!K  Janežičeva

'if  Jovenska slovnica.

?riniti in ^reddal

dr. Jakob Jkei

c- kr. proftser.

«**

Cena 3 krone.

•mm'-

A. Janežičeva

Slovenska slovnica.

Za srednje šole

priredil

dr. Jakob Šket,

c. kr. profesor.

2)eveta, predelana izdaja.

Velja mehko vezana 2 kroni 60 vin., trdo vezana 3 krone.

V Celovcu 1906.

Tiskala in založila tiskarna Družbe sv. Mohorja.

63091

J). (P, K)

Z1~ ^

|>j = o30Čp43< 3^

o

c)  kot odprti ali široki e, prav  globoko in razteg¬
njeno, na pr. peta, svet  (heilig).  vezati, pet, jeza, leča, sreča.

Opomba. V slovenskih narečjih se ozki in široki e v govora natanko raz¬
ločujeta: primerjaj domačo izreko sledečih besed: breg. lej), dete. repa. mesto,
klet, sneg  z besedami: peta. kepa, leča. jeza, resa, ječa. jetra, sreča.

č)  kot  polglasni <? v končnicah -ec. -ek, -el. -eni. -en, -er.
-et, -ev in pred samoglasniškim r. Izgovarja se prav zamolklo
in le napol slišno; na pr. pevec, kratek, svetel, kosem, truden,
bister; brzda, srna, trs, zrno, vrt, žrd, trd.

Opomba. 1. V novejši pisavi se polglasni e pred r opušča, ker to olajšuje
pravo izreko: zato pišemo: hrdv. brzda, krst, smrt. srna. trs  namesto: berdo,
bersda, kerst, smert, šema, ter s.

2. V korenskih zlogih in priponah se govori polglasni  e kot namestnik
starih polglasnikov u in 1 , na pr. res, pes. tešč, dež, deska, težek  itd. V neka¬
terih besedah in priponah se ojači v a, kakor menj  in manj; usehel  in usahel;
krepek  in krepak.

§ 9. Pismenka i se izrekuje pol n o glasno,  na pr. čist,
mir, hiša, sin, pila, žila, milost.

Bolj z a m o 1 k' 1 o se glasi v kratkih enozložnih besedah in v
breznaglasnih zlogih, na pr. nit, miš, mesiti, hvaliti.

Opomba. Kot sprednjik se nahaja i v besedah: igla, igo  (Joch), igra,
iloriea, ime, in. iskati, iskra. isti. iti, iz,  in še v nekaterih drugih, zlasti tujih
besedah. V  preprosti govorici se mu rad dodeva j in govori: jigla, jigo. jigra
itd., česar pa v pisavi in v čisti izreki ne posnemamo.

S 10. Pismenka o nadomešča dva glasa; o je tedaj dvojen:

a)  navadni o. ki se glasi kakor v drugih jezikih; le v zatezi
se bliža sem ter tja nekaj samoglasniku u; na pr. oko, gospod,
dum, voz; nož, okno, grozd, smola.

b)  odprti ali široki  d. kakor bi bil v njem a utopljen;
v nekaterih krajih pa se glasi kakor navadni dolgi o z zaglasnim
u: na pr. goba  = gbaba  in gouba; moka, toča, pot, mož, roka.

Opomba. Kot sprednjik nam služi o v besedah: o, ob, oba. od, ogenj, oje,
okno, oko. ol, on. orel. osa, osel, ost.  in še v nekaterih drugih. V domačem
govoru ima večkrat v pred seboj, na pr. roje, vok no, vosa, ron  itd., kar se
pa v čisti izreki in v pisavi ne posnema.

11. Pismenka u se glasi polno glasno  kakor v drugih
jezikih, na pr. luža, ruda, čuk, ud, sluga;  bolj zamolklo  pa v
kratkih enozložnih besedah in v breznaglasnih zlogih, na pr.
kup, kruh, jug, izgubiti, varuh, kmalu.

Opomba. 1. Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Rad¬
gone, Ljutomera in Ptuja, vse dolenjščine in notranjščine ob Krasu, kjer govorijo
v korenikah ii namesto u, na pr. kup  = kup, buča = buča, bruno  = bruno,
tudi  = tudi, kupiti  = kupiti.

6

2. Kot sprednjik se nahaja u v besedah: ud, uho, ujec , uk, ulica, ulj,
um, up, usnje, usta, uzda,  in še v nekaterih dragih, zlasti s predpono u
sestavljenih besedah. V domačem govora devajo radi predenj v, na pr. vud,
vuk, vum, vusta  itd., kar pa opuščamo v pisavi in v čisti izreki.

B. Soglasniki.

§ 12. Jezikovec v je dvojen: samoglasniški in so-
glasniški.

a)  Samoglasniški (zlogotvorni) r se govori prav trdo in tvori
zloge kakor samoglasnik; na pr. vrt  = v-r-t; trd, grd, skrb,
brdo, brzda, vrtnar, čvrstev, oskrbnik.

b)  Soglasniški r se izgovarja kakor v drugih jezikih, na pr.
riba, reka, roka, ruda, drevo, pero, dober, bistra, gospodar.

Jezikovec 1 je trojen:

1. trdi,  poljskemu l  odgovarjajoči 1, kateri se kakor v(u)
izr ekuje, in sicer:

a)  v koreniki pred soglasniki,  na pr. dolg - dovg, polt =
povt, volk  = vovk, žolna  = žovna.  Po Štajerskem proti hrvatski meji
govore: dug, put, vuk, žuna.

Enako se glasi tudi pred polglasnim (gibljivim) e v obrazilih
-ec, -en;  na pr. tkalec  = tkavec, poslušalec  = poslušavec, redilen  =
rediven, rodilnik  = rodivnik.

b)  na k o n c u b e s e d (skoro po vsem Slovenskem), na pr. dal  =
dav (dau), igral = igrav, delal  = delav, jel = jev, trpel  = trpev,
ljubil  = ljubiv, rekel  = rekev (rekov, reku).

Opomba. Na Koroškem in Gorenjskem govorijo trdi 1 tudi pred trdimi
samoglasniki kot v(u), na pr. pudtno, mdsuo, dava, gudva, uč  nam. platno ,
maslo, dala, glava, luč.

2. navadni srednji  1, ki odgovarja nemškemu 1, na pr.
leto, lipa, lov, cvetlica, mleti, dekla, milo, kmalu.

3. mehki (topljeni)  1, ki ga pišemo z lj, na pr. ljub,
zemlja, kralj, Ljubljana, boljše, hvaljen.

Opomba. V olikanem govoru se trdi 1 navadno izgovarja kakor srednji,
t. j. nemški ali latinski 1; na pr. dolg, solna, jabolko; poslušalec, redilen,
rodilnik; dal, bil, sul, nesel, rekel; topel, mrzel.

Jezikovec n je dvojen:

a)  trd in se izgovarja kakor v drugih jezikih, na pr. nesti,
nov, naš, nimam, mene , len , tnalo.

b)  mehek (topljen)  in kot tak se piše z nj, na pr. njiva,
knjiga, njen, hranjen, konj, ogenj.

7 —

§ 13.  Zobnika t in d imata vselej in povsod svoj čisti
glas, naj nam rabita kot sprednjika, srednjika ali končnika.
Zveneči d se naj vselej natanko loči od nemega t. Na pr. brod,
plot, dom, top, sreda, peta, pot, trud, strd  — strdi, strt  — strto,
trda, trta.

§ 14. Ustniki p, t*. m imajo sploh svoj čisti glas; samo
v je mnogo mečji kakor v drugih jezikih ter se bliža:

a)  na začetku besed in med samoglasnikoma nemškemu lu,

b)  na koncu besed in pred soglasniki samoglasniku u.

Na pr. brada, riba, grob, pismo, slep, mamilo; veter, vino,
voda, devica, njiva; kriv, žetev, lov, mavrica, ovca, kavka.

Opomba. 1. Semkaj spada tudi tujka f v tujih in nekaterih domačih,
naravni glas posnemajočih besedah. Pismenka f je ohranila svoj glas tudi v
slovenščini, na pr. Filip, fant, fleten, frfoleti, flafotati;  češče pa jo zamenjamo
z domačim b, na pr. bakla = Fackel. barva  = Farbe, birma  = firmatio.

2.  Kakor si Slovenec glas f v tujkah rad zamenjava v b, enako nado¬
meščajo tudi Kemci naš b s svojim f ali v, kadar si po svoje krojijo besede
slovenske; na pr. Bled  = Veldes, Bistrica  = Feistritz, Borovlje = Ferlach , Žabnice
= Saifnitz, Beljak  = Villach.

§ 15. Goltnika  k in g se glasita kakor v drugih

jezikih, h pa kakor nemški d); na pr. grom, glava, blag, krotek,

rokavica ; muha, duh, hrast, hlapec.

Opomba. 1. Xa Koroškem in Gorenjskem govorijo g, zlasti v začetku iu
na koncu besed, prav po češki navadi, kakor latinski ali nemški li; na pr. bora,
= gora, hosd = gozd, sneh  = sneg. drah = drag, Imava  = glava, brieh = breg.

2.  V nekaterih krajih na Koroškem, zlasti v Rožni dolini, govorijo pred

e in i namesto k nmehčani č; na pr. cita  = kita , cepa  = kepa.  Pred trdimi

samoglasniki in pred soglasniki pa nadomeščajo v rožanskem narečju kzjedva
slišnim goltniškim nastavkom; na pr. ’aj  = kaj, ’a’6 = kako, ’u’avica  =* kukavica.

§ 16. Sičniki  se glase: c kakor nemški J, s kakor ostri
fj ali jj, z pa prav rahlo, kakor nemški f med samoglasnikoma
(Rose, Wesen); na pr. cena, raca, stric; sestra, sapa, rosa, les;
zima, koza, mraz, zvezda.

§ 17. š umniki ali nebniki  se izrekujejo: č kakor nemški
tiri), š ostro kakor nemški id), ž pa prav rahlo, kakor francoski j
v „Journal“; na pr. čast, moč, meča; šega, vesa; žena, veža, mož.

Semkaj spada tudi j. vseh soglasnikov n a j m e č j i. pa vendar
naj večje moči,  ker mnogovrstno preobraža druge so¬
glasnike.  — Glasi se kakor v drugih jezikih, na pr. jezik, jug,
meja, tukaj.

8

Glasovna izpreminjava.

$ 18. Glasovi se preminjajo, da postane njih zveza lahko
izrekljiva in lepoglasna. Karkoli se upira mehki in gladki
izreki, vse to se pretopi in omeči, da se prikaže v skladnejši
obliki. Tej premembi so podvrženi samoglasniki in soglas¬
niki.

A. Izpreminjava samoglasnikov.

S 19. Samoglasniki se prispodabljajo  soglasnikom
(Assimilation), t. j. se njim podobne, bolj enake delajo. Tako se
za mehkimi  soglasniki trdi  samoglasniki preminjajo v mehke
(mehčanje).

Za mehkimi soglasniki se preobraža o v e. in sicer:

a)  v samostalniških sklonilih: om, orna, o v,  na pr. meceni
nam. mečom; srcem  nam. srcom; nožema  nam. nožoma;
kraljev  nam. kraljov.

b)  v edninskem imenovalniku in tožilniku srednjih samo¬
stalnikov in njih pridevnikov, na pr. cvetoče lice  nam. cvetočo
lico; vroče poletje  nam. vročo poletjo; morje  nam. morjo.

c)  v nedoločnikovi sponi: -ova,  na pr. kraljevati  nam.
kraljovati; posvečevati  nam. posvečevati.

č)  pri pridevnikih na -ov  in v sestavljenih besedah, na pr.
stričev  nam .stričov; cesarjev  nam. cesarjov; zemljevid  nam.
zemljovid.

Opomba. .Samoglasnik o, ki je nastal iz prvotnega nosnika on. se ne
mehča v e: tako v edninskem tožilniku in orodniku ženskega
spola: cvetočo rožo; g gorečo svečo,  in v s e d a n j e m deležniku: plešoč , kažoč.

$ 20. Samoglasniki se vstavljajo  med soglasnike
(vrinek), da meče pretrdo izreko. Vstavlja se e:

a)  v množinskem rodilniku ženskih in srednjih samostal¬
nikov, da se ne snideta dva (razen Ij, nj, st, šč, zd, mb  itd.)
ali še več soglasnikov; na pr. iskra  — isker  nam. iskr; zgodba

- zgodeb  nam. zgodb; okno  — oken  nam. okn.

b)  v tvorno-preteklem deležniku, na pr. rekel,  v ženskem
spolu: rekla; padel - padla, padlo; nesel nesla, neslo.

c)  pri pridevnikih in samostalnikih v končnicah na -ec, -ek,
-el, -eni, -en, -er, -et, -ev,  na pr. dober  (iz dobrj,  žen. dobra;
svetel,  žen. svetla; misel  (iz misij, bolezen,  rod. misli, bolezni.

9

§ 21. Samoglasniki včasi odpadajo ali izpadajo
(odpad — izpad), da se prikaže beseda v kračji obliki.

a)  V navadnem  govoru (redkoma v knjigi)  se često¬
krat besede v začetku ali na koncu obrusijo, na pr. spod  nam.
izpod, spred  nam. izpred, zgubiti  nam. izgubiti, spolniti  nam. iz¬
polniti; tak  nam. tako, bliz  nam. blizu, zarad  nam. zaradi, zavolj
nam. zavoljo.

b) X  navadnem  govoru (redkoma v knjigi)  samo¬
glasnik sredi besede večkrat izpade, na pr. beda  nam. brnela ,
d/ati  nam. dejati, nadjati se  nam. nadejati se, sjati  nam. sejati;
kamen  — rod. kamna  nam. kamena; mesec  — rod. mesca  nam,
meseca; tovariš  — rod. tovarša  nam. tovariša.

c)  Korenski samoglasnik (polglasni e) izpada v besedah:
pes  — rod. psa,  daj. psu; sel  — sla; posel  — posla; sen  — sna;
šev  — šva  (die Nalit).

B. Izpreminjava soglasnikov.

S 22. I. Soglasniki se pr etapi j a jo v sorodne  (Laut-
ivandel), in sicer:

1. jezikovci.

1 se topi s sledečim i v lj: piljen  iz pilim, jnli-ti; soljen
iz solien, soli-ti; voljen  iz volien, voli-ti.

n s sledečim i v nj: gonjen  iz gonim, goni-ti ; m e nje n
iz menien, meni-ti; plenjen  iz plenim, pleni-ti.

r s sledečim i vrj: umorjen  iz umorim, umori-ti; stor¬
jen  iz storim, stori-ti; razširjen  iz razširim, razširi-ti.

li pred ustnikom h v m: shramba  iz šhranba, shrani-ti;
Ji l im-ha  iz hi hiba, hlini-ti; prememba  iz premenba, premeni-ti.

2. zobniki.

d se pretvarja s sledečim j (i) v j: graja  iz graclja ;
grajen  iz gradjen (gradi en), gradi-ti; k laja  iz kladja, po-klad-ati;
sojen  iz sodjen, sodi-ti.

t s sledečim j (i) v č: ječa  iz jetja, jetnik; mačeha  iz
matjeha, mati; mlačen  iz mtatjen (mlatim), mlati-ti; pica-  iz
pitja, pi-ti.

st s sledečim j (i) v šč: puščen  iz pust) m (pustim), pusti-ti;
puščava  iz pustjava, pust; rašča  iz rastja, rast-em.

10

d pred t v s: jesti  iv, jedli;  pasti  iz padti; daste  iz dadte;
vest  iz vedt, ved-eti; slast  iz sladt, slad-ek.

t pred t v S: cvesti  iz cvetti; plesti  iz pletti.

3. ustniki.

b, m, p. t  se topijo s sledečim j (1) v bij. mlj, pij, vij.

Xa pr. Ij ubij  en  iz ljubjen, zib Ij e m  iz zibjem; drem  Ij  e m
iz dremjem, mamljen  iz mamjen; hripljem  iz hripjem,
topljen  iz topjen; d e vi jem  iz devjem; zemlja  iz zemja;
c/loblje  iz globje.

4. goltniki.

a)  g se mehča pred obrazilom i. v z: drag  — draži;
strižem  (deblo strig-)  — strizi;  pomor em (pomog-)  — p omoži.

h pred obrazilom i v s (pa le redkoma): Vlah  — VIasi;
na rjusi  nam. na rjuhi.

k pred obrazilom i v c: otrok  — otroci;  travnik — t rav¬
nici;  roka  — na roči;  rečem (rek-)  — reci.

b)  g se pretaplja s sledečim j (i) v ž: leža  iz leg j a;
tržan  iz trgjan; Pražan  iz Pragjan, stržem  iz strgjem.

h s sledečim j (i) v š: duša  iz duhja; pišem  iz pihjem
(pihati); dišete  iz dihjete.

k s sledečim j (1) v č: meča  iz mekja; jočem  iz jokjem.

c)  V sklanjatvi, spregatvi in besedotvorju se mehčajo
goltniki pred sledečim e in i v šumnike :

g se mehča v ž: igo  — ižesa; strižem  — strigel, strigla;
ubožica  — ubog; druže, družeta, družica  — drug; blažiti
— blag.

k prehaja v č: oko  — očesa; rečem  — reko; tečem  — tekel;
otroče, otročeta  — otrok; očit  — oko.

h se preminja v š: uho  — ušesa; sušiti, sušica  — suh;
strašiti  — strah.

gt in kt se topita v č: streči  iz stregli, striči  iz strigti,
peči  iz pekti, reči  iz rekti.

Zaradi blagoglasja se preminjata g in k v li, kakor lahek
nam. lagek; mehek  nam. mekek; nohet  nam. noget; h kruhu
nam. k kruhu; h gospodu  nam. k gospodu.

— 11

5. sičniki.

c se topi s sledečim j (1) v č: kličem  iz klicjem.
s s sledečim j (i) v š: brišem  iz brisjem;  brušen  iz
brusjen (brusien); noša  iz nosja.

z s sledečim j (1) v ž: režem  iz resjem; vozen  iz vozjen;
griža  iz grizja (grizem).

sk, st s sledečim j (i) v šč: iščem  iz iskjem; puščen  iz
pustjen (pustien); češ č en  iz čestjen.

§ 23. II. Soglasniki se vstavljajo,  da zatikajo zev med
glasovi (Hiatus), ker se izreka dveh zaporednih samo¬
glasnikov  (razen v sestavi) nstom upira.

Zev se zatika na več načinov:

1. Med dva samoglasnika se vtika soglasnik  j ali v.

a)  j :  p V a  č a  pi-ača; p a j ek iz pa-enk  (staroslov. paonkii );

Azija  iz Azia; dijak  iz diaconus; ideja  iz idea; milijon
iz milion.

b)  v: za v ec  zraven zajec  (staroslov. zajenct) ; roko  vet  iz
rokojet  (glagol jamem, jeti)-, prev  or  iz pre-or  (Brachacker) ,•
Jovan  in Ivan  iz Joannes.

2. V sestavi se u izpreminja v soglasnik v, i pa v j, na pr.
medved  iz medu-ed; pojdem  iz po-idem; zajdem  zraven zaidem.

3. V tujkah preobražamo  dvoglasnik en in au v ev in
a v (ov), na pr. Evropa  iz Europa ; evfonija — Euphonie; Avstrija

— Austria; Pavel, Pavla  — Paul; avtomat  — Automat; Lovrenc

— IMuren ti us.

S 24. Včasi se vrine kak soglasnik med druge soglasnike,
da dela njih trdo zvezo laže izrekljivo.

Tako vtikamo s med skupino t>t in pt v nedoločniku in na¬
menilniku ; na pr. dolbsti  iz dolbti, grebsti  iz grebti; tepst
iz tept.

§25.  III. Soglasniki odpadajo ali izpadajo  (Ab-
werfung — Ausstofiung), in sicer:

1. jezi  ko  v ec  r izpada za šumniki, pa le na Kranjskem
razen Dolenjskega in na Goriškem; drugje se govori r za šum¬
niki razločno in tako se tudi piše; na pr. čreda  — čeda,
črešnja  — češnja, črevo  — čevo, črez  — čez, črevelj  — čevelj,
žrebe  — zebe, žrebelj  — žebelj.

2. zobnika  <1 in t izpakujemo:

a) pri glagolih II. vrste pred pripono: -niti, -nem,  na pr.
veniti, venem  iz ved niti, vednem; kreniti, krenem  iz
kretniti, kretnem (kret-ati);  dalje pri glagolih: vem iz vedm,
dam  iz dadm, jem  iz jedrn.

b)  češče pred obrazilom -ski  in -stvo,  zlasti: gosposki  nam.
gospodski, soseska  nam .sosedska, bogastvo  nam. bogatstvo;
pri pridevnikih : prazen  nam. prazden, požeti  nam. pozden;
včasi tndi: brezno  nam. brezdno.

e)  pred deležnikovo pripono 1. toda le po vzhodnih in južnih
krajih slovenskega ozemlja; na pr. cvel, cveta  = cvet (d, cvetla ;
pal  = padel, plet  = pletel, bol  = bodel, kral  = kradel.

