Viri navajajo, da jih veliko doma uporablja pripomočke za hojo - bergle in hodulje. V bolnišnico svoje pripomočke velikokrat pozabijo prinesti' zgodi se, da jih v bolnišnici ni na voljo dovolj, da bolniki zanje ne zapľosijo ali da osebje ne ugotovi, da jih potrebujejo' Pri načľtovanih sprejemih v bolnišnico je koristno bolnike opozoriti' naj te pľipomočke prinesejo s seboj' Ta zahtęva je vključena v pisna navodila bolniku pred sprejemom. Padci' ki jih je povzročila neustrezna, pokvarjena ali malomarno vzdtževana opľema' so ređki. Mokĺa tlazarađipomivanja so v večini bolnišnic jasno označena. Več nesreč se zgodi v kopalnicah, ki jih uporablja veliko ljudi. Brisanja tal za vsakim upoľabnikom ni mogoče zagotavljati. ovire v sobah in neurejena okolica pridejo do izrazaponoč| ko je v sobah tema ali le malo svetlobe. Svetloba moti spanec, predvsem pa manj ogľožene bolnike. Nekateľe bolnišnice ne morejo zagotoviti medle svetlobe v bolniških sobah' Bolniki se v temi in novem okolju težje znajdejo, poleg tega je večina pohištva na kolesih in če ni zavrto, se hitro premakne' ob bolniških posteljah so pogosto infuzijska stojala in različne aparature, ki predstavljajo oviro bolniku. 137 Neustľezna obutev se pojavlja zelo redko' pľedvsem obutev z višjo peto. Bolniki vedo, da takšna obutev ni pľimerna za bolnišnico, sicer jim moľa svetovati medicinska sestra ali fizioterapevtka. Nekateľi bolniki so nemirni in niso zmožniupoštevati navodil in opozoril osebja, zato so varovani z zaščitnimi posteljnimi ogľajami ali so privezani s pasovi, ki so najpogosteje v uporabi v psihiatričnih ustanovah in na operacijskih mizah. V literaturi ni podatkov o padcih z operacijske mize' Upoľaba varnostnih ograj predstavlja veliko tveganje. Velikokľat se zgodi, da bolnik ograjo podre in pade skupaj z njo na ĺla ali pa pade preko ograje ša z večje višine na tla. Padci preko ograje so vzrok več težjim poškodbam kot padci samo S postelje. Priporoča se uporaba ograj, ki so dolge polovico dolžine postelje. S tem se prepreči plezanje pľeko nje. ograja mora biti tako tľdno pritľjena, da se ne more odtľgati od postelje. Spremljanje ogroženostĺ bolnikov za padec in spľemljanje padcev prĺ hospÍtaliziranih bolnĺkĺh ogroženost bolnikov glede nevarnosti padca se lahko ugotavlja po različnih obrazcih. Bolnišnice po svetu uporabljajo različne obrazce, vendar niso zelo zanesljivi. V nekateľih bolnišnicah ogľoženost bolnikov zapadec ocenjujejo zgolj glede na izkušnje medicinskih sester. V takšnih bolnišnicah bolnikom međicinska sestľa pľepove samostojno vstajanje in jim pove, da lahko vedno pokličejo na pomoč. Klub temu bolniki tega velikokrat ne upoštevajo, večinoma ne namenoma' zato taki bolniki potrebujejo pogostejši nadzor' obstajajo tudi naprave, kizaznavajo prisotnost bolnika na postelji. Zaprimerjavo med bolnišnicami in oddelki Se računa število padcev na l000 oskĺbnih dni. običajno se to število giblje med 2,3 in7. Veliko padcev se konča s poškodbo bolnika. Različni viľi navajajo številko okog 30 %, 4-6 o/o pađcev pa se konča Z ľesno poškodbo. Padec se lahko konča tudi s smrdo bolnika. Večina literatuľe se nanaša na padce v večjih bolnišnicah s številnimi oddelki. Padci v psihiatľičnih bolnišnicah so obravnavani drugače in niso zajeti v statistike skupaj z ostalimi bolnišnicami. Če je del splošne bolnišnice psihiatrični oddelek, padcev pri njih ne obravnavajo skupaj z ostalimi oddelki. Padci so pogostejši v