3. ustniki  b. p. zlasti v izpadajo ali odpadajo:

a)  pri glagolih II. vrste pred pripono: -niti, -nem,  na pr.
g'miti, ginem  iz gibniti, gibnem (pogib-ati); zakleniti,
zaklenem  iz zaklepniti, zaklepnem (zaklep-ati).

b)  za predlogom ob,  na pr. oblak  nam .obalah, oblečen  nam.
obvlečem, obleka  nam. obvleka, obesiti  nam. obvesiti, oblast
nam. obvlast (vladati).

c)  včasi pred t in 1. na pr. tiča  zraven ptica, last  nam. vlast
(vladati), las  nam. vlas, lat  nam. vlat, pleti  nam. plevti.

c)  včasi v predlogu vz. na pr. zbuditi  = vzbuditi, zdržati
vzdržati, zgled  = vzgled, zdramiti  = vzdramiti.

d)  še v nekaterih drugih besedah, na pr. že v/.vže, uže; storiti
iz stvor iti, hoja  iz Kvoja, zagozda  zraven zagvozda, s rab
iz svrab, sraka  iz svraka.

4. go lt ni k k izpada zlasti za soglasnikom s pred pripono:
-niti, -nem,  na pr. brsniti, brsnem  zraven brskniti, brsknem
(brsk-ati); prasniti, prasnem  zraven praskniti, prasknem
(prask-ati); stisniti, stisnem  iz stisk nit i, stisknem (stisk-ati).

§ 26. IV. Soglasniki se menjavajo  (Lautvvechsel):

1. jezikovci  med seboj in z drugimi soglasniki, na pr.
goltanec  — grtanec, klik  — krik, kora — koža, uboren  — ubožcu,
morem  iz moževi (mogo  = morejo); blagor  iz blago-že; vendar  iz
vem da že; kdor  iz kto-že.

2.  zobniki  med seboj in z drugimi soglasniki, na pr. bridek
- britek, kdo  — Ido, metem  — medeni, kodelja  — koželj, sladcica
-- slaščica.

3. ustniki med seboj in z drugimi soglasniki, na pr.
bramor  — mramor, prača  — frača, svoboda — sloboda.

4. goltu  iki  med seboj, na pr. gavran — kavran, grohot

- krohot, grb ----- hrbet, graška  — hruška, laket  — lahet.

Večkrat se čredi g z z. na pr. dregati — drezati, drgati

- držati, migati  — meziti se, obsegati  — obsezati, spregati  —
s pr e z ati, ustregati  — ustrezati.

5. sičnik  z z s, posebno pred t, na pr. mazati  — maslo
(iz maz-tlo). lezem  — lestvica, vezati  — poveslo  (iz povcz-tlo );
lesti, gristi, mlesti  iz lez-ti, griz-ti, mlez-ti; zmisel  zraven smisel.

S 27. Y. Soglasniki se prestavljajo  (Metathesis) zlasti
z ozirom na sorodne besede v drugih jezikih:

1. da se razdraži pretrda zveza soglasnikov, posebno jezi-
kovcev pred zobniki, na pr. brada  Bari, breg  - Berg, brod

- Fini, grad,  — Garten, kratek  — curtus, kriv  — curvus,
mramor  — marmor, red — ordo, rabota  — Arbeit, rama

Arni, tretji  — tertius; slama  Holm.

■>.  še v nekaterih drugih besedah, ki so nam v obeh oblikah
navadne, na pr. heteri  iz četveri, gomila  iz mogila, kropiva  iz
kopriva, čebela, čbela  iz bčelci, bučela.

Zlogi in naglaševanje.

A. Zlogi in besede.

§ 28. Zlog  je glas ali skupina glasov, katere , v eni
sapi ali enkrat zinivši izrečemo, ki pa še nič ne pomenijo;
na pr. bra-, bren-, ple-, pro-  itd. Zlogu, ki se končuje na samo¬
glasnik. pravimo odprt,  tistemu, ki ga zapira soglasnik,
zaprt  zlog.

Besede  so glasovi, ki imajo že določen pomen, na pr. a,
pa, ud, vol, hiša, čebela  itd. Besede so e n o z 1 o ž n e (enozložnice),
dvozložne  (dvozložnice) ali več zložne  (večzložnice).

V vsaki večzložni besedi se izgovarja en zlog močneje
od drugih. Ta zlog ima tedaj naglas ali poudarek.

14

B. Naglas in naglaski.

§ 29.  Naglas  ni drugega kakor glavni poudarek ali
povzdig kakega samoglasnika  v izreki.

Samoglasniki so po naravi dolgi (—) ali kratki  (■—).

a) Naglas dolgih zlogov je dvojen:

1, potisnjen, kadar pada poudarek na prvo  polovico
samoglasnika (padajoč naglas),  na pr. grad  = grdad; med  =
meed; živ, loj, duh.

2.  potegnjen, kadar pada poudarek na drugo  polovico
samoglasnika (vzdigajoč naglas), na pr. kralj  = kradlj;
križ  = krilž; mera, ključ, morem.

h)  Kratki zlogi  imajo le en naglas,  na pr. brat,
kmet, sit, kruh, otrok, napad, precej.

§ 30. Kadar hočemo dolžino ali kratčino posameznih glasov
v pisavi zaznamovati, postavljamo nad dotične samoglasnike
posebna naglasna  znamenja ali naglaske.

Za natančno, znanstveno  zaznamovanje dolgih in kratkih
zlogov se rabijo trije naglaski.  namreč:

a)  zavijalec za potisnjeno-dolge  glasove, na pr.
Bog, hramba, brniva, dom, duša, grad, jok, kost, kup (kupiti), las
(das iiaar), mladost, most, mož  (der Mann), past, peti, pot  (znoj),
rop, strup, suša, svet, zlat, zvest, žaba, želva.

b)  ostrivec ’  za pote gn j e no-dolge  glasove, na pr .dam,
doga, gospa, hrast  (dob), hvala, ključ, kralj, križ, las  (der Haare),
mož  (der Manner), narod, peta, pot  (steza), roka, sadje, sosed, zima.

c)  krativec ' za kratke  glasove, na pr. rad, meč, dim,
kup; žvenket, potop; ampak, večkrat.

§ 31. Navadni pisavi služita prav za prav samo dva
n a g 1 a s k a, namreč:

1. ostrivec  '  kot znamenje potisnjeno- in potegnjeno-
dolgili  glasov, na pr. duh, grad, jok, med, živ  — ključ, kralj,
križ, sadje, stena.

2.  krativec  ' kot znamenje kratkih  glasov, na pr. konj,
kmet, slab; otrok, prizor, pekel; kakor, jedva.

Strešica  a  nam rabi samo tedaj, kadar hočemo posebej
zaznamovati široki  e in 6, na pr. jedro, peta; vedel je  (er
tiihrte), vedel je  (er wufite); roka, močen  (kraftig); mora  (der Alp),
mora  (er mufi); gospoda  (die Herrschaft), gospoda  (den Herrn).

Opomba. 1. Naglaske stavimo navadno le tedaj, kadar hočemo pomen
kake besede in torej tudi nje izreko natančneje označiti; na pr. da  (ja), da  (er
gibt), mora  (der Alp), gospoda  (die Herrschaft); s potem  (unterwegs), reko
(sie sagen); uče  (sie lehren), grede, mimogrede  (voriibergehend), molče  (sehwei-
gend), kupuje  (kaufend), vzdihuje  (seufzend); svet  (der Rat), svet  (die Welt).

2. Naglaski se morajo staviti, kadar besedo drugače naglašamo, kakor je
v obče navadno. To se godi zlasti v pesmih  zaradi pevske mere: na pr.
njega, komur , daleč, žalost, pekel, danes; pretežko , bridko; pomlad, prihod,
ima  itd.

§ 32. Kateri zlog se naj v slovenščini naglasa, to se ne
da natanko določiti; slovenski jezik je v tem zelo gibčen in
svoboden, po narečjih  različen.

O naglaševanju posameznih besed  pomni sledeče:

a)  Enozložnice so kratke,  ali pa tudi dolge s po¬
tisnjenim ali potegnjenim naglasom; na pr. Min, strop,
konj, kmet  — dih, mSst, strup; kralj, ključ, luč.

b)  Dvozložniceinvečzložnice  imajo naglas navadno
na koreniki,  pa tudi na obrazilih; na pr. graja, uzda, kamen,
gibati, pokoren, pokorščina  — tečaj, voznik, kraljica, obrazilo,
kamenin, milostljiv, plemenit.

c)  S predlogi na-, o-, po-, pre-, pred-, raz-, so-, za-  itd. se¬
stavljeni samostalniki in pridevniki pomaknejo naglas radi
na predlog;  na pr. narod, naroden, ograda, potok, prelaz,
predmet, pristava, razred, sosed, zamet, zastava, zavod.

Vendar ostaja naglas po mnogih krajih tudi na koreniki,
na pr. ograda, pristava, soteska, potok, prelaz, zastava.

č)  Naglas na zadnjem  zlogu je kratek ali dolg, na
drugih zlogih  pa skoro vedno dolg; na pr. otrok  — otroka,
otrokom,a; otročji; praded  — pradida; dedič, didina, dediščina;
gospod  — gospoda; gosposki , gospoščina; gospodar.

d)  Pri sklanjatvi in spregatvi ostaja naglas v
obče ondi.  kjer je bil v imenovalniku,  oziroma v prvi
osebi;  le redkoma ga splošna raba potisne na kak drug zlog;
na pr. travnik, travnika; potop, potopa; človek, človeka; pletem,
pleteš, plete, pleteva, pletemo, pletejo  — pleto; učim,, uči se!

e)  Prednost se naj daje tistemu naglasu, ki se opira na
najimenitnejši besedni del, na koreniko;  a vendar le tedaj,
kadar splošna ljudska raba ne zahteva naglasa na kakem drugem
zlogu. Na pr. molim, moliti  (Boga) — molim, moliti  (roko).

16

Pravopisj e.

A. Splošna vodila.

S 33. Glavno pravopisno vodilo nam bodi: Piši po
glasu z vedli im ozirom na izpeljavo!  Kjer sta si izreka
in izpeljava navzkriž, ondi naj razsodi izpeljava; pisava po iz¬
peljavi je imenitnejša od pisave po sami izreki; na pr. težek
težka  (ne težka ); bridek  — bridka  (ne britka ); izhod  (ne ishod) ;
vztrajnost  (ne vstrajnost), navzkriž, vrez tebe.

Pomni si še:

1. Kolikor zlogov, toliko samoglasnikov;  ne piši
torej ne več, ne manj samoglasnikov, kakor je zlogov; na pr.
ce-na, tr-ta, si-ro-ta, gra-di-vo, mi-lo-sr-čen.

2. Na koncu besed se glasnik 1 češče po domače izrekuje
kakor v (u), piše se pa vedno le 1.

Opomba. 1. Ako dvomiš, ali bi pisal 1 ali v, podaljšaj besedo s kakim
samoglasnikom in brž se ti pokaže, kaj je prav. (Je si torej na pr. v zadregi
pri besedah: vese o, delar. gorev, prav,  pritakni jim samoglasnik, na pr.
veseli, delala, gorelo, pravo,  in pokaže se ti prava pisava: vesel, dela',
gorel. prav.

2.  Kadar si v zadregi med 1 in lj. piši vselej lj. kadar ima pred
drugim soglasnikom ali kot končnik  (razen nekaterih ženskih rodilnikov
itd.) med ljudstvom svoj čisti  glas, na pr. zemeljski, zadovoljnost, kralj, postelj.

Sploh pa se piše lj :

a)  za ustniki: 1), m. p. v namesto j (i). na pr. ljubljenec, spremljevuUe,

konoplji, lovljen, mravlja;

b)  v končnicah: -Ijatn, -Ijaj, -Ijem , -Ijen, -Ijic, -elj,  na pr. makijam, strelj.j.

gibljem, ljubljen, dobrotljiv, prijatelj,

c)  še v nekaterih drugih besedah, katere je pisala že stara slovenščina z

mehkim lj, na pr. ključ, ljub, ljudje, bolj, zemlja  itd.

3. Lastnim imenom, vzetim iz drugih slovanskih jezikov ali
iz grščine in latinščine, dajemo v končnicah po navadi slovensko
lice; tujim osebnim imenom iz novejših jezikov pa rajši puščamo
njih obliko in pravopis; samo v knjigah, preprostemu ljudstvu
namenjenih, jih kaže včasi podomačiti. Na pr. Hrt las Helada,
Cicero  = Ciceron,  Kragujevac  = Kr a g uj ev ec;  vendar Schiller,
Goethe, Shakespeare  sploh tudi v slovenščini.

Dvoglasnike au. el. eu itd. pišemo z av. ej. ev itd., na pr.
Aurelius  = Avrelij,  Paulus  = Pavel,  Poseidon  = Pozejdon,
Eugenius = Evgenij.

17

Opomba. V slovanskih lastnih imenih pišemo za srbski gibljivi a naš e,
za češki h naš g, za češki in poljski ch naš li, dalje za poljski 1 naš 1, za
poljski in češki rz in f naš r, za poljski cie naš te: na pr. Praha = Praga,
Cheb (Eger)  = Heb, Požurevac = Požarevec, Premijsl  = Pre misel , Ciessgn  = Tešin.

B. Raba velikih pismenk.

§ 34. Slovenščini služijo v obče male pismenke. Velike
pismenke nam rabijo:

1. v začetku  govora, na pr. Vera je največji zaklad.  (Met.)

2. za piko. pa za klicajem in vprašajem,  kadar stav-
kovo misel sklepata kakor pika; na pr. Čemu slepcu zrcalo? Saj
nič ne vidi.  — Nazaj na morje! Tam mi ne zapira pogleda v
daljo vrh visokih gor. Torej nazaj!  (Ašk.)

3. za dvopičjem,  kadar svoje lastne ali besede koga
drugega neizpr  e m en  j en  e zapišemo; na pr. Večni mojster
ukazuje: Prid’, zidar, se les učit!  (Vodn.)

4. pri v s e h lastnih imenih,  na pr. Koseski, Vodnik,
Ljubljana, Holm, Dolenjec, Krško, Sv. .Jakob  (kraj), sv. Jakob  (svetnik).

Včasi dajemo tudi njih pridevnikom veliko začetnico, to pa :

a)  kadar ima pridevnik pomen lastnega imena,  na pr.
Avstrijsko  = Avstrija, Gorenjsko, Dolenjsko, na Štajerskem, po
Goriškem in Notranjskem; na Nemškem  = v Nemčiji.

h)  kadar se končuje pridevnik osebnih imen na -ov, -ova,
-ovo  ali -in, -ina, -ino,  ki določeni osebi kaj prisvojuje; na pr.
Vidova  meglica, Vukova  pisma, Prešernove  pesmi, Mari¬
ji i n a podoba, Neži  n a peča.

c)  kadar se je združil pridevnik s kakim občnim samostal-
nikom v zaznambo krajnega imena,  ker bi bil pravi pomen
dvomljiv, če pridevnika z veliko začetnico ne pišemo; na pr.
Novo mesto, Bela cerkev, Zlati rog, Črno morje, Sladka gora,
Slovenske gorice, Križni vrh. Kranjska gora.

5. za besedo Bog  (t. j. pravi, nasproti poganskim bogovom)
in za Gospod (Gospodov, Gospodnji), če  se rabi namesto Bog.

d. v pismih pri zaimkih, ki se nanašajo na osebo, kateri
pišemo, na pr. Vi, Vam, Vaš, Tebi, Tvoj.

7. pri naslovih visokih oseb. knjig, razprav, pesmij itd.;
na pr. Vaše Veličanstvo; Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar.
— Najduhovitejša slovenska satira je Prešernova „Nova pisarija“.

o

Slovnica. 9. izd.

18

Opomba. Prvo besedo vsake vrstice v pesmih pišemo sedaj
večinoma  z majhno  začetnico, ako ni sicer kakor v prozi velika začetnica
na mestu; na pr.

Jablane, hruške
in druge čepe
cepi v mladosti
za stare zobe!  (Vodn.)

C. Razzlogovanje. .

§ 35. Vsaka beseda ima eden ali več zlogov.  V pisavi
je večkrat potreba, da delimo  besede po zlogih.

Prvo pravilo pri razzlogovanju je: Loči zloge v pisavi
tako,  kakor jih ločiš v govoru, namreč:

1. izpeljane ali sestavljene  besede deli po njih
izpeljavi ali sestavi, na pr. iz-i-dem, ko-lo-vrat, ob-last, po-mlad,
na-uk, na-vzkriz.

2.  soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled¬
njemu zlogu, na pr. go-vor, pisa-va, ro-go-vi-la, u-ži-tek.

3. kadar sta med dvema samoglasnikoma dva ali je več
soglasnikov, tedaj se jemlje navadno prvi k prvemu, ostali k
drugemu zlogu, kakor jih pač ločimo v govoru; topljencev Ij  in n j
ter skupine st  in šč  pa ne delimo. Xa pr. meg-la, ges-lo, is-kra,
sed-lo, mor-je, voj-vo-da, mi-lo-srč-nost; groz-dje, ljud-ski, sin-cki;
mrav-lja, de-ja-nje, last-ni, mesto, lu-šci-na, og-njišc-ni.

Vendar si pomni razzlogovanje v sledečih skupinah: soln-ce,
majh-ni, ju-tro, ne-be-ški, soseska, pro-testantski, go-renjski;
bistrost, bo-gastvo, kristjanstvo, clo-vestvo.

Opomba. Razzlogovanje po izreki je svojstvu našega jezika primernejše
od razzlogovanja, po tujščini posnetega, glede na ločljivost in neločljivost so¬
glasnikov, po katerem bi morali gori navedene besede razzlogovati: ge-slo, iskra,
me-gla,  ker skupine sl. skr, gl  lahko začenjajo druge besede in se imenujejo
neločlj i ve.

Č. Ločila.

§ 36. Ločila  so znamenja, katera stavimo v pisavi, da
ločimo besede ali stavke med seboj. Ločila nam jasnijo govor
in kažejo, kje se je treba dalje ali manj časa oddahniti.

Najnavadnejša ločila so : a)  vejica, b)  pika. c)  dvopičje,
č)  podpičje, d)  vprašaj in e)  klicaj.

— 19

§ 37.  Vejica  (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:

a)  loči več brez veznika priredno-zvezanih besed
ali stavkov; na pr .Polje, vinograd, gora, morjč, ruda, kupčija
tebe rede.  (Vodn.) — Težko, težko mi po vas je, mati!  — O Vrba,
srečna, draga vas domača!  (Preš.) — Človek namer ja, Bog naredi.
(N. pr.) — Lan je lan, z njim je posel leto in dan.  (N. pr.) —
Lahko dobljeno, skoro zapravljeno.  (N. pr.) — Pametni se pri ognju
ogreje, nespametni opeče.  (N. pr.)

Če so priredili stavki  zvezani z veznikom in,  tedaj ne
stavimo vejice;  na pr. Zgled očetov ti bodi pred očmi in dika
domovini boš enkrat.  (Strit.) — Vali se in brka in vre in kipi.
(Kos.) — Molite in delajte pridno!

Opomba. Ako stoji pred samostalnikom več pridevnikov,  jih loči
vejica le tedaj, kadar jih moremo zvezati z veznikom  in;  na pr.
Široka, rodovitna polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne vasi  (= Široka in
rodovitna polja se razprostirajo okoli lepe in  prijazne vasi). — Toda: Mnogi
znameniti vojaški poveljniki so nam vzor hrabrosti in prave domovinske lju¬
bezni.  — Grki imajo slavne epske in dramatike pesnike.  — Vodnik je prvi
znamenit slovenski pesnik.

b)  loči glavne stavke od odvisnikov ali od takih
stavkovnih določil, ki imajo veljavo  odvisnih stavkov,
ter odvisnike od odvisnikov, kadar niso z veznikom  in
priredno zvezani med seboj.

Na pr. Cas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča.
(Levst.) — Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja.
(Preš.) — Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena.  (N. pr.) —
Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri!  (N. pr.) —
Ko začne sneg kopneti in ko se prikaže spomladi prva cvetlica iz
zemlje, tedaj sili tudi človeški duh v pomladnji cvet.  — Veselite
se z menoj, ker našel sem ovco, ki sem jo bil izgubil.  — Marsikdo
prehitro obupa, videč, da njegov trud ni dosegel zaželjenega uspeha.

Vse, kar plava in kar leze, vse, kar hodi, kar leti, plugu venec
podeli.  (Vilh.) — Vpliv godbe se kaže v tem, da odganja ljudem
kalne misli, da kroti neugnane njih strasti in da povzdiguje potrto
dušo proti nebu.

cj  loči v prostem  ali p r i r e d n o - z 1 o ž e n e m stavku
istovrstne člene,  ki so zvezani po vezalnih veznikih
ne le  — ampak tudi, ali  — ali, zdaj  — zdaj, niti  — niti  itd..
ali ki stojč v nasprotju  med seboj.

2 *

20

Na pr. Ne smrt, ne grob ne more pogasiti prave ljubezni božje.
(Met.) — Niti sebi, niti drugim se ne laži! — Bog na visokem
sedi, pa na široko gleda.  (N. pr.) — Majhen sem ptiček, toda
slaviček.  (N. pr.) — Dan je jasen, sicer mrzel, toda krasen.
Velik ni, pa je širok, toda tukaj je od rok.  (Levst.) — Volk dlako
izpremeni, a nravi nikdar.  (N. pr.) — Kakor ogovor, tako od¬
govor.  (N. pr.)

Opomba. Pred primerjalnimi členicami kakor, ko. kot, nego  stoji vejica
le tedaj, kadar ima primerjani predmet kak daljši prilastek  pri
sebi; na pr. Kje je boljše, nego med ljudmi, ki nas imajo radi?  — Toda:
Kič ni lepšega ko strah božji.

č)  loči pristavek  (apozicijo) od imena, katero pojasnjuje,
ako ni z njim tesno zvezan; na pr. Radecki, slavni avstrijski
vojskovodja, je živel nekaj časa v Ljubljani;  toda brez vejice:
Slavni avstrijski vojskovodja Radecki je živel nekaj časa v Ljubljani.
— Naš prvi pesnik, France Prešeren, je na Gorenjskem doma.

d)  loči zvalnike,  samostojne medmete in vzklike od stavka;
na pr. Ti moj dom, ti raj sveta edini si! ----- Pomisli, človek, da
si sad prahu!  (Led.) - Hej, rojaki, opasujmo uma svetle meče!
(Cegn.) — Gorje, kdor pohujšanje daje!  — Oh, nepremišljena
prisega!  (Greg.)

Opomba. Za medmeti, ki se ne poudarjajo, zlasti pred ogovorom in
vzklikom, ne pišemo vejice; na pr. Oj ptičji glas, oj šum vode in troj šepet,
oj gozd, to dviga lovčevo srce.  — Usliši me, o Bog!  — Oj z Bogom, domo¬
vinski svet, nebeški čuvaj te vladar!  (Greg.) — Oj sijaj, sijaj, solnce, oj solnce
rumeno!  (N. ps.)

e)  loči nedoločnik,  kadar ima kako dopolnilo ali
prišlovno določilo  pri sebi. od pridevnika ali samostalnika,
od katerih je zavisen; na pr. Kdo ti je dal pravico, meni zapo¬
vedovati ?  — Toda: Kdo ti je dal pravico zapovedovati ?

Ravno tako loči vejica nedoločnik kot osebkov o
besedo  od svojega povedka tedaj, kadar ima kako dopolnilo
ali prislovno določilo pri sebi; na pr. Razumeti resnice božje, je
dar božji.  (Met.) — Koga drugega dobro poznati, se pravi poznati
sebe samega.

Toda: Dajati je slajše nego jemati.  — Z mnogimi težavami
smo prisiljeni se boriti.  — Videla je dva angelja v belem oblačilu
sedeti.  (Met.)

f)  stoji pred besedami: kakor, zlasti, posebno, in sicer, in to,
na pr.,  kadar kaj naštevamo ali natančneje pojasnjujemo: na pr.

21

Pesnik Prešeren je uvedel v slovensko pesništvo glavne pesniške oblike,
kakor (in sicer:) romanco, balado, elegijo, satiro.  — V slovenske
pokrajine, zlasti na Gorenjsko in Koroško , prihaja po letu, in sicer
v šolskih počitnicah, mnogo tuje gospode na letovišče.

8 38. P i k a (.) se stavi:

a)  na koncu samostojnega, popolnoma končanega stavka,
izvzemši glavne vprašalne in klicalne  stavke; na pr.
Potrpljenje železne duri prebije.  (N. pr.) — Kovač kuje železo,
dokler je vroče.  (N. pr.)

b)  po napisih in podpisih, pri okrajšanih besedah in za
vrstilnimi števniki; na pr. Slovo od mladosti. Pesem. Zložil Fr.
Prešeren.  — sv.  = sveti; itd.  - in tako dalje; 1.  = prvič; 2. dan  =
drugi dan.  — L. 1849. dne 8. sveč. je umrl pesnik Fr. Prešeren.

§ 39. Dvopičje  (:) se jemlje v rabo:

a)  kadar svoje lastne ali besede koga drugega n ei z pre¬
men  j ene  zapišemo; na pr. Toti povem: Kdor materin jezik za¬
ničuje, tudi matere ne spoštuje.  (N. pr.) — Naš pregovor pravi:
Boljši je dober glas kot srebrn pas.  (N. pr.) — Krpan odgovori:
„Vsak delavec je vreden svojega plačila.“  (Levst.)

b)  kadar sekaj našteva ali dodaje v pojasnilo  prej¬
šnjega reka; na pr. Najboljši pesniki slovenski so: Vodnik, Pre¬
šeren, Koseski, Levstik, Stritar, Gregorčič, Aškerc.  — Ena se tebi
je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži.  (Preš.) — Ne
hčere, ne sina po meni ne bo; dovolj je spomina: me pesmi pojo.
(Vodn.)

c)  v daljšem sestavju ali v perijodali. da se loči prorek od
poreka; na pr. Ce rije rudar kot krt žalostno v zemlje globočino,
ne vede, kdaj bo dan, kdaj noč: tebe, vrli kmetovalec, tiho vzdrami
jutrnja zarja, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se na večer
milo ne zamakne.  (Vrt.)

§ 40. Podpičje  (;) se stavi:

a)  med vezalno-prirednimi  stavki, ako niso tesno
zvezani  med seboj; na pr. Mladina živi brez vse skrbi; vsako
nedolžno veselje z radostjo in popolnoma uživa; po veselju hrepeni in
ga išče pri svoji enakosti; na nje obličju je izražen mir sred in up
vsega dobrega; mladina le srečne in veseleprihodnjosti pričakuje.  (Vrt.)

b)  med daljšimi stavki,  ki drug drugega potrjujejo
ali drug drugemu nasprotujejo,  t. j. v večjem vzročnem.

22

p r o t i v n e m, pa tudi  vsklepalnem  priredju; na pr. Mehkužnost
davi mladost in mori starost vsakega stanu in spola; zakaj skoro
vse bolezni ona zaraja in jih strašno dalje plodi.  (Vrt.) —
Odprta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena
prafka.  (Preš.)

§41. Vprašaj  (J)  nam rabi namesto pike v glavnih
vprašalnih stavkih;  na pr. Kje bratoljubja si videl oltarje ?
(Preš.) — Kje iskrena ljubezen gospoduje?  (Lev.)

§ 42. Klicaj  (!) se stavi:

a)  za medmeti in vzkliki, kadar te besede same stoje; na pr.
Oh! Gorje!  Gori, gori!

h)  kadar se kdo pokliče  ali nagovori, ali kadar se kaj s
posebnim poudarkom  izreče; na pr. Cujte, otroci!  — Dragi
prijatelji! Naše dejanje mora biti vselej plemenito!  — Kaj znancev
je zasula že lopata!  (Preš.)

c) za samostojnimi želelnimi in velelnimi  stavki;
na pr. Pozdravljen, Rim, mi bodi zadnjikrat! Na svojem potu
solnce naj nikdar ne gleda nič na zemlji lepšega!  (Strit.) — Bodi
mož beseda !  — Ti, Gospod, zaščiti nas z rokami, da nas v brezdno
ne potegne val!  (Levst.)

§ 43. Razen teh ločil rabijo slovenščini še naslednja lo¬
čilna znamenja:

a)  vezaj  (-), ki veže zloge in besede; na pr. mo-to-vi-lo,
slovensko-nemški slovar; pedenj-človek.

h)  oklepaj  (),  kadar kako besedo ali kak rek v pojasnilo
vmes vtaknemo; na pr. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, ki
se ponuja) in pa star denar sta veliko vredna.  (Slom.)

c)  pomišljaj  (—), kadar se beseda ali rek zamolči, ali
pa kadar se kaj nepričakovanega pove; na pr. Mislite li, da
sem  — ?  — Grob je meni rosnata livada, gaj zeleni  — usahla
puščava.  (Cegn.)

č)  opuščaj  (’), kadar se kaka pismenka v pisavi opusti;
na pr. tak’  = tako, bliz’  = blizu, al’  = ali, č’mu  = čemu ?

d)  opominjaj  (zvezdica ® ali križec f), ki kaže na kako
opombo, večjidel pod črto postavljeno.

e)  narekovaj  (,,“), kadar hočemo imena, naslove ali po¬
samezne stavke in besede posebno  zaznamovati ali dobesedni

23

govor  označiti; na pr. Črtomir in Bogomila sta glavni osebi v
„Krstu pri Savici“.  — Kristus pravi: „Ljubite svoje sovražnike!“
— ,,Bes te lopi,“ rele eden in drugi, „majhno kljuse, velika moc.“
(Levst.)

f)  enačaj  ali znamenje enakosti (=), in

g)  odstavljaj  ali znamenje odstavka (§).

D. Kratice.

§ 44. Včasi krajšamo navadne, prav znane besede v pisavi,
da hitreje pišemo, ali da kaj prostora prihranimo.

Najnavadnejše slovenske kratice so:
c. kr.  = cesarski kraljev; prim.  = primerjaj;

po Kr.  = po Kristusu ;
po Kr. r.  = po Kristusovem rojstvu;
pred Kr.  = pred Kristusom;
pred Kr. r.  - pred Kristusovim rojstvom ;
str.  = stran;
sv.  = sveti;
t-j-  =  to je;

t. I.  = tega (tekočega) leta ;
t. m.  = tega (tekočega) meseca ;
v (vin.)  = vinar.

Enako se krajšajo krstna imena, na pr. A.  = Anton, Jos.  =
Josip, Fr.  = France.  Druge slične kratice so same ob sebi umljive ;
na pr. štev. = številka; prof. - profesor.

dr.  = doktor;
g.  = gospod;
gld. =  goldinar;
i. dr.  = in drugi;
itd.  = in tako dalje ;

K =  krona;
l. I.  = lanskega leta ;
l. r.  = lastnoročno ;
na pr. (n. pr.)  = na primer
nam. =  namesto;

Drugi del.

Oblikoslovje.

0 govornih razpolih.

S 45. Besede našega govora ločimo v imena, glagole
in členice. Pod imena  vrstimo  samostalnike, pridev¬
nike, števnike in zaimke. Členice se ločijo  v prislove,
predloge, veznike in medmete.

Slovenščina ima tedaj  devetero govornih razpolov
ali besednih plemen, namreč:

1. samostalnik

2. pridevnik

3. števnik

4. zaimek

členiop.

Opomba. Spolnita ali člena (Artikel), kakor je v nemščini ali grščini,
slovenščina nima, pa ga tudi ne pogreša, ker je slovenski samostalnik dosti
bogat v končnicah, da zaznamuje z njimi svoj spol.  raznotere sklone in
števila.

§ 46. Imena in glagoli se v govoru mnogovrstno pre-
gibljejo. členice  pa ne;  zato pravimo imenom in glagolom
pregibni,  členicam pa nepregibni  govorni razpoli.

Imena se sklanjajo,  pridevniki se tudi stop  n j u j e j o,
glagoli se pa spregajo.  Pregibanje je torej trojno:

1. sklanjatev  (deklinacija) za imena,

2. stopnjevanje  (komparacija) za pridevnike in pridevne
prislove, in

3. spregatev  (konjugacija) za glagole.

Sklanjatev.

Samostalnik.

§ 47. Sam ostal n o ime ali samostalnik (Substantiv,
Hauptwort) zaznamuje stvari in reči, ali pa njih  dejanje,
stanje in lastnosti. Prvo  je  stvarno (konkretno),  to  pa
pojmovno (abstraktno) ime;  na  pr.  pesnik, slavec; hiša, Hop,
— žetev, molitev; bogastvo, zdravje; lepota, čednost.

Stvarno samos talno ime je:

1. lastno, ki imenuje  posamezne osebe ali reči; sem
spadajo imena oseb, narodov, dežel, mest, rek, goril itd.; na pr.
Vodnik, Slovenec, Evropa, Ljubljana, Drava, Triglav.

2. občno,  ki gre vsem stvarem ali rečem enega rodu ali
razpola; na pr. kmet, vojak, golob, orel, vas, mesto, drevo.

3. skupno,  ki že v ednini kaže množino  oseb, stvari
ali reči; na pr. gospoda, deca; živad; trsje, grmovje.

4. snovno,  katero kaže kako snovali tvarino,  ki ohranja
tudi v najmanjšem delu svoje ime; na pr. mleko, vino, pesek.

Pri samostalniku je treba gledati:

1. na spol. 3. na sklon,

2. na število, 4. na sklanjatev.

A. Spol.

§ 48. Spol (Genus, Geschlecht) je naraven  (prirojen) ali
slovničen  (gramatičen). Naravni spol se razodeva po pomenu,
slovnični pa po končniku  samostalnih imen.

Naravni spol ima prednost pred slovničnim.

1. Spol po pomenu.

§ 49. Spol po pomenu je že po sami naravi določen. Brez
ozira na končnik so:

a)  moškega spola imena moških oseb in samcev v
živalstvu, na pr. brat, oče, sin, mož, starejši na, vodja, sluga,
pastir; golob, orel, oven vol.

26  —

b)  ženskega spola imena ženskih oseb in samic v
živalstvu, na pr. žena, mati, teta, hči, dekla; golobica, kokoš,
kobila, košuta.

Opomba. Mnogim živalim, zlasti pticam, ribam in lezavčini, je lastno
samo eno ime za obojni spol, na pr. slavček , metulj, sova, sinica, postrv, kača.
— Pri teh in enakih samostalnikih se spol slovnično določuje po končniku;
torej pravimo: slavček, metulj  itd. so moškega, sova, sinica, postrv , kača

ženskega spola.

c)  srednjega spola imena mladih bitij, pri katerih spola
prav za prav še v misel ne jemljemo; končujejo se na e, na pr.
dete, jagnje, tele, scene, žrebe.

Opomba. Skupna imena, bodosi moških ali ženskih oseb, so slovnično
ženskega  spola, na pr. deca, družina, mladina, živad.

2. Spol po končniku.

§ 50. z ozirom na končnik so:

1. moškega spola:

oj samostalniki na soglasnik,  ki privzemajo v
edninskem rodilniku a ali u; na pr. duh, grad, potok, travnik, vi¬
nograd, tovor, ponos, stan, um;  v rod. duha, grada  ali gradu  itd.

b)  imena posameznih pismenk, na pr. veliki A, mali e,
ostri c, samoglasniski v.

2. ženskega spola:

a)  samostalniki  na a, na pr. gomila, groza, meča, ruda,
zvezda, nedelja, senca, duša, trta, cerkva, setva.  — Samostalniki
na -va se končujejo tudi na -ev, na pr. cerkev, setev, britev  =
britva, breskev  = breskva.

b)  samostalniki na soglasnik,  ki dobivajo v ednin¬
skem rodilniku i, namreč:

a j  dvozložnice in večzložnice na obrazila: -cist, -est, -ist, -ost,
-ust, -azen, -ezen;  na pr. oblast, obrest, posest, korist, modrost,
čeljust, kazen, golazen, bolezen;  v rod. oblasti  itd.

(i)  skupna imena na -dd,  na pr. gnilad, suhljad, črvdd.
y)  mnoge enozložnice in dvozložnice  na razne soglas-
niške končnike. Najnavadnejše so: basen, brst, brv, cev,
čast, čer, četrt, dlan, druhal, gaz, globel, gnjat, gos, izpoved,
jablan, jed, jesen, kad, kal, klet, klop, kokoš, kopel, kost, krv
(kri), last, laž, ljubav, luč, mast, med  (ruda), mer, misel, miš,
moč, motvoz, nit, noč, nrav, os, ost, pamet, past, peč, ped,

27 —

perot, pesem., pest, piščal, polt, pomlad, pomoč, postelj, postrv,
pošast, povodenj, prst  (zemljina), praprot, rast, ravan, reč,
red  (vrsta), rez, rž, seč, senožet, skrb, slast, smet, smrt, snov,
sol, stran, strast, strd, strn, stvar, ščet, vas  (selo), vest, vez,
vigred, vrv, vrzel, zabel, zapoved, zavist, zel, zibel, zmes, zver,
žival, žrd,  in še nekaj drugih.

3. srednjega spola so samostalniki s končnikom o in e,
ako ne pomenjajo kake moške osebe; n. pr. bedro, dleto, sito, žito,
mesto; lice, solnce, pleme, vreme.

§ 51. Samostalnikom, le v množini navadnim,  se do¬
ločuje spol tudi po končniku.

Končnik i kaže sploh na moški, e na ženski in a na
srednji  spol; na pr. možgani, otrobi, senci  itd. so moškega,
bukve, grablje, toplice  itd. ženskega,  drva, pljuča, vrata  itd.
srednjega  spola.

Med samostalniki na i so vendar ženskega  spola tisti,
ki imajo v rodilniku -i  (namesto moškega -ov, -ev ); na pr. cepi,
rod. cepi; duri,  rod. duri; gosli,  rod. gosli  itd.

B. Število.

S 52. Število  (Numerus, Zahl) je v slovenščini trojno,
namreč:

1. e dnin s ko ali ednina  (Singular, Einzahl), za eno
osebo ali reč, na pr. brat, sestra, mesto.

2. d v o j i n s k o ali dvojina  (Dual. Zweizahl), za dve
osebi ali reči, na pr. brata, sestri, mesti.

3. množinsko ali množina  (Plural, Mehrzahl), za več
oseb ali reči, na pr. bratje, sestre, mesta.

C. Sklon.

§ 53. Sklonov  (Kasus, Biegungsfall) ima slovenščina
š e s t e r o, namreč:

1. imenovalnik  (nominativ) na vprašanje: kdo ali kaj?

2. rodilnik  (genitiv) „ „ koga ali česa?

3. dajalnik  (dativ) „ „ k o m u ali č e m u ?

4. tožilnik  (akuzativ) „ „ koga ali kaj?

5. mestnik  (lokal) na vprašanje: kje ali pri kom (čem)?

6. or o dni k (instrumenta!) na vprašanje: s kom ali s čim?

28

Opomba. 1 . Zvalnik (vokativ) je izgubii svojo prvotno obliko v sedanji
slovenščini. Ostanki njegovi se nahajajo le še v ednini moškega spola: na pr.
brate! sine! strice! Bože! človeče! Pavle! Tine! Kriste! Krištofe!  itd. Tudi
samostalnik oče  je najbrž zvalnik od besede oteč.  — Sicer nam rabi v vsej
sklanjatvi imenovalnik namesto zvalnika.

2.  Mestnik in orodnik  se rabita dandanes le malokdaj sama ob sebi.
t. j. brez predloga; ohranili pa so se še nekateri ostanki. Tako so na pr.
mestnikove oblike  prislovi: spomladi, jeseni, lani, davi, drevi, sinoči,
jutri  itd.: orodnikove  pa: začetkom, koncem, tekom  letošnjega leta: curkom
teči, grohotom  se smejati itd.

Č. Sklanjatev.

$54. Sklanjati se pravi imena pregibati  po  spolu,
številu in sklonih. Vse te premembe se gode po posameznih
glasovih ali zlogih, ki jih pritikamo deblu za razne
pregibe.

Pri sklanjatvi moramo tedaj paziti na deblo in na
končnice. Deblo  (Staram) je stanovitni, nepremenljivi
del  besede, končnice  (Enduugen) so pa premenljiva
obrazila,  katera pritikamo deblu za razne sklone;  pravimo
jim torej sklonila  (Kasusendungen).

Sklonila se vežejo ali naravnost  z deblom, ali pa s
pomočjo prirastkov,  ki jih devamo med deblo in sklonila;
na pr. brat  — brat-a, brat-u  itd., grad  — grad-ov-i, grad-ov-e  itd.

§ 55. Slovenščina ima četvero  sklanjatev:

I. sklanjatev ženskih  samostalnikov na -a (a-debla) ;

II. sklanjatev moških  samostalnikov j , ,. .

III. sklanjatev srednjih  samostalnikov (  ° te a  '

IV. sklanjatev ženskih  i-debel.

I. Sklanjatev ženskih samostalnikov na -a.

29

Splošne opombe.

§ 57. Razen ženskih samostalnikov na -a se ravnajo po
sklanjala riba  tudi:

a)  samostalniki, kateri izhajajo po nekaterih krajih v ime¬
novalniku na -ev. po drugih na -va ; na pr. molitev  in molitva,
cerkev ■— cerkva, britev  — britva, breskev  — breskva, pletev  —
pletva, setev  — setva, žetev  — želva  itd.

Pri samostalnikih na -ev je edninski tožilnik enak imeno¬
valniku, orodnik pa dobiva -ijo namesto -o, namreč:

1.  molitev (molitva),  4. molitev (molitvo),

2. molitve,  5. pri molitvi,

3. molitvi,  6. 0 molitvijo (z molitvo).

b)  pogostoma moški samostalniki  z žensko končnico-a,
kakor starejšina, starosta, vodja, vojvoda, sluga, oproda, vladika,
glavina, aga, paša;  na pr. Vsak vojak ima svojega slugo.  (N. ps.)
— Glej ga no gl a vino!  (X. r.) — Natoči oči star e j šini!
(N. ps.) — Dve nedelji bodi zdrava, da jo s pašo  zaigrava.
(N. ps.)