posebnih ustanovah zaręhabi|itacijo invalidov ínza varstvo starejših oseb. V običajnih bolnišnicah pade več moških kot žensk. Povprečna starost padlih je višja od povprečne starosti vseh bolnikov. Med bolnišničnimi oddelki prednjači nevrologija 138 in nevrokiruľgija, sledita ortopedija in interna medicina. Če združimo različnękirurške oddelke, njihovi bolniki manj padajo od povpľečja. Najmanj padcev se zgodi na otroških in ginekološko-porodniških oddeIkih. obstaja veľjetnost, da se padci otľok ne beležijo tako vestno kot padci odraslih bolnikov. V običajnem življenju majhni otľoci velikokĺat padejo in se ne poškodujejo. Pogosteje padajo bolniki, premeščeni iz druge bolnišnice. Ležalna doba bolnikov' ki padejo (tudi čę se ne poškodujejo), je pomembno daljša od povprečja bolnišnice. Spremljanje padcev na onkološkem inštĺtutu Ljubljana Sistematično spremljanje padcev na onkološkem inštitutu Ljubljana se je začelo leta 2006. Pľed tęm se padcev ni spremljalo niti dokumentiľalo. Dokumęntiralo se je le padce, pľi katerih je prišlo do težjih telesnih poškodb bolnika. Zdľavnik je poškodbe opisal v popisu bolezni, včasih pa se je nezgodo zabę|ęži|o tudi na temperaturni list. Padci bľez poškodb intakiz nepomembnimi poškodbami niso bili nikjer zabeleženi. V tujini padce bolnikov beležijo žę okoli 10let. od leta2006 dokumentiramo vsak padec in pripľavimo poročilo o njem. To je obrazec, ki smo ga oblikovali v dejavnosti zdravstvene nege inštituta. obrazęc vsebuje naslednje podatke: bolnikove osebne podatke, kaj in čas dogodka, vrsto dogodka, kĺatek opis dogodka, opis z dogodkom povezanih dejavnikov' opis preventivnih ukepov pľed dogodkom, opis ukĺepov po dogodku, opombe in podpise pľič in za bolnika odgovoľnih osęb. Za bolnika odgovoľni oseb sta sobna međicinska sestra in zdravnik. Priča je lahko zaposlena oseba, sobolnik ali obiskovalec. Medicinska sestľa pričo prosi, da v obrazec kĺatko opiše svoje videnje dogodka in se podpiše. Čę odkloni, medicinska setľa zapiše'zgolj svoje in bolnikovo videnje dogodka. Večino obrazca izpolni mędicinska Sestra, ki je odgovotna za padlega bolnika. ob vsakem padcuje potľebno vedno obvestiti zdravnika' ki bolnika pregleda, oceni njegovo stanje po poškodbi in zapiše predpisane ukepe zanj' Na obrazec lahko opis dogodka zapiše tudi pľiča, ki ni zdravstveni delavec. Dogodek se zapiše tudi na terapevtski list. Poľočila zavpnę narave se ne hrani v bolnikovi dokumentaciji, ampak se ga odda v tajništvo Službe za zdravstveno nego in oskbo. Raziskava spľemljanja padcev na onkološkem inštĺtutu Ljubljana Na onkološkem inštitutu Ljubljana smo v drugi polovici leta2007 izvedli raziskavo, katerę namęn je bil analizirati padce bolnikov, preučiti vzľoke zanje, preveriti sistem prijavljanja in poročilo ter predlagati ukĺepe za izboljšanje stanja. 139 onkološki inštitut Ljubljana je edina specializirana ustanova za zďravljen1e onkoloških obolenj v Sloveniji. Število bolniških postelj je okĺog 250. Inštitut se deli na tľi glavna področja: kiruľgijo, radioterapijo in interno medicino. V času raziskave je obstajalo 7 bolĺiišničnih oddelkov. Raziskavo smo opľavili kasneje na podlagi že zbranihpoľočil o padcih bolnika. Pręučevali smo obdobje od 1' oktobra 2006 do 30. septembľa 2007.Yir podatkovje standardizirani obrazec Poľočilo o padcu ali zdrsu bolnika. obrazec ločuje med padci in zdľsi' Nę postavlja pa deťrnicije ne enega in ne drugega, zato smo oboje združili in vse enotno