S 58. Beseda gospa (skrčena oblika iz gospoja)  se sklanja
z naglašenim sklonilom takb-le:

Ednina.

1. gospa,  2. gospe,  3. gospe,  4. gospo,  5. pri gospe,  6. 0 gospo.

Dvojina.

1. 4. gospe,  2. gospa,  3. 6 . gospema,  5. pri gospeh.

Množina.

1. 4. gospe, 2. gospa,  3. gospem, b. pri gospeh, 6. z gospemi.

Po zgledu gospa  tvorijo nekateri ženski samostalniki mno-
žinski rodilnik na -a. mestnik na -eh, kakor rod. gora, sestra,
solza, peta, steza,  mest. v gorek, v glaveh, v solzeh, v peteh.

Na pr. Konj je uren ko vrh gora  postojna.  (N. ps.) —
Bog vas ohrani devet sestra!  (N. ps.) — Izpod podkva  mu
jasna iskra sije.  (X. ps.) — V želja  bridkosti nobena me ne bo
premogla sila.  (Preš.)

§ 59. Besedi mati in liči se sklanjata s prirastkom -er
v množini in dvojini po sklanjalo riba.  kakor:
im. matere, hčere,

rod. mater, hčer  (tudi hčera  in hčeri ) itd.,
v ednini pa se ločita v tožilniku in orodniku  od navadne
sklanjatve.

Im. mati, hči,  tož. mater, hčer,

rod. matere, hčere,  mest. pri materi, hčeri,

daj. materi, hčeri,  orod. z materjo, s hčerjo.

Na pr. Kdor matere ne uboga, tega tepe nadloga.  (N. pr.) —
Ko v beli grad prideta, hčer mrtvo zagledata.  (N. ps.) — Žlahtni
gospod, žlahtna gospa, devet hčera imela sta.  (N. ps.) — Gospod,
mlad, mlada gospa imata devet gradov, devet hčeri.  (N. ps.)

Opombe k posameznim sklonom.

§ 60. G-oltniki k. g. li prehajajo včasi pred i v dajalniku
in mestniku v sorodne sičnike c. z. s; kakor roka  — v roči;
knjiga  — v knjiži; rjuha  — na rjusi.  Na pr. Bog pomozi k naši
slozi!  (N. r.) —■ Se prsti na roči  si niso enaki.  (N. pr.)

§ 61. Na vzhodnem Štajerskem se govori v edninskem orod-
niku -oj  namesto -o.  na pr. Z brado  j giblje, z no g oj ziblje.
(N. ps.)

Ta oblika ni v pisavi navadna, vendar pa se češče, zlasti
zaradi rime, rabi v pesmih; na pr. Se predno zasvita nam zarje
se soj  — premagan sovražnik bo s tvojoj rok oj.  (Ašk.)

§ 62. O dvoj inskem in množinskem rodilniku  naj se
pomni to-le:

a)  Ženski samostalniki z dvema ali tremi končnimi
soglasniki  vstavljajo, kadar se njih skupna izreka ustom
upira, polglasni e pred poslednjim soglasnikom, pred j pa i oživi;
če zatikata lj. nj deblo, tedaj se vrine e pred topljenca.

Na pr .sestra  — sester; iskra  — isker; naredba  — naredeb;
zaslišba  — zaslišeb; tožba  — tožeb; pripovedka  — pripovedek; kaplja
— kapelj; prošnja  — prošenj; skorja  (iz prvotnega : skorija ) —
skorij ; škarje  — Škarij ; živalca  (iz živalica)  — živalic; lučca  —
lučic,  itd.; na pr. Toliko je Turka na terišču, kakor mrave  lj  na
mravljišču.  (N. ps.) — Lepih z ar ij šest in dva dni.  (Vodn.)

31

h)  Neločljive so soglasniške skupine lj. nj. st. zd, šč in tudi
,jk. Ik. lik. mk. sk. vk. mb. vb; na pr. zelja  — želj, sanje  —
sanj, cesta  — cest, zvezda  — zvezd, klešče  — klešč, vojska  —
vojsk, znanka  — znank, znamka  — znamk, zajka  — zajk, bilka
— bilk, pevka  — pevk, opomba  — opomb, stavba  — stavb;  a
vendar tudi: goska  — gosek, treska  — tresek, peška  — pešek,
ovca  — ovec.

Pri nekaterih samostalnikih se vrinjeni e včasi naglasa in
tedaj izpremeni v a, kakor desdk, ovac, pešdk, prošdnj, tresdk
nam. desek, ovec  itd.

II. Sklanjatev moških samostalnikov.

Ednina.

§ 63. Im. travnik. konj.

rod. travnik-«, konj-a,
daj. travnik-«, konj-«,
tož. travnik, konj-«,

mest. pri travnik-«, konj-« (-i),
orod. s travnik-om, konj -em.

Množina.

Im. travnik-?,
rod. travnik-ou,
daj. travnik-««?,
tož. travnik-e,
mest. pri travnik-?'/*,
orod. s travnik-?,

Dvojina.

travnik-«, konj-a,

travnik-or, konj-e«,

travnik-om«, konj -ema,

travnik-«, konj-a,

pri travnik-?/?, konj-?/?,
s travnik-om«, konj-ema.

konj-?,

konj-ea,

konj-em,

konj-e,

konj-?/?,

konj-?.

Splošne opombe.

§ 64. Moška imena oseh  in drugih živih ali pooseb¬
ljenih stvari  imajo v ednini tožilnik  enak rodilniku;
tožilnik neživih  reči pa je enak imenovalniku. Na pr. Lenuha
dan straši.  (N. pr.) — Strežek naznanja snežek.  (N. pr.) —
Denar ima polžek rep.  (N. pr.) — Glej ga štora!  (N. r.)

§ 65. a)  Samostalniki s polglasnim (gibljivim)  e v
končnici izpahujejo ta e po vseh sklonih, kadar jim priraste kak
glas na koncu; na pr. pevec  — pevca, pevcu; mutec  — mutca,

32

mutcu; (/lušec  — gluhca, glušcu; kupec  — kupca; zajec  — zajca;
orel  — orla; oven  — ovna; nohet  — nohta; semenj  — semnja;
deček  — dečka; ogenj  — ognja; sinek  — sinka; starček  — starčka;
uhožček  — ubožčka.

Navadno se e ne izpahuje v besedah : mesec  — meseca, kamen

— kamena;  nikdar v besedah : človek  — človeka, koren  — korena,
jelen  — jelena, kremen  — kremena, plamen  — plamena.

b)  Korenski e izpada v besedah: pes  — psa, psu, psom;
sel  — sla; posel  — posla; sen  — sna; šev  — šva  (die Naht).
Ohranil se je pa v besedi: lev  — leva, meč  — meča.

c)  Ako bi se po izpahnjenem gibljivem združilo preveč so¬
glasnikov v nesoglasno skupino, ostane polglasnik v besedi; na pr.
jazbec  — jazbeca; jezdec  — jezdeca; mislec  — misleca; mrtvec —
mrtveca; tekmec  — tekmeca; premislek  — premisleka.

Tako ohranijo svoj e tudi vse domače besede na -telj, kakor
prijatelj  — prijatelja  (n e: p rij atija); učitelj  — učitelja; rešitelj

— rešitelja; voditelj  — voditelja.

c)  Pravilno se izpahuje polglasni e v domačih in tujih
besedah na -elj,  kakor črevelj  — črevlja, kašelj  — kašlja, krhelj

— krhlja, rogelj  — roglja, šapelj  — šaplja, žrebelj  — žreblja,
brencelj  — brenclja, rabelj  — rablja, parkelj  — parklja, krempelj

- kremplja, škratelj  — škratlja, tempelj  — templja  itd.

Opomba. 1. Krivo je: krempelj  — krempeljna, brencelj  — brenceljna,
tempelj  — tempelj na.  Namesto: apostelj  — aposteljna  govori apostelj  — apo-
stelja -  ali apostol  — apostola.  Tako tudi: evangelij  — evangelija  ali evangelj

— evangelja , angelj  — angelja.

2.  Samoglasnik i se ne izpahuje; zatorej se piše: ribič  — ribiča  (ne
ribča); tovariš  — tovariša; mladenič  — mladeniča.

$ 66. a)  Dvozložni in večzložni samostalniki na r vstav¬
ljajo mehčalni j pred sklonilom ; na pr. gospodar,  rod. gospodarja,
orod. z gospodarjem; cesar  — cesarja; vodir  — vodirja; pastir  —
pastirja; mehur  — mehurja; bramor  — bramorja; doktor -
doktorja.  Na pr. Uma mnogo, denarjev malo.  (N. pr.) — Brez
vinarja ni goldinarja.  (N. pr.)

h)  Imena neživih  reči na -or ne privzemajo j, kakor
govor,  rod. govora; javor,  rod. javora; lavor, prapor, prizor,
prostor, razor, šator, tabor, tovor.

Vendar: sladkor  — sladkorja, lapor  — laporja  (Mergel).

33

Brez mehčalnega j se sklanjajo še sledeči samostalniki:
okvir  — okvira; prepir  — prepira; biser  — bisera; iver  — Mr a;
ljudožer  — ljudožera; pazder  — pazdera; sever  — severa; stožer
- stožera  (Tiirangel); večer  — večera.

Steber, sveder, veter  izpahujejo e : rod. stebra, svedra, vetra.

Dež  vtika navadno j : rod. dežja,  daj. dežju.

§ 67. Več enozložnih samostalnikov ima v edninskem ro¬
dilniku zraven -a tudi naglasen -u ali -a. Taki samostalniki se
pregibljejo v dvojini in množini s prirastkom -ov; na pr. grad
— gradu.

Množina: 1. grad-ov-i,  4. grad-ov-e,

a)  Najčešče dobivajo v edninskem rodilniku naglasen -li:
cvet,  — cvetu  (množ. im. cvetovi), dar  — dani, glas  — glasu, klas

- klasu, med  — medu, m,ost  -. mostu, rod  — rodu, sad  — sadu,

sin  — sinu, stan  — strniti, val — valu, zid  — zidu,  in še nekaj
drugih.

b)  Naglasen -a v rodilniku imajo navadno: Bog  — Boga
(množ. im. bogovi), dolg  — dolga, duh  — duhci, les  — lesa, nos -
nosa, rog  — roga, sneg  — snega, svet  — sveta, voz  — voza, vrh

vrha, zob — zoba, zvon  — zvona,  in še nekaj drugih.

Na pr. Brez potu ni medu.  (N. pr.) — Iz sadu  se drevo
spozna.  (Met.) — Lanovi  Slovencem cekine neso.  (Vodn.) — Tiha
voda mostove  pobira.  (N. pr.) — Dolgovi  so kmetiji, kar črv
drevesu.  (N. pr.) — Odločeni so roži kratki dno vi, ko v cvetju
jo zapadejo sneg  o vi.  (Preš.)

§ 68. Po moški sklanjatvi pfegibljemo včasi tudi moške
samostalnike na -a. kakor oproda, sluga, starejšimi, vodja, vojvoda,
namreč:

1. 2. 4. sluga, vodja, vojvoda ;

3. slugu, vodju, vojvodu;

5. pri slugu, vodju, vojvodu;

6. s slugom, vodjem, vojvodom  itd.

Na pr. Zbrani njegovi vojvodi  so se potopili.  (Ravn.) —
Ide truma vojvodov  junaških.  (Levst)

§ 69. Beseda oče  se sklanja s prirastkom -et. kakor 1. oče ,
2. 4. očeta,  3. 5. očetu,  6. 0  očetom.

2. grad-ov,

3. grad-ov-om,

5. pri grad-ov-ih,

6. z grad-ov-i.

Slovnica. 9. izd.

3

34

Opomba. Zraven imenovalnika oče  je sploh navadna oblika oča,  ki jo
pregibljejo po Štajerskem popolnoma po ženski  sklanjatvi, drugje pa v ednini
tako-le: 1. oča,  2. oča , 3. oču,  4. oča,  5. pri oči,  6. £ očem. Na pr. Nimam
oča,  matere.  (N. ps.) — Po sinku, oči,  možu jokala.  (N. ps.)

Opombe k posameznim sklonom.

§ 70. Samostalniki s končnim goltnikom izpreminjajo včasi
svoj k v množinskem imenovalniku in mestniku  v sorodni
c. redkoma g v z in li v s. Otrok  se vedno glasi v množ. imen.
otroci,  v mest. pri otrocih  ali otrokih,  v orod. 0  otroki.

Na pr. Otroci  in stari ljudje kmalu jok stresejo.  (N. pr.)

— Turci  so imeli gosti.  (N. ps.) — Bog pošilja darove pridnim
otrokom po angeljih, kateri jih prinašajo na zlatih oblačili.  (Cegn.)

Vojaci, roži, Vlasi  so redke oblike zraven navadnih: vojaki,
rogi, Vlahi.

Opomba. 1. V edninskem mestniku se je pisal včaSi -i namesto -u, zlasti
po mehkih soglasnikih, kakor na kraji, pri krojači, pri sosedi, po sveti.  V pisni
slovenščini se rabijo zdaj sploh oblike na -u, kakor na kraju  itd.

2. Po mehkih soglasnikih se izpreminja. v sklonilih o v e, na pr. edn. orod.
konjem  nam. konjom;  množ. rod. konjev  nam. konjov  itd.

3. Redkeje se nahaja sičnik namesto goltnika v edninskem mestnika
z naslednjim -i; na pr. Paša stopa ob potoči,  grmeč boben nosi v roči.
(N. ps.) — V našem jezici.  (Levst.)

4. Koroški in nekateri dolenjski Slovenci govore v mestniku še dandanes
prav po starem, na pr. v Belace, v mrace, na potoči, v lože.

§ 71. V množinskem imenovalniku  dobivajo na¬
vadno -je namesto -i samostalniki, ki izhajajo na t, d, b. f.
kakor očetje, bratje, gostje, kmetje, nohtje, svatje, zetje, fantje, tatje ;
gospodje, sosedje; golobje, zobje; škofje.

Vendar imajo rajši i- narodi  (redkoma: narodje), zavodi,
gozdi, grozdi, Židi, grofi  itd.

Volk  se glasi v množinskem imenovalniku : volki, volkovi, voleje.

Imena na -an (zlasti imena prebivalcev) se glasijo na -i
in -je. na pr. kristjani  in kristjanje; Rimljani  — Rimljanje;
Celjani  — Celjanje; vaščani  — vaščanje; meščani  — meščanje.

% 72.  Stari množinski rodilnik  brez sklonila -ov se
je ohranil le še pri nekaterih enozložnih in dvozložnih samostal¬
nikih ter se loči po zatezi od edninskega imenovalnika, kakor konj

— konj (= koonj), las  — las; lonec  — lonec, mož  — mož, otrok  —
otrok, penez  — penez, stremen  — stremen, voz  — voz, zob  — zob.

'i

— 35

Na pr. Zima je bela ko golob, pa je volčjih zob.  (N. pr.) —
Polno dvorišče je njih k 6 n j, polna hiša črnih m 6 ž.  (N. ps.) —
Njih je več ko mojih las na glavi.  (Dalm.)

Opomba. Zraven kratkih oblik nam rabi tudi navadni rodilnik, na pr.
konjev, loncev, vozov , zobov  itd., toda vedno le kratki rodilnik otrok.

§ 73. Stara zvalnikova oblika v ednini na -e se je ohra¬
nila le še pri nekaterih samostalnikih; na pr. Kaj ti pravim,
sine  ti!  (N. ps.) — O, kaj ti pravim, Krištofe!  (N. ps.) —
Kriste,  usliši nas!  — Aj ti brate!  (Levst.)

III. Sklanjatev srednjih samostalnikov.

§ 74. Samostalniki srednjega spola se končujejo po trdih
soglasnikih na -o. po mehkih  na -e. Prvi se sklanjajo po
sklanjalu mesto,  drugi po sklanjalu polje.

Ednina. Dvojina.

Množina.

Splošne opombe.

§ 75. Nekateri srednji samostalniki na -o podaljšujejo
deblo po vsej sklanjatvi s prirastkom -es, sicer pa se sklanjajo
po sklanjalu mesto;  kakor črevo  — črev-es-a, drevo  — drevesa,
kolo  — kolesa, oko  — očesa, pero — peresa, slovo  — slovčsa, telo

3 *

36 —

— telesa, uho  — ušesa.  Na pr. Kar je ljubo očesu,  to je tudi
ušesu.  (N. pr.) — Desno roko brez skrbi daj k prijaznemu slo¬
vesu!  (Preš.)

Nebo  se sklanja v ednini brez prirastka: rod. neba,  mest.
na nebu;  v množini pa s prirastkom -es: im. nebesa,  rod. nebes,
mest. v nebesih.  Na pr. Noč na nebu zvezdice prižiga,  (Tom.) -
Bog je v nebesih domu.

Opomba. Včasi sklanjamo imenovane samostalnike tudi brez prirastka, a
tedaj imajo nekateri drugačen pomen; na pr. Mesa  — kola  (voz), črevesa -
čreva  (drobje), drevesa  — drva  (netivo). Na pr. Vi cepite drva,  k nam pa
treske lete.  (N. pr.) — Sila kola  lomi.  (N. pr.) — Za kapo je tri p er a d’jal.
(N. ps.) — On seje  dotaknil njegovega uh a.  (Dalm.)

§ 76. Srednji samostalniki, ki se končujejo na -me, dobi¬
vajo po vsej sklanjatvi prirastek -en; sicer je njih sklanjatev
pravilna.

Taki samostalniki so: breme  — brem-en-a, ime  — imena,
pleme  — plemčna, rame  — ramena, seme  — sčmena, sleme  —
slemena, Ume  — temena, vime  — vimena, vreme  — vremena.

Na pr. Vprihodnjost svojo seme  sejemo.  (Cegn.) — Ali nisi
dobrega semena  vsejal na svojo njivo?  (Met.) — Od podplatov
do temena  mu ni bilo kaj reči.  (Ravn.)

§ 77. a)  Imena mladih  živali in drugih stvari na -e
privzemajo razen edninskega imenovalnika in tožilnika v vseh
sklonih prirastek -et; sicer se pregibljejo pravilno po sklanjalu
mesto.

Taki samostalniki so: dekle, dčte, jagnje, junce, kljuse, kozle,
mdče, piščč, prase, ščene, Ule, vnuče, žrebč  itd. ter imajo v rod.
dekl-et-a, deteta, jagnjeta, junčeta, kozleta  itd. — v daj. dekletu,
detetu, jagnjetu, kozletu  itd.

Semkaj spada tudi: pleče  — plečeta, srce srceta  (pogača
enake podobe) in še nekaj manjšalnih besed, na pr. otroče,
hlapce, človeče.

b)  Prirastek -et dobivajo tudi nekateri moški samostalniki
na -e. na pr. oče  — očeta  (§ 69.), druže  — družeta, zaspane  —
zaspaneta, fante  — fanteta, lene  — leneta, revče  — revčeta,

Na pr. Druže dični moj, sem nadjala se nujno te.  (N. ps.)

— Kar se fante nauči, starček še stori.  (N. pr.) — Lenetu je
zatrnjena pot.  (Ravn.)

37

Opombe k posameznim sklonom.

§ 78. Po mehkih soglasnikih se izpreminja, kakor v ednin-
skem imenovalniku, tudi v drugih sklonih o v e. na pr. mestom

— poljem; letoma  — srcem,a.

Opomba. V edninskem mestniku se je pisal včasi -i namesto -u, zlasti
po mehkih soglasnikih, kakor na polji, po leti.  Zdaj je navadna oblika na -u:
na polju , ob letu.

§ 79. Kadar stoji v dvojinskem in množinskem rodilniku
ob koncu več soglasnikov, katerih skupna izreka se ustom upira,
tedaj se vstavlja, kakor pri ženskih imenih (§ 62.), polglasni e
pred poslednjim soglasnikom, pred j pa i oživi.

Na pr. bedro  — beder, kraljestvo  — kraljestev, okno  — oken ,
sedlo -— sedel; kopje  (iz prvotnega: kopije ) — kopij, predmestje
(iz predmestije ) — predmestij.  Na pr. Nima oken,  nima vrat.
(N. ps.) — Kolovrat bitij  vedno se vrti.  (Led.)

Neločljive so soglasniške skupine lj, nj, st, zd. šč (gl. § 62. b),
kakor polje  — polj, mesto  — mest, gnezdo  — gnezd, učilišče  — učilišč.

IY. Sklanjatev ženskih /-debel.

§ 80. Ženski samostalniki, na soglasnik se končujoči, do¬
bivajo v edninskem rodilniku nenaglašen ali naglasen -i. Prvi
se pregibljejo po sklanjalu nit,  drugi po sklanjalu gos.

Ednina, Dvojina,

38

Splošne opombe.

§ 81. Kakor moškim samostalnikom izpada gibljivi e tudi
ženskim i-deblom po vseh sklonih, v katerih jim na koncu pri¬
raste kak glas, kakor bolezen  — bolezni, prikazen  — prikazni,
pesem,  — pesmi, basen  — basni, misel  — misli, povodenj  — povodnji.

Vendar se e ne izpahuje v besedah: globel — globeli, jesen
— jeseni, kopel  — kopeli, pamet  — pameti, postelj  — postelji,
vrzel  — vrzeli, zabel  — zabeli , zibel  — zibeli, senožet  — senožeti.

§ 82. a)  Samostalniki, ki izpuščajo gibljivi e. tvorijo
edninski orodnik na -ijo. kakor 0  boleznijo, s pesmijo.  Na pr.
Žalost in veselje hodi za ljubeznijo.  (Cegn.)

Vsi drugi samostalniki, zlasti na -ast. -est. -ist. -ost, -ust.
dobivajo v orodniku sklonilo -jo, na pr. s pametjo, s kopeljo, z
zibeljo, z oblastjo, s koristjo, z modrostjo.

Opomba. Vzhodno-štajerski Slovenci govore v edninskem orodniku -joj
namesto -jo. kakor pri ženskih samostalnikih na -a; na pr. Za mizoj sedijo
svatje in godci sede za p e čj oj.  (Ašk.)

b)  Kavno tako se pritika samostalnikom z gibljivim e v
dvojinskem dajalniku (in orodniku) ter v množinskem orodniku
sklonilo -ima in -imi, drugim deblom pa -ma in -mi ; na pr.

s pesm-ima, z misl-imi, z gosl-imi;  — s celjust-ma, z obldst-mi, s
piščdl-mi, z žival-mi,

§ 83. Samostalniki, ki naglašajo v edninskem rodilniku
končnico -i. imajo tudi v edn. orodniku ter v dvojini in množini
naglas na sklonilu in dobivajo namesto -ima, -im, -ih naglašene
končnice: -ema, -em, -eh, kakor: gosema, kostim , v skrbeh.

§ 84. a)  Beseda kri  ali krv  se pregiblje pravilno, samo
da nam služi oblika kri  tudi za tožilnik, torej: 1. in 4. kri,  krv,
2. krvi,  3. in 5. kivi,  6. s krvjo.  Na pr. Kri,  življenje mi je dal.
(N. ps.) — Kri ni voda.  (N. pr.)

b)  Samostalnik beseda  tvori množinski rodilnik večkrat na
-i; na pr. Mir besedi.  (N. r.) — Od dobrih besedi  se nihče
ne zredi.  (N. pr.)

c)  V ljudskem govoru (pa ne v knjigi) se včasi izpušča sklonilo v mno¬
žinskem rodilniku; na pr. Deset božjih zapoved  (nam. zapiovedi).  — Kolikor
glav, toliko misel  (nam. misli).  (N. pr.) — Ne pojte grdih pesem  (nam.
pesmi)!  (N. r.) — Iz misel ga pusti  (nam. iz misli)!  (N. r.)

39

e)  Namesto niti  — gosi  se piše v dvojinskem in množinskem rodilniku
tudi nitij  — gosij.  Oblika na -ij, katero je uvedel v knjigo Levstik leta 1866., je
sicer jezikoslovno opravičena (imajo tudi staroslovenščina), toda v sedanji pisavi
se večinoma opušča.

Y. Dostavek sklanjatvi /-j e vili debel.

§ 85. V slovenščini se je nahajala nekdaj tudi sklanjatev
moških i-debel, od katere so se ohranili sledeči ostanki.

a)  Beseda ljud  (das Volk) se pregiblje v množini, izvzemši
imenovalnik, po sklanjalu gos,  kakor 1. ljudje,  2. ljudi, 3. lju¬
dem,  4. ljudi,  5. pri ljudeh,  6. z ljudmi.

Oblika ljudje  nadomešča sedaj nerabno množino samostal¬
nika človek;  na pr. Vsi ljudje  vse vedo.  (N. pr.) — Svet vseh
ljudi  dom.  (N. pr.) — Pri hudobnih ljudeh  gre vse na
smeh.  (N. pr.) ' Kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi Ijudem  v
vas!  (N. pr.)

b)  Ivakor samostalnik ljudje  se sklanjajo včasi tudi nekateri
moški samostalniki, ki imajo v edninskem rodilniku naglašen -u
ali -a; kakor 1. gradje, 2. gradi,  3. gradim,  4. gradi,  5. pri
gradeh,  6. z gradmi.

Takih ostankov moških i-debel nahajamo mnogo zlasti v
narodnih pesmih in pri starejših pisateljih. Na pr. Vasi l a s j e
na glavi so vsi prešteti.  (Met.) — Skrb lasi  beli.  (N. pr.) — Na
Kranjskem imam tri gradi.  (N. ps.) — Delavcu nese bogate
dar i.  (Vodn.) — Delajte mi m osti  iz mojih belih kosti.  (N. ps.)
— Da slednji svoje voli  iti svoje ovce k meni pripelje.  (Dalm.) —
Na gr obeh  je t’ma nocoj.  (Pot.)

Navadno se govori in piše:

im. tatje, lasje, zobje, možje;
daj. lasem,, zobem, možem;
mest. v laseh, v zobeh, pri možeh;
orod. 0  lasmi, z zobmi, z možmi,

§ 86. Dan  se pregiblje brez prirastka po i-jevi sklanjatvi
v edninskem orodniku ter v dvojini in množini, s prirastkom -er
pa po sklanjatvi moških samostalnikov. Edninski rod. in mest.
se brez prirastka glasita: dne. po dne.

40

Na pr. Življenja dnevi  so kratki.  (Cegn.) — Kratko je veselih
dni število.  (Preš.) — Zadosti je dnevu  njegova lastna težava.
(Met.) — Kakor po noči, tako po dne.  (N. ps.) — Z dnem  vred
se prikaže zora na nebu.  (N. r.) — Od dne do dne.  (N. r.)
Dan za dnevom.  (N. r.) — Pri belem dnevi.  (N. ps.)

Opomba. Množ. rodilnik dnevov  in oblike s prirastkom -or.  kakor dnov/,
dnov, dnovom  itd., so v knjigi prav redke; na pr. Odločeni so roži kratki
dno vi.  (Preš.) — Čakajte, o mati vi, da danove  odzvoni.  (IC. ps.)

S 87. Pot  (steza) je v ednini moškega,  pa tudi žen¬
skega  spola: lepi pot  in lepa pot.  Kot moški samostalnik se
sklanja pot  po sklanjala travnik,  kot ženski po sklanjala nit:
kakor 1. 4. pot, 2.  3. 5. poti.  6. s potjo.

V edninskem orodnikn potem  se je ohranil ostanek stare
moške i-sklanjatve; na pr. Gre svojim potem; tem istim potem;
ravnim potem, sem šel; med potem,.  (N. r.)

V množini je pot  navadno moškega spola: pot/je, potov  itd.;
na pr. Na vso zemljo solnce sije, potov  vseh megla ne krije.  (Levst.)

V muožinskem imenovalniku in tožilniku se rabi veasi tudi
oblika srednjega spola: pota;  na pr. Bazna so pota.  po katerih
vodi Gospod svoja ljudstva.

§ 88. Oko,  rod. očesa,  se pregiblje v množini, kadar govo¬
rimo o človeških ali živalskih očeh, navadno brez prirastka -es
po sklanjala gos  in je ženskega spola. 1. 4. lepe oči,  2. oči,
3. oččm,  5. pri očeh,  6. z očmi.

41

Na pr. Oči več vidijo od očesa.  (N. pr.) — Resnica oči
kolje.  (N. pr.) — Bolje verjeti svojim■ očem  ko tujim očesom.
(N. pr.) — Oči so polne  spanja bile.  (Trub.) — Vinska trta
je pognala očesa.  (Ravn.) — Kurja očesa  imeti na nogi.

Opomba. Oblike brez prirastka -es  po srednji sklanjatvi so prav redke,
na pr. Oka v mreži  (die Maschen im Netze); rakova oka  (Krebssteine); veasi
tudi: trsova oka , drevesna oka  (die Knospen).

§ 89. Beseda tla,  le v množini navadna, se pregibi j e v
nekaterih sklonih po i-sklanjatvi: 1. 4. tla, 2. tal  — tla, 3. tlčm

— tlom,  5. pri tlčh,  6. s tlemi.  Na pr. Ob tla  z nogami bije.
(N. ps.) — Mašni plašč po tleh  razgrne.  (N. ps.)

VI. Sklanjatev lastnih imen.

§ 90. Lastna imena se sklanjajo po tistih pravilih kakor
drugi samostalniki. Imena na soglasnik (razen ženskih i-dehel)
pregibljemo po moški, imena na -a po ženski, imena na -o ali -e
(razen moških) po srednji sklanjatvi; na pr. Vodnik  — Vodnika.
Vodniku  itd.; Ravnikar  — Ravnikarja, Ravnikarju  itd.; Celovec

— Celovca, Celovcu  itd.; Soča  — Soče, Soči  itd.; Brdo  -
Brda, Brdu  itd.; Celje  — Celja, Celju  itd.

l. Osebna imena.

§ 91. 1. Moška oseh na imena  na -a pregibljemo
(zlasti v knjigi) po ženski sklanjatvi; na pr. Godina, Robida.
Trdina;  2. Godine , Robide, Trdine;  3. Godini, Robidi, Trdini  itd.

Cešče, zlasti med narodom se sklanjajo taka imena po
moški  sklanjatvi, kakor 1. 2. 4. Robida, Matija;  3. Robidu.
Matiju;  5. pri Robidu, Matiju;  6. 0  Rgbidom, Matijem.

2.  Moška osebna imena  na -« sklanjamo po sklanjala
travnik,  kakor Marko  — Marka , Marku, z Markom; Jenko  —
Jetika; Metelko  — Metelka; Murko  — Murka; Zelenko  — Zelenka
(ne: Markota, Jenkota  itd., kakor se tu pa tam govori).

3. Domača  osebna imena na -e pregibljemo s prirastkom
-et, na pr. France  — Franceta; Jože  — Jožeta; Cigale  — Cigaleta;
Črne  — Črnela; Lampe  — Lampeta; Smole  — Smoleta; Vrne  —
Vrneta.

42

Pri  tujih osebnih imenih na -e vtikamo j,  kakor
Goethe  — Goetheja; Jefte ■—  Jefteja; Linne  — Linneja.

4.  Osebna imena na -i v samostalniški obliki
sklanjamo po moški sklanjatvi, j pristavljajoč; na pr. Kosi  (iz
Kosej)  — 2. 4. Kosija , 3. 5. Kosiju,  6. s Kosijem; Mali  — Malija;
Z urhi  — Zurbija; Linazi  — Linazija.

Y  pridevniški  obliki pregibljemo ta imena po pridev¬
nikih,  na pr. Dobrovski  — 2. 4. Dobrovskega,  3. Dobrovskemu,
5. pri Dobrovskem,  6. z Dobrovskim; Koseski  — Koseskega  (ne
Koseskita  ali Koseskija );  Ledinski  — Ledinskega; Radecki  —
Radeckega; Tolsti  — Tolstega.

§ 92. 1. Končnice grških in latinskih osebnih

imen: as. es. is. os, us. odpadajo po ostalih sklonih, če se niso
opustile že v imenovalniku ; na pr . Sokrates:  Sokrat  — Sokrata,
Sokratu, s Sokratom; Kr e z  — Kreza; Miltiad  — Miltiada;
P at rok el  — Patrokla; Enej  (Aeneas)  — Eneja; Periklej
— Perikleja.

Včasi se odpahne samo s, na pr. P el o pid as:  1. Pelopida
(nam. Pelopid).  — 2. 4. Pelopida.  — 3. 5. Pelopida,  — 6. s Pe-
lopidom.

Ravno tako : Leonidas:  Leonida  (nam. Leonid ); Jer e -
mi as: Jeremija; Matthias:  Matija.

2. Osebna imena, ki se podaljšajo v rodilniku,  tvo¬
rijo imenovalnikovo obliko s tem, da se jim rodilnikovo sklonilo
odpahne, ženskim imenom pa še povrh končnica -a doda.

Na pr. Ajas (Ajant-os): Ajant,  rod. Ajanta; Cicero (Cice-
ron-is): Cice roti.  rod. Cicerona; Kenophon (Xenophont-os):

K.senofont;  Dumnorix (Dumnorig-is): Dumnorig.

Cer es (Cer er-is): C er er a,  rod. Cer er e; Artemis (Artemid-os) :
Artemida.

2 .  Krajna imena.

§ 93. 1. Krajna imena s staro množinsko obliko na -ane,

kakor Goričane, Svečane, Borovljane,  rabimo tako-le v posameznih

sklonih:

1. Svččane,  3. Svečam, Svečanom,  5. v Svečah,

2. Sveč, Svečan,  4. Sveče, Svččane,  6. s Svečami.

43 —

Rodilnik na -an je lasten še nekaterim drugim množinskim
vasnim imenom, na pr. Cerklje  — iz Cerkljan;  Duplje  —
iz Dupljan; Gorje  — iz Gorjan; Vrhovi  j e  — iz Vrhovljan;
Zverce  — iz Zvercam.

2. Pri množinskih krajnih imenih  je treba natanko
paziti na spol;  na pr. Adlesiči,  rod. Adlesičev,  mest. v
Adlesičih.  — Laze,  rod. Laz,  mest. v Lazah.  — Selca ,
rod. Selc,  mest. v Selcih.

3. Krajna imena, ki imajo pridevniško  obliko, se pre-
gibljejo kakor pridevniki;  na pr. 1. 4. Trebnje  — 2. iz
Trebnjega,  3. proti Trebnjemu, 5. v Trebnjem , 6. za Trebnjim  -,
Sostro  — 2. iz Sostrega,  3. proti Sostremu  itd.; Trnovo  —
2. iz Trnovega.  3. proti Trnovemu  itd.

§ 94. Pri sestavljenih krajnih imenih  je treba
paziti na to, ali so s pridevnikom  sestavljena ali s pred¬
logom.

1. Sestavljenke s pridevnikom  sklanjajo tedaj, kadar
hrani pridevnik še svojo lastnost, samostalnik in pridevnik
po svoje; na pr. Vinji vrh, Črna gora, Novo mesto  —

2. Vinjega vrha, Črne gore, Novega mesta;  3. Vinjemu vrhu, Črni
gori. Novemu mestu  itd.

Kadar se je pa pridevnik nepregibno spojil s samostalnikom,
tedaj se sklanja le samostalnik;  na pr. Mokronog  — 2.
Mokronoga,  3. Mokronogu  itd.; Solnograd  — 2. Solnograda.

3. Solnogradu  itd.; Carigrad  — 2. Carigrada , 3. Carigradu  itd.

To velja tudi pri krajnih imenih, ki jih rabimo samo v mno¬
žini. na pr. Velike Lasiče,  rod. iz Velikih Lasič  itd. — Dobrepolje,
rod. iz Dobrepolj,  mest. v Dobrepoljah.

2. Sestavljenke z n a gl aš enim predlogom  se sklanjajo

tako, kakor da bi imena ne bila sestavljena; na pr. Zalog ,
Zastava  — 2. do Zaloga, do Zastave,  3. proti Zalogu, proti
Zastavi  itd. ,

Pa tudi tedaj, kadar je ime naglas eno,  se ravna več¬
krat z njimi v predlogovih  sklonih tako, kakor da bi imena
ne bila sestavljena.

Po tem pravilu se rabijo tu pa tam na pr. Podkrnos, Pod¬
turn, Zavrli. Preddvor, Predjama, Nabrežina  tako-le:

44

Im. Tuje Podkrnosom, Zavrhom , Predjamo. Nabrežini —pa tudi:

tu je Podkrnos, Zavrh, Predjama, Nabrežina;
rod. do Podkrnosa, Zavrha. Predjame, Nabrežine;
daj. Podkrnosu, Zavrhu , Predjami , Nabrežini;

tož. grem Podkrnos, Zavrh, Predjamo, Nabrežino  — pa tudi:

f/rem v Podkrnos , « Zavrh , r Predjamo , v Nabrežino;
mest. bivam Podkrnosom , Zavrhom, Predjamo, Nabrežini  — pa tudi:

bivam v Podkrnosu, v Zavrhu,  r Predjami , r Nabrežini;
orod. pred Podkrnosom, pred Zavrhom, Predjamo, pred Nabrežino.

§ 95. Končnice grških in latinskih krajnih imen odpadajo
kakor pri osebnih imenih, na pr. Amfipol , rod. Amfipola  —
phipolis; Neapol,  rod. Neapola  — Neapolis; Tarent,  rod. Tarenta

— Tarentum; Brundizij,  rod. Brundizija  — Brundisium.

Pri imenih, dežele zaznamujočih, se pritika navadno -a.
na pr. Lacija,  rod. Ladje  — Latium; Samnija  — Samnium.
Tako tudi: Helada  — Hellas (Hellad-os).

Krajna imena, samo v množini navadna, se sklanjajo tudi
v slovenščini le v množini; na pr.

1. Atene,  2. 3. Atenam,  4. Atene,  5. r Atenah,  6. 2

Atenami  — Athenae, Athenarum.

1. Delfi, 2. Delfov,  3. Delfom,  4. Delfe,  5. « Delfih,  6. 2  Delfi

— Delphi, Delphorum.

Pridevnik.

§ 96. Pridevnik  (Adjektiv, Beiwort) naznanja, kakšna
je stvar ali reč, ali čigava  je.

Po pomenu so tedaj pridevniki:

a)  kakovostni,  ki naznanjajo lastnost ali kakovost
osebe ali reči, na pr. bel grad, dobra žena, lepo vreme.

b)  čigavo stili ali svojilni,  ki naznanjajo čigavo st
ali svojino  oseb in drugih stvari, na pr. kraljev dvor, materina
ljubezen, pastirska palica.

§ 97. Pridevniki imajo za vsak spol posebno končnico:
za moški spol kak soglasnik  ali i, za ženski a, za srednji o
(po mehkih soglasnikih e)j na pr. blag mož  — blagi mož; rumena
zarja; dobro polje, ribje oko.

V edninskem imenovalniku (in tožilniku) moškega spola
razločujemo pri pridevniku nedoločno in določno  obliko.

45

Nedoločna oblika, ki se končuje na soglasnik: blag mož,  nam
rabi. kadar govorimo o nedoločni, še neznani  osebi ali stvari,
in pa tedaj, kadar stoji pridevnik za povedno določilo  v
stavku : mož je blag.

Določna oblika na -i : blagi mož,  pa govori o določni, že
znani  osebi ali stvari; na pr. Priden  delavec,  e in guter
Arbeiter; pridni  delavec,  d er gute Arbeiter; delavec je priden.
der Arbeiter ist gut.

Pri pridevnikih na -ov (-ev), -in, -ji. -ski in pri stopnje¬
vanih pridevnikih  ni tega razločka.

Pridevniki mali, obči, pravi, zali  imajo navadno le določno
obliko.

A. Sklanjatev.

§ 98. Vsi pridevniki, v določni in nedoločni obliki, se
sklanjajo po tem-le sklanjalu:

46

Splošne opombe.

§ 99. Kadar se veže pridevnik z moškim samostalnikom
nežive  reči, tedaj mu je v ednini tožilnik  enak imenoval¬
niku, pri živih  stvareh pa je enak rodilniku.

Na pr. Prepovedan pot pelje v prepovedan  kot.  (N. pr.)

— Kdor ubogega  človeka stiska, stvarnika preklinja.  (Ravn.) —
Kdor se mlad belega kruha brani, bode star rad črni  kruli hrustal.
(N. pr.)

Opomba. Kadar stoji pridevnik (zaimek) sam in se nanaša na samostalnik
v prednjem stavku, tedaj ne delamo razločka med živimi in neživimi
stvarmi,  temveč tvorimo pridevnikov tožilnik kakor pri živili bitjih: na pr.
Dfladina novi svet preveč čisla, starega  (namesto prvotnega stari ) pa zane¬
marja.  (K. pr.) — Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, katerega  (nam.
kateri)  je žena vzela.  (Met.)

§ 100. Pridevniki s polglasnim (gibljivim)  e v
končnici izpahujejo ta e (ali njegov namestnik, naglašeni a) po
vseh sklonih, kadar jim priraste kak glas na koncu; na pr.
bister, bistra, bistro; bridek, bridka, bridko; bolen  ali bolan, bolna,
bolno  (ne bolema, bold.no ); svetel  ali svetal, svetla, svetlo; težek
ali težak, težka, težko.

§ 101. Goltnika k. g se mehčata včasi pred naslednjim i,
v ednini tudi pred e, v sorodna sičnika c, z; na pr. Ne obračaj
od ubozih  oči!  (Ravn.) — Kadar vidiš nazega,  obleci ga!
(Ravn.) — Z veli  cimi gospodi ni dobro črešenj zobati.  (N. pr.)

— Skrbi in huda leta more uboz’ga  kmeta.  (Preš.) — Tac’ga;
globodga.  (Preš.)

Opomba. To goltnikovo mehčanje se naj opušča v pisavi, ker je le opra¬
vičeno: a)  v edninskem mestniku  moškega in srednjege spola (velicem),
b)  v množinskem moškem imenovalniku  (veliei), c)  v edn. daj. in mest.
ženskega spola (veliei  ali velicej)  in č)  v ženskem in srednjem dvoj.
imenovalniku (veliei).