poimenovali kot padce. Mejo med padcem in zdľsem je določal vsak prijavitelj subjektivno. Ne moľemo z gotovostjo trditi, da so bili vsi padci pľijavljeni. Sistematičnega nadzora nad pisanjem poľočil ni bilo. Pri analizi poľočil smo upoštevali tiste podatke, ki so bili navedeni, saj vsi obľazci niso bili popolnoma izpolnjeni. Vsi podatki o posameznem padcu izhajajo zgolj íz tega vira. Ničesar nismo preverjali na kakršen koli drug način (inteľvju, pregled bolnikovega popisa bolezni,...). Pri raziskavi je bila vseskozi ohranjena popolna tajnost osebnih podatkov bolnikov. Dostop do podatkov nam je odobrilo vodstvo zdľavstvęne nege. Bolniki, ki so padli dvakľat, so zabeleźeni dvakĺat. Rezultatĺ ľaziskave spľemljanja padcev na onkološkem inštĺtutu Ljubljana V opazovanem obdobju je bilo zabeleženih 114 padcev. Padel je samo en ambulantni bolnik in 113 hospitaliziľanih. Največ padcev so zabęležili na radioterapevtskem oddelku H2: 38 aIi 33 % vseh. Nobenega padca niso zabeležili na inIenzivnem oddelku. Tabela 1: Primerjava števila padcev med oddelki Oddelek CI CŻ H1 H2 Preope- ľativni oddęlek (POP) Amb. kem. Brahi- ľadio- teľapija (BRT') Ostalo Skupaj Stevilo padcev 31 17 38 T7 I I 1 tt4 Stevilo BOD 7790 r1946 1 338s 13731 12491 0 2018 64027 Stęvilo padcev na 1000 BoD 1,03 2,60 1,27 )11 r,36 0,50 1,76 t40 oddelek PoP zasedajo kirurški bolniki. oddelke BRT' H2, C2 in polovico Cl zasedajo bolniki, ki se zdľavijo zradioterapljo. oddęlku C2 je priključen tudi paliativni oddelek. oddelek Hl in polovico oddelka Cl pa zasedajo internistični bolniki. Samo na oddelku C1 je poleg običajnega bolnišničnega oddelka organiziran tudi >dnevni hospital<. Bolniki so hospitalizirani le nekaj ur in najkasneje zvečer odidejo. Tabela 2: Čas padcev Tabela 3: Število padcev po posameznih lokacijah Vsota vseh lokacij (106) ni enaka številu vseh padcev (1 14)' ker so nekatera poľočila (8) pomanjkljivo izpolnjena. Pod točko >drugo< so padci na hodniku ali zunaj pred stavbo ali ni podatka zakaj je bilo to označeno. Pod točko >bolnik najden na tleh< spadajo vse lokacije. osebje so poklicali' medtem ko je padli ležal na tleh. Tabela 4: Stanje bolnika pred dogodkom Veliko obrazcev ni bilo natančno izpolnjenih, zato so precejšnja oďstopanja. Za 19 bolnikov ni podatka o zavesti in pokľetnosti. Pri nekaterih točkah gre za subjektivno oceno pľijavitelja. opisano stanje ni dokazano. Zdravstveno osebjeje stanje ocenilo na podlagi izkušenj in ga povezalo z nękaterimi dejstvi. Dopoldan Popoldan Ponoči Ni podatka Skupai Stevilo J5 I9 59 3 114 Delež 28.9% 16.7% s1.8% 2,6% 100% Ĺokaciia oadca Stevilo Lokaciia padca Śtevilo s oostelie 46 v kopalnici 8 z voziěka za prevoz bolnikov 0 zar adi ter ap ev tske opremę 2 na stranišču ali na sobnem stĺanišču )'7 med opravljĄem zdrav. nege' flzioter. al i zdravniškim posegom 0 na stopnišču I bolnik toŽi o padcu, pri katerem ni bil nihče navzoč 6 drugo 1ó bolnik naiden na tlęh 56 Stanie Stevilo Stanię Stevilo zavesten 95 bolezenski proces 19 nezavesten 0 pod vplivom zdravil ali alkohola 8 oĺientiran 66 pokĺeten 40 neorientiran 9 delno pokľeten, nepokreten 55 nemlľen 16 upoľablia pripomočke za eibanie 20 agresrven 2 drugo "l t41 Deiavnik Stevilo Deiavnik Śtevilo zdľsna tla 6 na poti ie bila ovira 4 neustreZna ĺazsvetliava 3 napake na opremi 8 neureiena okolica 1 drugo .5 neustrezna obutev 9 Tabela 5: Dejavniki okolja, ki so verjetno vplivali na padec. Dejavnike okolja je ocenil