%  102. Stara imenska,  t. j. samostalniški enaka skla¬
njatev nedoločnih  pridevnikov se je ohranila v slovenščini
le še za moški  spol v edninskem imenovalniku  (§ 97.).
V vseh drugih sklonih se pregibljejo dandanes pridevniki po
sestavljeni  sklanjatvi.

Sestavljena sklanjatev se je izobrazila iz imenske s tem, da
se je samostalniškim sklonom pritikal stari zaimek i , ja, je;  na
pr. 1. lep  + i,  2. lepa Pjega, 'S. lepu +jemu  itd. Prvotne polne
oblike so se sčasoma obrusile in v današnje skrčile.

47

Opomba. 1. Ostanki stare imenske sklanjatve nedoločnik pridevnikov so :
a)  rodilniki:  zdavna, oddavna, sprva, zlepa, zviša, skratka, domala, dosta
(-do  sita), zaprva, zarana, sla  itd. — b)  dajalniki:  kdobru, kljubu, kmalu,
blizu  itd. — c) mestniki:  pomolu, nanagli (=na naglem)  itd. Xa pr. Nočem
zlepa  se podati.  (X. ps.) — Z mlada  se trn ostri.  (N. pr.) — Ne reče mu dobra;
ne želim ti zla; to ne bo kdobru.  (N. r.) — Vse bi znova  dobro bilo.  (Valj.)

2.  Dajalniku in mestniku ženskih pridevnikov v ednini služita dve
obliki: na -i in na -ej; vendar se rabi sedaj v knjigi skoro le oblika na -i.

§ 103. Pridevnik rad (rajši, najrajši)  ima samo imeno¬
valnik  e vseh spolov in števil ter se ujema z osebkom;
nekateri pridevniki pa se cel6 ne sklanjajo, kakor napak, peš,
res, sovraž,  navadno tudi všeč, žal  in še nekaj tujk.

Na pr. Brat rad (rajši) čita, sestra rada  (rajša) moli, dete
rado  (rajše) spi. Bratje radi  (rajši) Utajo, sestre rade  (rajše)
molijo, deteta rada  (rajša) spijo.  — Vsi drugi svatje so mi všeč.
(N. ps.) — Solz v nobenem ni očesu, žal besede v ustih ni.  (Preš.)
— Zale  misli v srcu ni.  (Preš.) — Ošabnikom so sovraž  Bog
in ljudje.  (Trub.) — Luterš vera.  (N. r.)

Včasi se rabi rajši , najrajši  za v s e tri spole in števila ; na pr.
Rajši  gre voda tri dni okoli, nego en dan v reber.  (N. pr.)

Pravi, -a, -o  je pridevnik, prav  pa prislov; na pr. Ta denar
tli pravi.  — Ta roka je prava.  —- Prav mu je.  — Prav  je
tako.  — Suknja mi ni p r a v.

B. Stopnjevanje.

§ 104. Stopnjevati  se pravi pridevnik tako izpremi-
njati, da ne znači samo lastnosti oseb in reči, ampak tudi pove. v
kateri meri  se jim prilaga lastnost. Kakor drugim jezikom
služijo tudi slovenščini tri stopnje:

1. prva ali nasebna  (nasebnik, pozitiv), katera kaže
lastnost kake osebe ali reči brez vsake primerjave z drugo;
na pr. zvest(i) prijatelj . lepa hiša, rodovitno polje.

2.  druga ali primerjalna  (primerjalnik, komparativ).
katera prilaga lastnost kaki osebi ali reči v višji meri kakor drugi;
na pr. zvestejši prijatelj, lepša hiša , r o dovitnej š e po Ij e.

3. tretja ali presežna  (presežnik, superlativ), po kateri
se prideva kaki osebi ali reči lastnost v najvišji meri; na pr.
najzvestejši prijatelj. najlepša hiša, najrodovitnejše
p o Ij e.

48

Primerjalna stopnja.

§ 105.  Primerjalna stopnja ali primerjalnik se obrazi,
če pridenemo deblu  primerjalno obrazilo:

1. ejši, ejša. ejše. ali 2. ši. ša. še, ali 3. ji. ja, je.

1. Z obrazilom ejši. ejša. ejše se stopnjuje večji del

enozložnih in dvozložnih, pa vsi večzložni  pridevniki;
na pr. »

nov: novejši,  -a, -e; priden: pridnejši, -a, -e;

zvest: zvestejši, -a. -e; pameten: pametnejši, -a, -e;

bogat: bogatejši , -a, -e; rodoviten: rodovitnejši, -a, -e.

Opomba, a)  Pri večzložnih pridevnikih se obrazilo ejši  večkrat skrči v
m, kakor prostoren: prostor niši  zraven prostornejši; imeniten: imenitniki
zraven imenitnejši.

b)  Namesto obrazila ejši  se pritika včasi (zlasti v edninskem moškem
in srednjem  imenovalniku in tožilniku) eji , eja, eje;  na pr. noveji  zraven
novejši; stareji  zraven starejši; redkeje  zraven redkejše; pozneje, ceneje.

Prislovi se pišejo navadno v tej obliki, kakor prosteje, bistreje , gorkeje ,
pridneje , pametneje  itd.

2.  Obrazilo ši, ša, še dobivajo le enozložni  pridevniki,
in sicer večinoma tisti, ki se končujejo na b, p, d; na pr.

ljub: ljubši, -a. -e;  — slab: slabši,  — lep: lepši.

Kadar se končuje deblo na d. tedaj se d pred ši  za samo¬
glasnikom izpreminja v j, za r pa izpahuje; na pr.

hud: hujši, -a, -e; slad-elc: slajši;

mlad: mlajši; grd: grši;

rad: rajši; trd: trši.

Na pr. Človek je trši od. kamena in slabši od jajca.  (N. pr.)
— Poslednja zmota je hujša od prve.  (Met.) — Slajše reči na svetu
ni, kakor je pesem lepa.  (Slom.)

3. Z obrazilom ji. ja. je tvorijo primerjalnik :

a)  enozložni pridevniki na končni k. g. h. ki se pred ji,
ja, je  pretapljajo v č. ž. š; na pr.

jak: jačji, -a, -e; gluh: glušji;

blag: blažji; plah: plašji.

b)  mnogi dvozložni  pridevniki na -ek (-ak), -ok, ki te
končnice odpahujejo. debelni končnik pa prispodabljajo obrazilu
ji;  na pr.

49

vis-ok: višji, -a’ -e;
niz-ek: nižji;
oz-ek: ožji;
lah-ek (lag-ek): lažji;
tež-dk: težji;

kratek: kralji  (tudi: krajši);
globok: globlji;
tan-ek: tanji  in tanjši;
slad-ek: sloji  in slajši;
šir-ok: širji  in širši.

Na pr. Višjemu  prijetijaj, nižjemu  prizanesi!  (N. pr.) —■
Hišni prag n a j višj  a planina.  (N. pr.)

Nekateri pridevniki na -ek (-ak). -ok se stopnjujejo s
končnico vred. kakor krepek  (krepak): krepkejši; šibek:  šibkejši;
grenek:  grenkejši; brhek:  brhkejši; redek:  redkejši; bridek:
bridkejši; gladek:  glcidkejši  zraven glajši; mehek:  mehkejši
zraven mečji  (deblo mek-); globok:  globokejši  zraven bolj navad¬
nega: globlji,  redkoma : globočji; gorek:  gorkejši  (heifier) zraven
gorši, g or ji  (stattlicher).

Opomba. Namesto višji, nižji, kračji  itd. se govori in veasi tudi piše:
riši, nisi, krači  itd.; prislove pišemo navadno brez j. kakor više, niže, bliže,
blaže, draže, laže  itd.

c)  Obrazilo ji privzemajo včasi tudi pridevniki na d. kakor
mlad:  mlaji  zraven mlajši; hud:  huji  — hujši; grd:  grji  —
grši;  zlasti prislovi: huje, sloje, gr j e, trje  itd. Na pr. Turek
je hud, njegova mati še huja.  (N. ps.) — Ne pečaj se s huji  m
od sebe!  (N. pr.)

§ 106. Nepravilno se stopnjujejo:

velik  — večji, veči; dober  — boljši, bolji;

majhen,  mali  — manjši, manji; dolg  - daljši, dalji.

Na pr. Bolj  a pamet kakor žamet.  (N. pr.) — B olj ša je
kratka sprava ko dolga pravda.  (N. pr.) — Človek težko čaka
boljših  časov.  (Slom.)

§ 107. V 'časi tvorimo primerjalno stopnjo s pomočjo stop-
njevalnega prislova bolj. ki ga devamo pred nestopnjevani pri¬
devnik. Ta način stopnjevanja je navaden zlasti:

1. pri pridevnikih, ki pomenjajo kako barvo,

2. pri pridevnikih na -č. ki so prav za prav deležniki se¬
danjega časa, in

3. pri trpno-preteklih deležnikih na -en. -an.

Slovnica. 9. izd.

4

50 —

Na pr. črn  — bolj črn; cveteč  — bolj 'cveteč; pekoč  — bolj
pekoč; uččn  — bolj učen; znan  — bolj znan  itd. Na pr. Ce boš
pila vinčece rdeče, boš imela lice bolj cveteč  e.  (N. ps.)

Opomba. Pri pravili pridevnikih je boljše, da se ogibljemo te stopnjare,
ker ni prav slovenska; krivo pa je zopet, ako se kak deležnik  praviloma
stopnjuje; na pr. Lepa pesem blažilno vpliva na odrastlejšo  mladino
(pravilno: . . . na bolj  o dr  a s tl  o mladino).  — Matija Cop, Slovenec izmed
naj učen  e j ših  Slovencev  (pravilno: . . . izmed najbolj učenih  Slovencev).
Glej § 108., 2.

Presežna stopnja.

§ 108 . Presežno stopnjo ali presežnik tvorimo:

1. če primerjalni stopnji  pridenemo besedico naj.
kakor lepši  — najlepši, -a, -e; kralji  — najkračji; slajši  — naj¬
slajši.  Na pr. Najboljša  luč je Bog.  (N. pr.) — Naj večje
bogastvo je čisto srce.  (Slom.)

2. če n e s t o p n j e v a n e m u pridevniku pristavimo stopnje¬
vani prislov najbolj, vendar večinoma le pri pridevnikih, kako
barvo pomenjajočih, in pri deležnikih; na pr. najbolj  črn;
najbolj  cveteče lice; najbolj  učena glava.

§ 109 . Visoko stopnjo kake lastnosti izražamo, čenestop-
n j e v a n e m u pridevniku pridenemo :

1. zelo, kaj, kar, močno, jako, silno, neznano,
prav,  ali kako drugo slično besedico; na pr. zelo bogat ; kaj
učena glava; prav dober; silno velika puščava.

2.  če pridevniku pristavimo: pr e-, pr a-, vele-, vse-
(vsega-);  na pr. preljub, premoder, prastar  (uralt), veleučen,
vseveden, vsemogočen (vsegamogočen).

Opomba. Clenica pre-  pomenja v sestavi tudi preveč  (allzu, zu);
na pr. Premrzle so v gozdih mi vaših rose.  (Preš.) — Previsok  (zu hoch).
prenizek, preoster, pretrd.

3. če pridevnik dvakrat zaporedoma  postavimo ; na pr.
visoka, visoka, gora ; globoko, globoko morje.

4. z različnimi primerami,  kadar hočemo posebnost
ali imenitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti:
na pr. mlad kakor kaplja; sladek ko med; bistro ko ribje oko;
grenek ko pelin; priden kakor mravlja; trd kakor kamen na
cesti  itd.

51

Sklanjatev stopnjevanih pridevnikov.

§110. Stopnjevani pridevniki se sklanjajo kakor
nestopnjevani po vseh spolih, sklonih in številih;
na pr.

Im. lepši, najlepši grad  — lepša, najlepša hiša — lepše, naj¬
lepše poslopje;

rod. lepšega, najlepšega gradu  — lepše, najlepše hiše  —
lepšega, najlepšega poslopja ;

daj. lepšemu, najlepšemu gradu  — lepši, najlepši hiši  —
lepšemu, najlepšemu poslopju  itd.

Opomba. Po Kranjskem (razen Dolenjskega), Goriškem in Koroškem se
končuje stopnjevani pridevnik v imenovalniku in tožilniku  vseh spolov
in števil ter v ednini ženskega spola  na -i: lepši;  na pr. Na svetu
lepši  rožice  ni, kakor je vinska trta.  (N. ps.) — In je rožice pregledovala,
katera lepši  je cvetu.  (N. ps.) — Za h olji  rabo  (nam. ga boljšo  rabo).  (Preš.)
— Hrepenečih src želje najslaji  ogasil vse bo zemlje hlad zelene.  (Preš.)

§ 111. Števnik  (Numerale, Zahlwort) naznanja, koliko
je stvari ali reči.

Števniki imajo pridevniško ali samostalniško
obliko ter so:

1. določni,  kateri natanko kažejo število predmetov, o
katerih se govori, kakor pet, šest, sto, desetero  itd.

2. nedoločni,  kateri le značijo večjo ali manjšo množino
stvari ali reči, kakor veliko, malo, nekoliko, precej  itd.

Števnik

A. Določni števniki.

§ 112 . Določni  števniki so:

d

1. glavni,

2. vrstilni

3. ločilni.

4.  množilni,

5. delilni,

6. ponavljalni,

7. sam os tal ni.

4 ’

52

1. Glavni števniki.

§ 113.  Glavni  števniki ali števci  (Kardinalia, Grund-
zahlen) kažejo na vprašanje: koliko?  število enovrstnih stvari
ali reči. Glavni števniki so ti-le:

§ 114. a) En, ena, eno  se sklanja kakor pravi pridevnik in
se sklada s svojim imenom v spolu, sklonu in številu; na pr. Z eno
roko daje, z dvema jemlje.  (N. pr.) — En krivičen vinar deset pravičnih
sne.  (N. pr.) — Enega listek skrije, drugega dob ne zakrije.  (N. pr.)

Opomba. 1. Oblika eden  se rabi, kadar stoji števnik sam brez samo¬
stalnika,  pred samostalniki pa le tedaj, kadar se posebno poudarja:
na pr. Eden  odide, drugi pride. (S.  pr.) — Pred Bogom je tisoče let kakor
eden  dan.  (Krelj.) — Prešeren je eden  najboljših pesnikov.

2.  Isto velja tudi o števniku noben, nobena, nobeno (nobeden);  na pr.
Nobena  pesem ni tako dolga, da bi je ne izpel.  (N. pr.) — Celo brez skrbi
ni noben  človek.  (N. pr.) — Nobeden  Belega grada se lotiti upal ni.  (N. ps.)

*) Iz: eden na deset, dva na deset, itd.

2 ) Po Koroškem štejejo: 20 = dve redi, 30 = tri redi, 40 = štiri redi,
50 = petred, 60 = šestred itd. Red, rod. redi, die Reihe.

53

b) Dva. oba  (za moški), dve, obe  (za ženski in srednji spol)
sklanjamo v dvojini tak6-le :

Na pr. Kjer sta dva ali kjer so trije  v mojem imenu , tam
sem jaz v sredi med njimi..  (Met.) — Zena hiši tri ogle drži,
mož le enega.  (N. pr.) — Treh  reci se ne sme človek braniti:
dela , kruha in spoznati Boga.  (N. pr.)

§ 115 . a) Pet,  se pregiblje za vse spole takd-le:

Im. pet,

rod. petih.
daj. petim,
tož. pet,
mest. pri petih,
orod. s petimi.

Po sklanjalu pet  se ravnajo vsi višji glavni števniki od
pet  naprej, izvzemši sto, tisoč m milijon;  na pr. S šestimi  konji
ne boš vozu pretegnil, s sedmimi  pa poteče.  (Vodn.) — Jela je
slovo jemati od devetih  tudi sestrd.  (N. ps.)

Od pet  začenši so vsi glavni števniki v imenovalniku in
tožilniku samostalniki,  v ostalih sklonih pa pridevniki.

54

b) Sto  se ne pregiblje; večkrat ga nadomešča samostalnik
stotina;  na pr. pet sto  ali pet stotin; s sto kronami  ali s stotino kron.

Tisoč  se navadno ne sklanja; ako pa se pregiblje, tedaj
je večinoma ženskega spola. Na pr. izmed tisoč ljudi; ima denarjev
na tisoče; dva tisoč  ali dve tisoči; spetimi tisoč vojaki ali s petimi
tisočami vojakov; pred tisoč leti.  Toda tudi: trije tisoči; koliko
tisočim je Bog prošnje uslišal!

Milijon  je moškega spola; na pr. dva milijona , pet milijonov.

2. Vrstilni števniki.

§ 116. Vrstilni  števniki ali vrstil  c i (Ordinalia, Ord-
nungszahlen) kažejo vrste ali red posameznih predmetov na
vprašanje: koliki, kolika, koliko?  Vrstilci so:

1. prvi, -a, -o,

2. drugi, -a, -o,

3. tretji, -a, -e,

4. četrti, -a, -o,

5. peti, -a, -o,

6. šesti, -a, -o.

7. sedmi, -a, -o,

8. osmi, -a, -o,

9. deveti, -a, -o,

10. deseti, -a, -o,

11. ednajsti, -a. -o,

12. dvanajsti, -a, -o,

13. trinajsti, -a, -o, itd.

20. dvajseti, -a, -o,

21. eden in dvajseti, -a, -o,

22. dva in dvajseti, -a, o, itd.
30. trideseti, -a, -o,

40. štirideseti, -a, -o,

50. petdeseti, -a, -o,

60. šestdeseti, -a, -o, itd.

100. stoti, -a, -o,

101. sto in prvi, -a, -o, itd.

1.000. tisoči, -a, -e,

1,000.000. milijonski, -a, -o.

Vrstilni števniki se sklanjajo kakor pridevniki.

Za številkami, ki značijo vrstilce, postavljamo piko; na pr-
Cesar Franc Jožef I. je dne 2. grudna leta 1848. zasedel avstrijski
prestol.

3. Ločilni števniki.

§ 117. Ločilni  števniki ali ločilci  (Grattungszahlenj

značijo na vprašanje : kolike
stvari in reči. Ločilni števniki
edin, -a, -o,
dvoji, -a, -e,
oboji, -a, -e,
troji, -a, -e,
četver, -a, -o,

, -a,- o? razpole ali plemena
so na pr.:

peter, -a, -o,
ednajster, -a, -o,
pet in trideseter, -a, -o,
stoter, -a, -o,
tisočer, -a, -o, itd.

55  —

Opomba. Mimo teh ima slovenščina še ločilne števnike, sestavljene s
pridevnikom vrsten, -tna, -o;  na pr. enovrsten, dvovrsten, trovrsten, četvero-
vrsten, peterovrsten, kolikovrsten  itd.

4. Množilni števniki.

§ 118.  Množilni  števniki ali m n o ž i 1 c i (Multiplikativa,
Vervielfaltigungszahlen) odgovarjajo na vprašanje: kolikeren,
-rna,  -o?  in kažejo, koliko m nožna  je kaka reč. Množilciso:

enoteren, -rna, -o,
dvojen, -jna, -o,
obojen, -jna, -o,
trojen, -jna, -o,
četveren, -rna, -o,
peteren, -rna, -o, itd.

ali enojen, -jna, -o,

„ dvojnat, -a, -o,

„ obojnat, -a, -o,

,, trojnat, -a, -o,

„  četvernat, -a, -o,

„ peternat, -a, -o, itd.

Ločilci in množilci se pregibljejo kakor pridevniki.

5. Delilni števniki.

§ 119. Delilni  števniki ali d e lile  i (Distribntiva, Ver-
teilungszahlen) naznanjajo, po koliko  je stvari ali reči. Izra¬
žamo jih s tem, da pridevamo besedico po glavnim ali ločilnim
števnikom ; na pr.

po en, ena, -o — po enega, po štirje, štiri - - po četvero,

po dva, dve — po dvoje, po pet — po petero,

po trije, tri — po troje, po šest — po šestero, itd.

po sto — po stotero, itd.

Na pr. Orlica izvali po dvoje , po troje  mladičev in živi
po sto let.  (Slom.) Učenci so se po dva in dva razšli.  (Ravn.)

6. Ponavljalni števniki.

§ 120. Ponavljalni  ali p r i s 1 o v n i števniki (Adverbialia,
Wiederholungszahlen) odgovarjajo 1. na vprašanje: kolikokrat?
ali 2. na vprašanje: kblikič in katerikrat?

1. Prve  tvorimo iz glavnih in nedoločnih števnikov, če
jim krat  pridenemo; na pr. enkrat , dvakrat, trikrat, štirikrat,
petkrat , velikrat  = velikokrat , mnogokrat , malokrat, marsikrat.

Opomba. Besedica krat  je sem ter tja pregiben samostalnik moškega in
ženskega spola; na, pr. neke krati, vse krati, hkrati, obkrati; več kratov, hkratu.
— Koliko kratov  sem v samoti klicala pomoč Marije.  (Preš.)

56

2. Drugo vrsto ponavljalcev obrazimo iz vrstilnih števnikov,
če jim na vprašanje: k 6 likič?  pritaknemo č, na vprašanje:
katerikrat? pa krat ali pot.

Na pr. prvič, drugič , tretjič, četrtič, petič, šestič, stotič . . .

ali: prvikrat (prvokrat)  — prvo pot  (edn. tož.), drugikrat

— drugo pot (drugi pot), tretjikrat  — tretjo pot (tretji pot).

7. Samostalni števniki.

§ 121 . Iz pridevnih števnikov tvorimo mnogo samostal¬
nikov. Taki samostalniki so:

1. imena posameznih številk : samica, dvojka, trojka, četverka,
peterka, šesterka, sedmerka, osmerka,  ali tudi: petka  ali petica,
šestka  ali šestica, sedmica, osmica, stotica.  Iz nič  je ničla - 0.

2. imena takih stvari, katere imajo dve ali več samic v
sebi, kakor dvojica, trojica.

Voasi rabimo tudi samostalna imena: četverica, petorica, šestorica  itd.,
pa le tedaj, kadar so vse stvari moškega spola.

3. imena, katera kažejo dele kake celote, kakor dvojina  ali
polovica, tretjina, četrt  ali četrtina, petina, Šestina , osmina  itd.;
na pr. tri desetine  = 3 / 10  ; pet osmin  5 / 8 .

Samostalnik četrt,  rod. četrti,  nam služi osobito pri meri časa in drugih
reči: na pr. četrt ure; dve četrti litra vode; tri četrti kilograma mesa.

4. imena denarjev, a)  kovanih: šestica, desetica, dvajsetica;

— b)  papirnatih: petdk. desetdk, stotak, tisočak.

5. imena vojaških predstojnikov: desetnik, stotnik  itd., in
skupnih rojencev: dvojčič  — dvojček, trojčic  — trojček.

6. imena papirjeve velikosti (samega na sebi ali v knjigah):
četrtinka, osmi uka (osmerka), dvanajstinka (dvanajsterka), šestnaj-
stinka (šestnajsterka).

Opomba. 1. Pol  (die Halfte, halb) je samostalnik ter ima v imen. in
tož. rodilnik  za seboj: v ostalih sklonih se veže pol  kot nepregiben pri¬
devnik  s samostalnikom, obliki polu  in poli  pa z rodilnikom. Na pr. 1. 4. pol
dneva;  2. do pol dneva  — do polu dneva;  3. k pol dnevu  — proti polu štirih;
5. v pol uri  — v poli ure; o pol eni  — o poli ene;  6. s pol dnevom.  — Dobre
pol ure je preteklo  — Pol večji; napol prazen.  — Pol riba, pol človek.

2. Pol  se sestavlja z vrstiloi, samostalniki in pridevniki: na pr .poldrugi
(eden in pol), poltretji (dva in pol), polčetrti; poldan, polnoč, polbrat, pol¬
človek, polglasnik; poldneven, polnočen.

3. Kakor pol  se sestavlja tudi sam  z vrstilci; na pr. samoedin,  t. j. sam
brez druga; samodrug,  t. j. sam z enim drugom, tako da je sam drugi;
samotretji, samopeti.

57

B. Nedoločni števniki.

S 122. Nedoločni števniki so:

1. p r e g i b n i, in sicer  :

a)  samostalniki,  kakor tema  (najvišje nedoločno število),
sila, množina , mnoštvo, obilica, truma, trop , krdelo  itd.

b)  pridevniki,  kakor mnogi, noben, nekolik, ves, vsak;
mnogoteri, raznoteri, nekateri, -a, -o.  itd.

2. n e p r e g' i b n i: mnogo, veliko, malo, več, manj, nekaj,
nekoliko, nič, preveč, premalo, dosti, precej, obilo, obilno.

Na pr. Kdor preveč misli, ne stori veliko.  (N. pr.) — Med
dosti  kmeti je malo  kmetovalcev.  (N. pr.) — V malo dneh; z
malo besedami. V nekoliko urah,  pa tudi : v nekolikih urah.

Zaimek.

§ 123. Zaimek  (Pronomen, Fiinvort) nam rabi kot na¬
mestnik samostalnih imen, da jih ni treba ponavljati.

Zaimki so po svojem pomenu:

1. osebni, 4. vprašalni,

2. svojilni, 5. oziralni,

3. kazalni. 6. nedoločni.

1. Osebni zaimki.

§ 124. Osebni  (personalni) zaimki so:

a)  jaz, za prvo osebo, katera govori;

b)  ti. za drugo osebo, kateri se govori;

c)  on, ona, ono. za tretjo osebo, o kateri se govori;
č)  sebe, povratno-osebni zaimek za vse tri osebe.

Sklanjatev osebnih zaimkov.

a)  Prva oseba.

Im. jaz,
rod. mene, me,
daj. meni, mi,
tož. mene, me,
mest. pri meni,
or o d. z menoj,

b)  Druga oseba.

Ednina.

ti,

tebe, te,
tebi, ti,
tebe, te,
pri tebi,
s teboj.

58

c)  Tretja oseba.

Zaimek tretje  osebe: on, ona, ono  (er, sie, es),' tvori
vse sklone razen imenovalnika vseh treh števil od zastare¬
lega : i, ja, je.

Moški spol.

Im. on,
rod. njega, ga,
daj. njemu, mu,
tož. njega, ga,
mest. pri njem,
or o d. 0 njim,

Im.
rod.
daj.
tož.
mest.
orod.

Ženski spol.
Ednina.

ona,
nje, je,
njej (nji), ji,
njo, jo,

pri njej (nji),
z njo,

Dvojina.

Srednji spol.

ono ,

njega, ga,
njemu, mu,
njega, ga (je),
pri njem,
z njim..

oni(dve),

ona(dva), oni(dve),

njiju (nju), ju,
njima, jima,

njiju (nju), ju, nji, ji,

pri njiju,

2 njima.

59 —

c)  Povratno-osebni zaimek.

Povratni zaimek sebe  se sklanja za vse spole in števila tako-le:

Im. —
rod. sebe, se,

daj. sebi, si,

tož. sebe, se,

mest. pri sebi,

orod. s seboj.

Splošne opombe.

§ 125. a) Jaz  in ti  sta brezspolna  osebna zaimka, t. j.
za vse tri spole jima rabi enoista oblika; na pr. mi žene gremo;
vidve pojdeta na polje; pojte, vi dekleta!

V nekaterih krajih govore za ženski spol namesto mj vi,
midve, vidve  tudi me, ve, medve, vedve;  na pr. Smo poštene me
Kranjice.  (Preš.) — Hudobe turške ve grde.  (N. ps.)

b)  Kratke oblike v edninskem rod., daj. in tož. imenujemo
n a slonice  (enklitike) in jih rabimo, kadar ne poudarjamo
zaimka. Prvotna tožilnikova oblika v ednini: me, te, se,  ki je
sedaj naslonjena (enklitična), se je ohranila še za predlogi v
neenklitični rabi; na pr. Ti za me, jaz za te, Bog za vse.  (N. pr.)
— Le na se sme zanašati se človek.  (Cegn.)

Opomba. V teh primerih je poudarek na zaimku: za me, za te, na se.
Navadno pa se spoji zaimek s predlogom in tedaj dobi predlog naglas; na pr.
zame, zate, nase, pome, pote, vame (= v me), vate, vase.

c)  Namesto edninskega orodnika: menoj, teboj, seboj,  se
nahajajo tudi oblike: mano, tabo, sabo,  ali meno, tebb, sebo;  na pr.
Nad mano, pod mano,  krog mene je Bog.  (Vilh.) — Ti ga
nimaš pod sebo,  da bi izkusil se z meno.  (N. ps.)

60

Opomba. Namesto dvojinske oblike: naju, raju,  se govori med ljudstvom
oblika: naji, vaji (naj, vaj),  kakor so tudi oešče pisali starejši pisatelji; na pr.
Sem odpovedala se zvezi naji.  (Preš.) — Sel naj (naju) vsak sam bo skoz
življenja zmede.  (Preš.)

§ 126.  O tretji  osebi je pomniti:

a)  Namesto zastarele oblike i (ji), ja, je  v imenoval¬
niku (vseli treh števil) je stopil kazalni: on, ona, ono.  Ostali
skloni so ohranili stare oblike s to majhno razliko, da jim je
stara slovenščina vstavljala soglasnik n samo za predlogi, dočim
ga sedanja vselej pritika, kadar se poudarja zaimek.

Prvotne oblike: jega, jemu  itd. žive še med štajerskimi in
ogrskimi Slovenci in med nekaterimi Dolenjci, v pisni sloven¬
ščini pa niso navadne.

b)  Namesto prvotnega moškega tožilnika i v ednini nam
služi rodilnikova oblika: njega, ga.  Le za predlogi se je ohranil
stari 1, na pr. zanj (= za njega); ponj, nanj,- vanj, predenj, crezenj,
obenj (= ob njega).

Namesto prvotnega 'srednjega tožilnika je v ednini nam
rabi navadno rodilnikova oblika : njega, ga,  izvzemši za predlogi;
na pr. ponje (= po njega), zanje, nanje, vanje  itd. Na pr. Čaša
tvoja je življenje tvoje; vlivaj vanje vsak dan dela dobra!  (Ašk.)

Istotako govorimo v množini namesto prvotnega tožilnika
je skoro izključno rodilnik jih, kadar zaimka ne naglašamo.
Za predlogi  pa in kadar zaimek poudarjamo,  rabimo
prvotno obliko nje; na pr. Samo nje sem videl; grem med nje;
po nje (ponje); crez nje; za nje (zanje).  — Kje imaš knjige?  —
Pozabil sem j i h doma.  — Idi po n j e!

c)  Zraven prvotnega dvojinskega rod. in tož. njiju  nam
služi češče skrčena oblika nju;  na pr. Potlej n j ij u je poročil
grajski pater.  (Preš.) — Jok si briše, ko vidi v tako žalost nju
otopljena.  (Preš.)

2. Svojilni zaimki.

§ 127. Svojilni  (posesivni) zaimki kažejo, čigav  je
predmet, o katerem govorimo. Obrazijo se od osebnih zaimkov
in so ti-le:

61

a) za prvo  osebo:
moj, moja, moje,
najin, najina, najino,
naš, naša, naše.

njegov, njegova, njegovo,

njen, njena, njeno,

njun (njijin), njuna, njuno,

c)  za  tretjo  osebo:

b) za  drugo  osebo:
tvoj, tvoja, tvoje,
vajin, vajina,' vajino,
vaš, vaša, vaše.

njihov, njihova, njihovo.

č)  povratni  za vse osebe:

svoj, svoja, svoje.

Opomba, a)  Svojilniki so po svoji sklanjatvi pravi pridevniki; toda v
edninskem imenovalniku moškega spola nimajo določne oblike  na -i, ker
imajo že sami ob sebi določen pomen. Krivo je tedaj njeni  nam. njen; njegovi
nam. njegov; najini  nam. najin  itd.

b)  Svojilnik njihov, -a, -o  se češče nadomešča z množinskim rod. njih;
na pr. Njih  dobrota je velika.  — Vem, da malike in njih  službo glave slu¬
žabnikov njih  so na svet rodile.  (Preš.)

c)  Večkrat (zlasti v pesmih) se rabi tudi rodilnik njega  nam. njegov,
nje  nam. njen;  na pr. Iz njega  rok izmakne se počasi.  (Preš.) — Do nebes
leti nje (vode), jeze pena.  (Preš.)

§ 128.  Kazalni  (demonstrativni) zaimki zaznamujejo
predmete s tem, da kažejo na nje, in so ti-le:

ta, ta, to, der, dieser (v sestavi: ta,-le, td-le, to-le,  ali: le-td,
le-td, le-to,  ali toti, tota, toto );

oni, dna, dno, jener (v sestavi: dni-le, ona-le, ono-le,  ali:
le-dni, le-6na, le-ono ) ;

tisti, tista, tisto; taisti, taista, taisto;  derjenige, derselbe;

isti, ista. isto, ebenderselbe;

sam, sama, samo, selbst, ipse;

tak, taka, tako; takšen. -sna, -o ;

tolik, -a, -o ; tolikšen, -sna, -o.

§ 129. Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki; na
pr. oni, ona, ono;  rod. onega, one, onega;  daj. onemu, oni, onemu.
itd. — tisti, tista, tisto; tistega, tistemu, pri tistem, s tistim  itd.
— toti, totega, totemu  itd.

Samo ta, ta, to  se razločuje od pridevniške sklanjatve v
tem, da ima namesto sklonila i naglasen e.

3. Kazalni zaimki

62

Splošne opombe.

§ 130. 1. Sestavljeni kazalnik taisti,  -a, -o  pregiblje na¬

vadno le drugo besedo (taistega, s taistim),  včasi pa tudi obe.
kakor 1. ta isti  — ta ista  — to isto;  2. tega istega  — te iste -
tega istega;  3. temu istemu  — tej isti  itd.; na pr. V tern istem
času.  (Dalm.)

2. Kadar hočemo z večjo določnostjo  pokazati na kak
predmet, nam rabi zaimek sam, sama, samo,  ki jači zaimke in
druga imena  na pomenu in se ujema z njimi kakor pridevnik.
Na pr. Lenuh sam sebi čas krade.  (N. pr.) — Kdor se z Ošabni¬
kom pajdaši, ta se sam poošabi.  (Ravn.) — Vsak je samemu
sebi najbližji.  — Vsako čednost moramo samo  ob sebi  (an und
fiir sich) ceniti.

63

3. Stari kazalni zaimek si, si, se,  dieser, diese, dieses, živi
dandanes samo še:

a)  v nekaterih sklonih, in sicer a)  v ednini: 2. sega —
se,  3. semu  — sej,  5. sem  — sej,  in fi)  v množini:  2. 5. sih;
na pr. Na sem svetu.  (Krelj.) — O sej (si) dobi, do se dobe, od
sega dne; dosihdob, posihdob ('posihmal).

b)  v nekaterih sestavah, kakor danes, letos, sinoči.

4. Vprašalni zaimki.

§ 131. Vprašalni  (interrogativni) zaimki vprašujejo po
predmetu ter so:

1. sam o stalni: kdo in kaj;

2. pride vni:  kateri, katera, katero; koji. koja, koje;

čigav, -a. -o;

kak, -a, -o; kakšen, -šna, -o ;
kolik, -a, -o; kdlikšen, -šna, -o.

§ 132. Pridevni vprašalniki se pregibljejo kakor pridev¬
niki, samostalna Mo  in kaj  pa tako-le:

5. Oziralni zaimki.

§ 133. Oziralni  (relativni) zaimki se ozirajo ali nana¬
šajo na predmet, o katerem se govori v drugem stavku.
Oziralniki so:

1. samo stalni: kdor in kar;

2. pridevni:  kateri, katera, katero; koji, koja, koje;

nepregibni ki za vse spole, sklone in števila;

kakoršen, -šna. -o;
kdlikoršen. -šna, -o.

64

§ 134. Pridevni oziralniki se sklanjajo kakor pridevniki,
kdor  in kar  pa tako-le:

Im. kdor,
rod. kogar (cigar),
daj. komur,
tož. kogar,
mest. pri komer,
orod. s komer,

kar ,
česar,

• čemur,
kar,

pri čemer,
s čimer.

6. Nedoločni zaimki.

§ 135. Nedoločni  zaimki kažejo na kako osebo ali reč;
katere nočemo ali ne moremo imenovati.

Nedoločni zaimki so:

1. samostalni: kdo, nekdo, niliče, nikdo, malokdo,
marsikdo, vsakdo ; kaj, nekaj, nič;

2. pridevni:  katei*i, kak, neki (ne: nek), nekateri,
marsikateri, marsikak. marsikakšen, vsak (ne: vsaki),  sle¬
herni. vsakateri, -a. -o; ves. vsa. vse.

§ 136. S amostalni  nedoločni zaimki se pregibljejo,
in sicer:

a) kdo, nekdo , nihče, nikdo, malokdo, marsikdo, vsakdo  po
sklanjalu kdo , ali tudi po oziralnem kdor;  kakor im. nihče,
rod. in tož. nikoga(r),  daj. nikomu(r),  mest. in orod. nikom(er).  Na pr.
Bog ne da nikomur  vsega.  (N. pr.) — Svet malokomu prizanese.

h) kaj  in nekaj  po sklanjalu kaj;  na pr. Vsem posamez
nečesa manjka.  (N. pr.) — Po nečem slajšem, hrepenim.  (Ašk.)

e) nič  pa takd-le:

Im. nič,
rod. ničesar,
daj. ničemur,

tož. nič,
mest. pri ničemer,
orod. 2  ničimer.

Na pr. Smrt si v ničemer  ne prebira.  (N. pr.) — Bog je
moj pastir, ničesar  mi ne manjka.  (Ravn.) — Toda: Iz nič ni nič.

— ' 65

§ 137.  Pridevni  nedoločniki se sklanjajo kakor pridev¬
niki ; le ves, vsa, vse  pregibljemo v ednini in množini kakor
kazalni zaimek : ta, ta, to.

mojster, vseh  rev gospodar.  (N. pr.)

Slovnica. 9. izd.

O

66

Spregatev.

Glagol.

§ 138.  Glagol  (Verbum, Zeitwort) znači kako dejanje
ali stanje  in more ob enem izražati tudi čas,  kdaj se
tisto vrši.

Na pr. Kar seješ, to boš žel.  (N. pr.) — Sreča na raz¬
potju  sedi.  (N. pr.) — Skrb j e marsikomu  pobelila  lase.  —
Od lenobe nihče ne obogati.

1. Glagoli so po svojem pomenu:

a)  prehajalnl (transitivni), če prehaja njih dejanje na
predmet v tožilniku;  na pr. Tuja zemlja ubija  človeka.
(N. pr.) — Kdor koprivo pozna,  nagec skrije.  (N. pr.)

b)  neprehajalni (intransitivni), če ostaja njih dejanje na
samem osebku,  kakor spim, sedim., skačem, rastem;

ali pa če imajo dopolnilo v drugem odvisnem
sklonu  kakor v tožilniku pri sebi, na pr. potrebujem pomoči,
služim cesarju, hrepenim po časti.

c)  povratni (refleksivni), ki izražajo na samem osebku
ostajajoče  dejanje s povratnim zaimkom se.

Nekateri povratni glagoli nam rabijo le v zvezi s povratnim
zaimkom in so pristni povratniki,  kakor čuditi se, bati se,
nadejati se, veseliti se.

Drugi  povratni glagoli so sami ob sebi p r e h a j a 1 n i k i,
pa nam rabijo tudi v povratnem pomenu,  kakor učiti  —
učiti se, voziti  — voziti se, motiti. ■ t—.  motiti se  itd.

Na pr. Boj se Boga!  — Kdor se v petek smeje, se joče v
nedeljo.  (N. pr.) — Vsi se čudimo božjemu stvarstvu.  — Učite se
ponižnosti!

Opomba. Glagole, ki nimajo osebkove besede in nam rabijo le
v 3. edninski osebi, imenujemo  brezosebne (impersonalne): na pr.
bliska se; grmi; sneži; dani se.

— 67

2.  Po  kakovosti  dejanja, t. j. z ozirom na njega traj¬
nost  so glagoli:

a)  dovršni (perfektivni), ki izražajo nastop ali d o vr¬
šite  v kakega dejanja ali stanja; na pr. sesti, leči, zagrmeti,
zaspati  — skočiti, storiti, izgnati, naučiti se.

b)  nedovršni (imperfektivni), ki značijo trajajoče  de¬
janje ali stanje brez ozira na njega začetek ali dovršitev;
na pr. sedeti, ležati, grmeti, spati, skakati, delati, gnati, učiti se.

Osebe, števila, časi, nakloni in doba glagolov.

§ 139. Glagol se preminja po osebah, številih, časih, na¬
klonih in dohi, t. j. glagol se sprega.

1. Glagoli, ki izražajo oseho, število in čas, so
določeni  (verha finita), drugi so nedoločeni.

Določene glagol n e oblike  so:  določnik, pogojnik,
želelnik in velelnik.

Nedoločene glagolne oblike  so: nedoločnik, name¬
nilnik, deležniki in glagolnik.

2. Pri spregatvi (konjugaciji) glagolov je treba paziti:

a)  na osebo  in število (Numerus),

b)  na čas (Tempus),

c)  na naklon  (Modus), in

č)  na dobo  (Genus).

A. Osebe in števila.

§ 140. Osebe so tri; prva,  katera govori, druga,
kateri se govori, in tretja,  o kateri se govori.

Število je trojno  kakor pri imenu: ednina, dvojina,
množina.

B. Časi.

§ 141. Slovenščini rabijo štirje  časi:

a)  sedanji čas ali sedanjik  (Prasens), ki naznanja v
sedanjosti trajajoče,  ali v sedanjosti dovršeno  dejanje; na
pr. Kar na svetu živi,  vse kmet preredi.  (N. pr.)