prijavitelj. Pod točko drugo Spadajo dejstva (4)' ki bi jih prijavitelj moral zapisati v druge rubrike, vendar jih je tukaj. Pri enęm bolniku je pľišlo do aplikacije odvajala pľepozno popoldan. Tabela 6: Preventivni ukľepi, izvędeni pred dogodkom Na vseh poľočilih to poglavje ni bilo izpolnjeno. Pod točko drugo spadajo bolniki, ki niso bili ogľoženi inzanje niso bili izveďeĺi nobeni pľeventivni ukrepi. Tabela 7: Posledice padca Zdravnikv enem primeľu ni bil takoj obveščen na izľecno željo bolnika, ki ni navajal nobenih poškodb. obveščen je bilna pľvi naslednji viziti. Prva pomoč ni nikoli bila oŽivljanje. Največkrat je š1o za oskrbo krvaveče rane in hladne obkladke na mesto udarca. Izvedeni ukĺepi Stevilo oredhodno usotovliena ogroženost bolnika J) bolniška oostelia (voziček) ie bila zavrta 54 bolnik ie bil varovan zzaščjtłlo poste|no ograjo 26 bolnik ie bi1 pod nepĺestanim nadzorom / pri transportuie imel spremstvo t8 bolnik ie bil vaľovan s pasovi 0 klicna napľava ie bila v bolnikovem dosegu 7l bolnik ie bil poučen. da ne sme vstaiati in hoditi samostoino 56 druso 8 DA NE Ali ie bil o doeodku obveščen zdravnik? 113 I Ali ie bil dosodek dokumentiran na terapevtski list? 109 5 Ali so bile prisotne vidne poslędične poškodbe? 45 69 Ali bolnik toŽi o nevidnih simptomih? (bolečina, slabost, ...) 28 86 Ali ie bila bolniku nudena pľva pomoč? 24 90 142 Poškodba Stevilo Simptom Stevilo Dodplutba 16 bolečina t9 odľgnina t3 vrtoglavica 5 razpoonatana 5 slabost I kĺvavitev iz nosu 2 bolečina in vrtoglavica I DodDlutba in odrsnina 5 mĺavliinčasta roka I odrsnine in ruzooćna r ana I neznano I neznano 3 skuoai 45 skuoai 28 Tabela 8: Število vidnih poškodb in nevidnih simptomov Bolniki imajo lahko istočasno vidne in skite poškodbe. Pľi vseh poškodbah je bolnika pregledal sobni ali dežurni zdľavnik' Na onkološkem inštitutu Ljubljana So oskbeli 40 poškodb, pet so jih poslali na pregled k tľavmatologu v Univerzitetni klinični center Ljubljana. V proučevanem času na onkološkem inštitutu Ljubljana ni bilo mogoče opravljati radioloških preiskav popoldan, ponoči, ob sobotah in nedeljah. Teh pet bolnikov lahko opredelimo kot resno poškodovane. Nobena od teh poškodb ni ogroža\a življenja bolnika. Šlo ie za šivanja in CT preiskave zaraďi nekajsekundne nęzavesti v enem pľimeru, ali pa zaradi udarca v glavo' Padcev s poškodbo je bilo 39,4 odstotka. Padcev Z resno poškodbo je bilo 4,4 odstotka. Tabela 9: Primerjava števila padcev z nekatęľimi drugimi bolnišnicamr *V bolnišnici Jesęnice so šteli samo padce s postelje. Bolnišnice so izbrane povsem naključno iz literature. Vse med seboj niso primerljive. Dve bolnišnici sta specialni - onkološka in bolnišnica za rehabilitacijo, ostale so splošne in imajo VSę osnovne oddelke. Razpľava Število padcev na onkološkem inštitutu Ljubljana je nizko. l,76 paďca na 1000 bolnišničnih oskĺbnih dni je eno od nižjih števil glede na dostopno literaturo o tej temi. Na intenzivnem oddelku padca ni bilo, na oddelku za brahiradioterapijo so Bolnišnica Leto Št. padcev /1000 BoD onkološki inštitut Liubliana 2007 1.76 Splošna bolnišnica Jesęnice* 2006 0.9 CaulÍield General Međical Centrę, Melboume, Avstraliia 2003 10.1 Barnęs _ Jewish Hospital St. Loiris, Missouľi, ZDA 2002 3-29 StadtsDital Waid. Ztiľich. Svica 2003 8,9 Fliman Rehabilitation Geriatric Hospital. Haifa. Izrael 2003 1,33 Tama - Nasavama Hospital Tama - Citv Tokvo. Japonska 2004 1,3 r43 zabeležili samo enega. Intenzivni oddelek je bil majhen' osebje pa je bilo ves čas pľisotno v bolniških sobah. Na oddelku za brahiradioteľapijo bolnike pľed sprejemom razvrstijo na pođlagi smemic zdravljenja glede njihove primernosti za zdravljenje. Težko pokľetni, dementni, staľi, bolniki z veliko spľemljajočimi boleznimi in duševni bolniki zataknačiĺ zdravljenja niso pľimerni. MĄše stopnje padcev sta zabęlęžI|a tudi inteľnistični in kiľuľški oddelek. Za agresivno zdravljenje s sistemsko teľapijo ali z operacijo so pľimerni bolniki v dobri splošni kondiciji. Zďravnikĺ pľed sprejemom pregledajo bolnikę in pľesodijo o njihovi pľimernosti za zďravljenje' Najvišji stopnji padcev sta na dveh ľadioterapevtskih oddelkih. oddelka imata veliko bolnikov v slabi splošni kondiciji' tudi umirajočih. V primerjavi z bolnišnico Jesenice na onkološkem inštitutu Ljubljana beležimo manj padcev (0,72 na l000 BoD s postelje). V letu 2004 so jih na Jesenicah zabeležíli l,7 5,v letu 2005 1,8 1, v letu 2006 pa 0.90 na 1000 BoD. Tega leta so začeli izvajati sistematične ukĺepe za preprečevanje in zamenjali so metodologijo štetja padcev. V viru vseskozinavajajo zgolj padce s postelje in ločujejo med padci in zdrsi. Zanimivi bi bili združeni podatki. Čas padcev se ujema z ugotovitvami v literaturi. Največ se jih zgodi ponoči, najmanj pa popoldan. Manjše število popoldan je verjetno zaradi prisotnosti obiskovalcev v bolniških sobah. Bolnikov nismo intervjuvali, zakaj so vstajali iz postelje in padli. Verjetno je bila pri veliko padcih vzrok žel1a iti na stľanišče. Te domneve žal ni mogoče ďokazati, jepaze|o verjetna. Takoj na drugem mestu po pogostnosti so padci s sobnega stranišča in stranišča. Bolnišnica Jesenice je umaknila sobna stľanišča iz uporabe, ker to poveča nęvarnost padcev. o rezultatih ni poročil. Naše poročilo je v tem delu pomanjkljivo sestavĘeno, tako da ni mogoče razbrati, ali se je padec zgodil na sobnem stľanišču ali na stľanišču. Poročilo bi bilo dobľo popraviti tako, da bi se ta podatek lahkojasno ugotovil. Samostojno odvajanjeje ena od najosnovnejših človekovih potreb. Kdoľ le more, si želi odvajati samostojno. Pri tem obstaja dostikat velika nęvarnost padca, še posebno' čę bolnik precenjuje svoje moči. odstranitev sobnih stranišč pomeni odvzeti možnost samostojnega odvajanja precejšnjemu številu bolnikov. odvajanje blata v plenico izredno znižuje samopođobo bolnika. Druga posledica pa je lahko izguba bolnikove volje do samooskľbe. Bolnik se lahko prepusti osebju v negovanje in obleži v postelji. Takega bolnika je težko odpustiti domov, kjer naj bi aktivnosti zopet opravljal sam. Postavlja se nam dilema: nekaj več padcev ali >proizvajanje nepokretnih< in stľes pri bolnikih, ki so nepľostovoljno v plenicah' Enostavnega odgovora na to ni. V tej smeri so potrebne nadaljnje raziskave. 144 Razveseljivo je dejstvo' da nihče od bolnikov ni padel zaľadi malomarnosti osebja pri prevozu alipriizvajanju terapevtskih in negovalnih posegov. Večje padcev zaradi napak na opremi in ostalih ovirah, ki jih je povzľočilo osebje. Posteljne ograjice se slabo priĘujejo na posteljo in so velikokĺat uničene. Najboljša možnost so že vgrajeĺe ograjice na posteljo, ki se uporabljajo na novejših posteljah. Zuporabo novih postelj se bo skoraj povsod ta nevarnost zmanjšäla. Čistilke redno označujejo mokĺe povľšine z opozorilno tablo. Zdrsna tla nastanejo v kopalnici, ki jo uporablja veliko ljudi. Nove stavbe imajo več kopalnic, kar bo verjetno zmanjšalo možnost padca. ovirę na poti so obposteljne mizice, infuzijska stojala, nočne omarice, kolesa postelj obrnjena navzyen, itd. Priporočljivo je vse pripomočke takoj po uporabi odpeljati iz sobe oziľoma iz neposredne bolnikove okolice' Na večini oddelkov je ponoči v bolniških sobah tema, na hodnikih pa zgolj minimalna svetloba ali tema. Bolniki želijo temo' da lahko mirno spijo. Mnogi želijo imeti odprta vrata, zato j|h moti tudi razsvetljen hodnik. o tem, kje se nahaja stikalo za nočno lučko, bolniki niso siśtematično poučeni. Poučeni so o upoľabi klicne naprave. Ker veliko bolnikov klicne naprave ne uporabi, je vprašanje, koliko bi jim nočna lučka p omagala, oziroma, ali bi jo piížgali.'Razsvetljena luč v sobi ni dobľa rešitev, saj dokazano slabo vpliva na spĄe. Boljša rešitev je šibka razsvetljava hodnika in priprta vratav bolniške sobe. Na onkološkem inštitutu Ljubljana sistematično ne ocenjujemo nevarnosti padca pľi vsakem bolniku. Medicinska sestľa ob spľejemu na podlagi negovalne anamneze in izkušenj oceni stanje in načrtuje ukĺepe (posteljna ograjica, sobno stranišče, prepoved samostojnega vstajanja). Bolnika o ukľepih tudi pouči. Med hospitalizacijo medicinske sestľe spremljajo stanje bolnika in si poročajo med izmenami' UkÍepe se sproti prilagaja bolnikovemu stanju. Število padcev ni veliko, vendar se Zagotovo lahko število śe zníža. V litęľaturi ni zaznati nobene ocenjevalne lestvice z veliko zanesljivostjo. Nekateľe bolnišnice so izvajale sistematično preprečevanje padcev. Ponekod so bili ręnl|tati dobri, drugje niso zabeležili sprememb. Na onkološkem inštitutu Ljubljana bo potľebna strokovna razprava o tej temi' Potrebno bi bilo določiti me'todo ocenjevanja nevaľnosti in določiti ukĺepe Zaposamezne stopnje ogľoženosti. Zanesljivost pisĄa poročil lahko zgolj ocenjujemo, s tem so se ukvarjali tudi tuji avtorji. Naši podatki se dobro ujemajo z ugotovitvami tujih študij. Sklepamo lahko, da so se pisala enako vestno kot v liteľaturi. Verjetno je, da je bila večina padcev s poškodbo bolnika popis ana. Za tak padec ve več oseb' tudi svojci, in medicinske sestre tak dogodek zanesljivo vestneje popišejo. Bolj vprašljivi so padci, pri katerih ni prišlo do poškodbe, niti ni bilo potrebno bolniku pomagati vstati. Načľtne kontľole vestnosti pisanja tega poročila ni. Prijava paďca za prijavitelja nima nobenih posledic. t4s Kaznovani niso ne posamezniki, niti skupine - oddelek. Številna poročila so bila pomanjkljivo izpolnjena' Potrebno bo preveľiti jasnost in razumljivost obľazca in čľtati nepotrebne ľeči. 40 % vseh padcev se je končalo s poškodbo,4 oÁ vseh padlih se je ľesneje poškodovalo. Tudi v literaturi so objavljeni podobni podatki. Več viľov navaja Življenjsko nevarne poškodbe, kot so možganske poškodbe, zlomi stegnenice, medenice, idr' Pri nas k sreči ni bil nihče hudo poškodovan. Posteljne ograjice nekateri označujejo kot vzrok težkih poškodb, ki se zgodijo kadar bolnik spleza preko ogľajice' Zabelęžili smo 26 takih padcev (23 % vseh), l3 bolnikov se je poškodovalo, 13 ne. Enega so napotili na urgenco Kliničnega centra na šivanje. Zaznatije nekoliko višji delež poškodb pri padcih pľeko ograjice. Pľedlogĺ za ĺzboljšanje - obtazci niso bili popolno izpolnjeni. Potľebno jih je izboljšati in poenostaviti. - Uvesti sistematično ocenjevanje padcev ob sprejemu. - Uvedba trdno pritrjenih posteljnih ograjic. Bolnik nikakor ne sme pasti skupaj z ogľajo. Poostren nadzor nad bolniki, varovanimi z ograjico' - Spodbujanje bolnikov, da prinesejo s seboj svoje pripomočke za hojo in jih uporabljajo. - Svetovanje bolnikom o pravilni obutvi zahojo v bolnišnici. - Poenostaviti pľižiganje nočne lučke bolnikom in omogočiti vsem bolnikom deluj očo klicno napravo. - Starejše in obnemogle bolnike je potľebno večkat seznaniti z možnosdo pomoči pri odvajanju in s tem, da je osebje vedno na voljo za pomoč. - Čistilno osebje naj vedno zavaruje svoje delovišče z opozoľilnimi tablami. Pogostejši nadzot v stĺaniščih in kopalnicah (suha tla) bi bil koristen' - Beleženje padcev naj se ne sprevrže v tekmovanje med oddelki' To poveča nevarnost prikĺivanj a podatkov. Zaključek Padci na onkološkem inštitutu Ljubljana kljub odsotnosti preventivnih pľogramov niso prepogosti' Ker je potrebno stanje še izboljšati, bi se bilo treba pogovoriti o tem' Pľijava in zbiranje podatkov o padcih moľa potekati še napľej. Le tako se lahko ugotovijo kritične točke in pripravijo ukrepi. Največjo nevaľnost predstavlja 146 bolnikova želja skrbeti sam Zase pri odvajanju. osebje mora biti s tem seznanjeno, znati mora teke bolnike prepoznati in mora biti nanje posebej pozorno. Literataľa in viri ' Aizen E., Shugaev I., Lenger R. Risk factors and characteristics of falls during inpatient ręhabilitation of elđerly patients. Archives of gerontology and geriatrics 2007;44: l-12. ' Dharmarajan T. S., Avula S., Noľkus EP. Anemiá increases risk for falls in hospitalized older adults:An evaluation of falls in362 hospitalized, ambulatory long term caľe, and community patients. JAm Med DirAssoc 2007;8: E.9-E.15. ' Fonda D., Cook J., Sandler V', Bailey M. Sustained reduction in sęrious fall-related injuľies in older people in hospital. MJA 2006; l84:3'79-382. ' Freis C., Williams P., Narayanan S., Gaľiballa S. E' Iatrogenic causes of falls in hospitalized eldeľly patients: a case control study. Postgrad Med J 2002 ;78: 487 -489. . Hitcho E. B., Kĺauss M. J.' Biľge S., Claiborne Dunagan W.' Fischer I.' Johnson S., Nast PA, Costantinou E., Fraser V. J. Characteristics and circumstances of falls in a hospital setting. J Gen Intem Med,2004; 19:732-739. . Krauss M. J., Evanoff B., Hitcho E., Ngugi K. E., Claiborne Dunagan W., Fischer I., Birge S., Johnson S., Costantinou E., Fľaser V. J. A casę control study of patient, medication, and carę- ľelated risk factors for inpatient falls. J Gen Inteľn Med 2005;20: 116-122. . Longo R., Hewett J. E., Ge B', Schubęľt S' The long road to patient safety. A status repoľt on patient safety systems. JAMA 2005;294:2858-2865. ' Marinšek N.,Kĺamar Z., Ažman R. Kazalnik kakovosti - padci bolnikov iz postelje za obđobje 2004 - 2006. Interni dokument Splošne bolnišnice Jesenice. ' Nakai A., Akeda M., Kawabata I' Incidęnce and ľisk factors for inpatient falls in an academic acute-care hospital. J Nippon Med Sch 2006;73:265-2i0. . Schwendimann R., Bühler H., De Geest S', Milisen K. Falls and consequent injuríes in hospitalized patients: effects of an intęrdisciplinary falls prevention program. BMC Health Service Reseaľch 2006,6:69. ' Schwendimann R, De Geest, Milisen K. Evaluation of thę morsę fall scale in hospitalised patients. Age Ageing 2006; 35:311-313. ' Walkeľ P. C., Alrawi A., Mitchell J. F., Regal R. E., Khandeľia U. Medication use as risk factor for falls among hospitalized elderly patients. AM J Health-syst Pharm 2005; 62: 2495-2499 147