5 *

68

b)  prihodnji čas ali prihodnjik, ki izraža v pri-
hodnjosti  trajajoče dejanje (Futurum), ali v prihodnjosti
dovršeno  dejanje (Futurum exactum); na pr. V zeleno goro
poletim in tamkaj bom prepevala,  v zeleni travnik gledala.
(N. ps.) — Kukavica nas skliče na planino, ko bo pomlad
vzbudila  studence spet.  (Cegn.)

c) pretekli  čas (Prateritum), ki kaže v preteklosti tra¬
jajoče  dejanje (Imperfektum), ali v preteklosti dovršeno
dejanje (Perfektum); na pr. Kdor j e po svetu hodil,  ta j e mnogo
videl.  — Izkušnja j e pregovore rodila, potrdila in ohr anila.

c)  predpretekli  čas (Plusquamperfektum), ki zaznamuje
dovršeno  dejanje ali stanje z ozirom na drugo preteklost;
na pr. Ko se je bila  naša vojna prikazala,  so se takoj raz¬
kropile sovražne trume.

Nedovršni glagoli.

Sedanjik: nesem

(Praš.)

Prihodnjik: bom nesel

(Fut.)

Pretekli čas: sem nesel

(Imperf.)

Predpretekli čas:

Dovršni glagoli.

prinesem
(Praš. in Fut.)

bom prinesel
(Fut. in Fut. ex.)

sem prinesel
(Perf.)

sem bil prinesel.

C. Nakloni.

§ 142. Nakloni so štirje:

а)  določni  naklon ali določnik  (indikativ), ki narav¬
nost in brezpogojno  pove, kaj kdo dela, ali kaj se godi;
na pr. Smrt pobrati  pod lopato, kar rodil  je beli dan.  (Cegn.)

б) pogojni  naklon ali pogojnik  (kondicijonal), kateri
kaj kot negotovo in pogojno  naznanja; na pr. Ko bi sreča
kramo razgrnila,  prva. bi se blaga iznebila.  (N. pr.)

c)  želelni  naklon ali želelnik  (optativ), s katerim se
izraža kaka želja;  na pr. Mojstru pevcev na zdravico naj mi
teče  ta požir!  (Vodn.)

Opomba. Kadar se naznanja po želelniku kako d op uš e en j e, tedaj mu
pravimo dopustni  naklon ali dopustnik  (koncesiv); na pr. Hodim naj
tudi po dragah smrtnega mraka, bal se ne bom.  (Eavn.)

69

č)  v el elni  naklon  ali  velelnik  (imperativ), s katerim
se kaj v e 1 e v a, opominja ali prepoveduje;  na pr. Kruh, sol
jej,  pravico govori!  (N. pr.) — Ne žabi,  da si praha sin!  (Led.)

Določnik.

delam

nesem

hvalim

Pogojnik.

bi delal
bi nesel
bi hvalil

Želelnik.

naj delam
naj nesem
naj hvalim

Velelnik.

delaj

nesi

hvali

Č. Doba.

§ 143. Doba je dvojna:

a)  tvorna  (aktivna), katera izraža, da oseba ali reč, o
kateri se govori, sama kaj dela;  na pr. (Jas vse zgrudi.
(N. pr.) — Bog ne plačuje  vsako soboto.  (N. pr.)

b)  trpna  (pasivna), katera kaže, da oseba trpi,  ali da se z
njo kaj godi; na pr. Kar je skrito , vse bode enkrat oči to.  (N. pr.)

Pomen srednje  (medijalne) dobe daje slovenščina glago¬
lom s povratnim zaimkom se;  na pr. Trata se je hipoma usušila,
hipoma se skala razvalila.  (N. ps.)

Imenske glagolne oblike.

§ 144. Glagolne oblike, ki ne značijo osebe in naklona,
temveč imajo svojstvo imen  (samostalnika ali pridevnika),
imenujemo imenske oblike glagolov  e.

Imenske oblike glagolove so:

a)  nedoločnik  (Inflnitiv). na pr. Dajati  je slajše kakor
jemati.  (N. pr.)

b)  namenilnik  (Supinum), na pr. Ne razvezovat,  ampak
dopolnit  sem prišel postave.  (Met.)

c)  dele  ž*n i k i (Partizipia), in sicer:

1. tvorno-sedanji deležnik:

I. t. j. prišlo vili, na pr. igraje, stoje, molče;

II. t. j. pridevni, na pr. delaj6č, stoječ, moleče (-a, -e);

70

2.  tvorno-pretekli deležnik:

I. t. j. glagolni, na pr. pozabivši, skrivši, rekši;

II. t. j. opisovalni, na pr .pozabil, skril, rekel (rekla, -o);

3. trpno-pretekli deležnik:
na pr. pozabljen, skrit, rečen (rečena, -o).

Opomba. Trpni deležnik sedanjega časa se je v slovenščini že davno iz¬
gubil; ostanki so mu na pr. znam, lakom, pitom (pitomec), vedom-ec.

č)  g 1 a g o 1 n i samostalnik ali g 1 a g o 1 n i k, na pr. po¬
hajkovanje, odpuščanje, pitje, hrepenenje.

I. Prosti časi in nakloni.

§ 145. Pri tvoritvi prostih časov in naklonov je treba paziti:

a)  na  o s e b i 1 a ali  končnice za posamezne osebe ;

b)  na  naklonila za posamezne naklone;

na  pripone g
menilnika, deležnikov in

lagolnih imen, t. j. nedoločnika, na-
glagolnika.

A. Osebila.

§ 146. Osebila ali končnice, ki zaznamujejo posamezne
osebe  na glagolu, so sledeče:

a)  v ednini:

za 1. osebo: -m, na pr. dela-m, nese-m, hvali-m.  Stara slo¬
venščina je imela namesto tega osebila nosni b.  Ostanke prvotnih
oblik na -o še nahajamo v starejših slovenskih spisih, zlasti v
16. stol., na pr. hočo (hoču), mogo, venijo.

za 2. osebo: -š, na pr. dela-š, nese-š, hvali-š.  Prvotno obrazilo
si (si)  se je ohranilo samo v glagolni obliki si.

za 3. osebo: —, na pr. dela, nese, hvali.  Prvotni t (tu,)  je
odpadel in se ohranil samo na vzhodu v obliki: jest (= je).

71

b)  v dvojini:

za 1. osebo: -va za moški, -ve za ženski in srednji spol,
na pr. dela-va  — dela-ve, nese-va  — nese-ve , hvali-va  — hvali-ve.

Opomba. Namesto - va, -ve  rabi nekaterim Slovencem v domači govorici:
-ma, -me;  na pr. Sedma v senčico, da si pogledama semenj lep.  (N. ps.)

za 2. osebo: -ta za moški, -te za ženski in srednji spol,
na pr. dela-ta  — dela-te , nese-ta  — nese-te , hvali-ta  — hvali-te.

za 3. osebo : -ta, -te kakor v drugi, na pr. dela-ta  — dela-te ,
nese-ta  — nese-te , hvali-ta  — hvali-te.

Opomba. Na Gorenjskem in na vzhodn slovenskega ozemlja služi
osebilo -va, -ta tudi za ženski in srednji spol in ta enoličnost se je skoro
docela udomačila tudi v pisni slovenščini.

e)  v množini:

za 1. osebo: -mo, na pr. dela-mo. nese-mo, hvali-mo.

za 2. osebo: -te, na pr. dela-te, nese-te , hvali-te.

za 3. osebo : -jo ali -6 in -e, na pr. dela-jo, nese-jo, hvali-jo ,
zraven prvotnega in starejšega: nes-6, čast-e.

Sedanji čas.

Ednina.

72

B. Naklonila.

§ 147.  Določni  naklon sedanjega časa nima posebnega
naklonila (Moduscharakter).

Naklonilo velelnega  naklona (velelnikovo naklonilo) je i.
ki prehaja za samoglasniki v j. Tretjo dvojinsko in množinsko
osebo nadomešča ž e 1 e 1 n i k.

Velelni naklon.

Ednina.

1 . —

C. Pripone glagolnih imen.

§ 148. Pripone glagolnih imen so:

a)  za nedoločnik  -ti:

dela-#/, nes-#/, hvali-#/ ;

b)  za namenilnik  -t :

dela-#. nes-#. hvali-#.

c)  za deležnike,  in sicer:

1. za tvorno-sedanji deležnik (le pri nedovršnih glagolih):

L -e pri glagolih I.—IV. vrste, -je pri glagolih V. in VI. vrste:
gred-e, molč-e, igra -je,

II. -č, ki se pritika kračji obliki 3. množinske osebe:

dela-jd-č, nes-o-č. hval-e-č (-a, -e).

73

2. za tvorno-pretekli deležnik:

L -ši, -vši, ki se dodeva deblu po odpahnjeni nedoločnikovi
končnici (le pri dovršnih glagolih),  in sicer za soglas¬
nikom -ši: prišed-ši, rek-ši , izvzem-ši , za samoglasnikom -vši :
pozabi-vši, skri-vši , omedle-vši.

II. -1, -la, -lo. ki se dostavlja deblu po odpahnjeni nedo¬
ločnikovi končnici, na pr. dela-l, hvali-l (-a,-o); nes-el  (za soglas¬
nikom z gibljivim e), nes-la, nes-lo.

3. za trpno-pretekli deležnik (le pri prehajalnih glagolih):

-n. -en, -t, na pr. dela-n, dela-na. dela-no ; nes-en, nes-ena.
nes-eno; hvalj-en  (iz hvali-en), hvalj-ena , hvalj-eno; bi-t , bi-ta, bi-to;
skri-t, skri-ta, skri-to.

Opomba. Pri neprehajalnikih, trpnost ali kako stanje pomenjajočih, se
nadomešča trpno-pretekli deležnik s t. to rno-preteklim  II.; na pr. preteklo
leto  (ne: pretečeno) ; premrli preti  (ne: premrti): nagnilo sadje  (ne: nagnito) ;
otekle roke  (ne: otečene) • vrela voda  (ne: zavreta).

č)  za glagolnik  -je, ki se pritika trpno-preteklemu de¬
ležniku, na pr. delan-je , govorjen-je , odkrit-je, pit-je.

II. Zloženi časi in nakloni.

§ 149. Odkar sta se izgubila nedovršilnik in dovršilnik
(imperfekt in aorist), ima slovenščina le en nezložen čas in
naklon: sedanjik in velelnik;  vse druge čase in naklone si
opisujemo s pomožniki.

Zloženi časi so tedaj: prihodnji, pretekli in pred¬
pretekli čas;  zloženi nakloni pa: pogojnik in želelnik.

l. Prihodnji čas.

§ 150. Prihodnji čas ali prihodnjik  se obrazi, če
zvežemo II. tvorno-pretekli deležnik s pomožnikom bodem.

Ednina,

Dvojina.

1. jaz bodem \ midva bodeva

2. ti bodeš  j- ce a :  vidva bodeta

3. on bode  J ’ 7  onadva bodeta

1 ! delala ,

-i, 'S

Množina.

mi bodemo
vi bodete
oni bodo

| delali ,
j -e, -a.

~L

74

Opomba. Pomožni glagol bodem  ne stoji rad na prvem
mestu v stavku. Govori se tedaj: jaz se bodem  veselil ,  ali veselil
se bodem.

Namesto bodem, bodeš  itd. se rabi tekom govora rajši skrčena
oblika : bom. boš, bo; bova , bosta; bomo , boste, bodo.

2. Pretekli čas.

§ 151. Pretekli  čas  izobrazimo, če zložimo II. tvorno-
pretekli deležnik s sedanjim pomožnikom: sem, si, je  itd.

Ednina.

1 . jaz sem \  , . .

a  • delal

2. ti si  >

. - a , -o.

3 . on je )

Dvojina.

midva sva
vidva sta
onadva sta

delala,
-i, -i,

Množina.

mi smo \
vi ste  >
oni so  J

delali,

-e, -a.

Opomba. 1 . Pomožnik sem, si, je  itd. se ne stavi na prvo
mesto v stavku. Govori in piše se tedaj: jaz sem se učil  ali
učil sem se; on seje  veselil  ali veselil se je.

2. Sem, si, je  itd. se veže z nikalnico ne  v nisem, nisi, ni; nisva,
nista; nismo, niste, niso,  ki stoji tudi na prvem mestu v stavku;
na pr. nisem se učil,  ali učil se nisem,  ali jaz se nisem  učil.

3. Predpretekli čas.

§ 152. Predpretekli  čas  se opisuje z II. tvorno-
preteklim deležnikom in s pomožnikom preteklega časa: jaz sem
bil  ali bil sem.

Ednina.

1 . jaz sem.

2. ti si

3 . on je

Dvojina.

midva sva
vidva sta
onadva sta

bila, -i, -i
dodelala, -i, -i,

Množina.

1 . mi smo

2. vi ste

3 . oni so

bili, -e, -a
dodelali, -e, -a.

Opomba. 1 . Predpretekli čas tvorimo skoro izključno le od
dovršnih  glagolov, na pr. jaz sem bil storil, prinesel, pohvalil.

2. Besede postavljamo v sledečem redu: jaz sem se bil
naučil (učenci so se bili naučili),  ali naučil sem se bil,  ali bil sem
se naučil;  toda v 3. edu. osebi: brat seje  bil naučil , ali naučil se
je bil brat,  ali bil se je brat naučil.

Jaz sem se ga bil navadil  (bratje so se ga bili navadili),
ali navadil sem se ga bil,  ali bil sem se ga navadil;  toda v 3. edn.
osebi: brat se gaje  bil navadil,  ali navadil se ga je bil brat,  ali
bil se ga je brat navadil.

§ 153. Pogojni naklon ali pogojnik  se obrazi, če
zvežemo II. tvorno-pretekli deležnik, in sicer:

a)  za sedanji in prihodnji  č a s s pomožnikom (aoristom)
bi za vse osebe in števila j

b)  za pretekli  čas  s pomožnim pogojnikom bi bil.

a)  Pogojnik sedanjega in prihodnjega časa.

Ednina. Dvojina. Množina.

Na pr. Na svetu ni človeka, da bi ustregel vsem ljudem.  (N. pr.)
— Ko bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba več drv na svetu.
(N. pr.) — Ko bi nihče ne skrival, ne bi nihče kradel.  (N. pr.)

Na pr. Ko ne bi bilo nebo poslalo dežja, vse na zemlji bi bilo
kruha stradalo.  — Prenesla pričujoče ure teže bi ne bila let poznih
glava siva.  (Preš.) — Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ako
klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.  (Preš.)

Opomba. Besede stavimo takd-le : a) Jaz bi se učil,  ali učil
bi se. Jaz bi se ga ne veselil,  ali ne veselil bi se ga,  ali ne bi se
ga veselil. — b) Jaz bi se bil učil,  ali učil bi se bil,  ali bil bi se
učil. Jaz bi se ga ne bil veselil,  ali veselil bi se ga ne bil,  ali ne
bi se ga bil veselil.

4.  Pogojni naklon.

Ednina.

b)  Pogojnik preteklega časa

Dvojina.

Množina.

76

5. Želelni naklon.

/

§ 154.  Z e 1 e 1 n i naklon  ali ž e 1 e 1 n i k (dopustnik) se
tvori z besedico naj v zvezi z določnim ali pogojnim  na¬
klonom.

a)  Želelnik sedanjega časa.

Ali tudi v tem-le besednem redu:

Naj bi (jaz, ti, on) delal (-a. -o)  itd., ali delal bi naj (jaz.
ti, on)  itd.

Jaz bi se ga naj veselil,  ali naj bi se ga (jaz , ti, on) veselil.
ali veselil bi se ga naj (jaz, ti, on).

b)  Želelnik preteklega časa.

V pogojnem naklonu.

Ednina. Dvojina. Množina.

bi naj
bili delali,
-e, -a.

Ali tudi v tem-le besednem redu:

Naj bi bil (jaz, ti, on) delal,  ali delal naj bi bil (jaz, ti, on),
ali delal bi naj bil (jaz, ti, on).

Jaz bi se ga naj bil veselil,  ali naj bi se ga bil (jaz, ti, on)
veselil,  ali veselil bi se ga naj bil (jaz, ti, on).

77

Na pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli
naj vmes!  (Pot.) — V mladosti hi se naj Ul pridno učil in delal,
pa ne lenobe pasel!  — Naj hi nihče ne skrival, nihče hi ne kradel.
(N. pr.) — Naj bi bilo grmelo in bliskalo, da hi le toča ne bila
prihrula !

Opomba. 1. Pomožnik sem , 6 iti  se glasi v želelniku: naj bom (bodem),
naj bo (bode),  ali včasi tudi: naj sem, naj je  itd.

2. Naj  je skrčena oblika iz velelnika nehaj  (laB, laB zu). Prvotna zveza
se je glasila: Naj (= nehaj), da tvoja vest tebi govori  (laB dein Gevvissen zu dir
sprechen). (Gutsman.) — Najte (= nehajte), da zvemo  (lafit uns in Erfahrung
bringen). (.Jarn.) — Končno se je veznik da  opustil in besedicama; je postala
členica, ki še kaže tu pa tam kot začetna beseda  v stavku prvotno svojo
glagolno moč; na pr. naj se varuje; naj me vpraša; naj bi se učil!

III. Trpna doba.

§ 155. Za trpno dobo nima slovenščina lastne oblike in
jo nadomešča s tvorno dobo.  kjerkoli je mogoče. Dajemo pa
glagolu trpni pomen:

1. če tvornemu glagolu  (razen povratnih) pridenemo
povratni zaimek  se; na pr. Kakor se mi streže, tako mi kosa
reže.  (N. pr.) — Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  (N. pr.)

2. če trpno-preteklemu  d e 1 e ž n i k u pristavimo dotični
pomožnik,  namreč:

a)  za preteklo-sedanji čas sem, si, je  itd. Hudobni otroci so
dostikrat kaznovani.

h)  za prihodnjik bom, boš, bo  itd. Ne sodite, da ne boste so¬
jeni.  (Met.)

e)  za pretekli čas sem, si, je bil (-a. -o)  itd. Slaba sekira še
nikoli ni bila s tnala ukradena.  (N. pr.)

c)  za pogojnik bi bil (-a, -o)  itd. Solnce čisto sije, kakor bi bilo
skopano.  (Valj.)

d)  za želelnik naj bom, naj bo  itd. Naj bo češčen vekomaj!

e)  za velelnik bodi  itd. Bodi pohvaljena, večna dobrota!  (Ravn.)

78 —

Vrstna razdelitev glagolov.

Glagolno deblo ali osnova.

§ 156. Pri glagolnih oblikah razločujemo sedanjiki) v o
in nedoločnikovo  deblo.

V obliki: nese-mo, dvigne-mo

je nese-, dvigne-  sedanjikovo deblo.

V obliki: nes-ti, dvigni-ti

je nes-, dvigni-  nedoločnikovo deblo.

Deblo nes-  je prvotno, t. j. ono je ob enem koren.

Deblo dvigni-  pa sestoji iz korena dvig-  in iz vrstne spone
-ni,  ki veže koren z nedoločnikovo končnico -ti: dvig-ni-ti.

Sedanjikovo deblo se tvori z nastavkom e (o) ali je (jo),
ki se navadno pritika nedoločnikovemu deblu:
na pr. nes-e-m, nes-o: nes-ti;

ume-je-m, umi-jo: ume-ti;

ber-e-m, ber-6: bra-ti  (iz prvotnega : bir-a-ti ).

Ta nastavek imenujemo osnovni samoglasnik  (thema-
tischer Vokal).

Sedanjikovo deblo brez osnovnega samoglasnika imajo le še
glagoli: dam, vem, jem, sem.

§ 157. Na podlagi nedoločnikovega debla delimo slovenski
glagol v šest vrst.

I.

II.

III.

IV.

V.
VI.

korenska vrsta brez vrstne spone: nes-ti. pi-ti;
nedoločnikovo deblo z vrstno spono ni: dvig-ni-ti  /

j? >* j j  ?? j? e i gov-e-ti,

„ „ „ „ „  i: hval-i-ti;

„ ,, ,, ,. ,, a del-a-ti,

„ ,,  „ ,, „ ova: kup-ova-ti.

Opomba. Nedoločnikovo deblo je ali glagolni koren sam, kakor v I. vrsti,
ali pa se izvaja z vrstnimi sponami iz glagolnega korena, ali pa iz imenskega
ali glagolnega debla. Glagole, iz korena izpeljane, imenujemo prvotne,  iz¬
menske ali izglagolne pa drugotne  glagole; na pr. dvig-ni-ti  se izvaja iz korena
dvig, hval-i-ti  iz imena hval-a. posna-va-ti  iz glagola po-zna-ti.

79

A. Spregatev po glagolnih vrstah.

§ 158. Vse glagolne oblike se tvorijo:

a)  iz sedanj ikovega, in

h)  iz nedoločnikovega debla.

Iz sedanjikovega debla tvorimo: 1. sedanjik. 2. velelnik in
3. deležnik tvorno-sedanji (prislovni in pridevni).

Iz nedoločnikovega debla se obrazijo : 1. nedoločnik, 2. name¬
nilnik, 3. deležnik tvorno-pretekli I. in II., 4. deležnik trpno-pretekli
in 5. glagolnik.

I. Korenska vrsta.

§ 159. Nedoločnikovo deblo je v prvi vrsti enako glagol-
nemu korenu. Po korenskem končniku delimo prvo vrsto v
sedem razredov.  Koren ali deblo se končuje na soglasnik:

1. s, z ; 3. b. p, v ; 5. m. n ;

2. d, t; 4. k, g ; 6. r, 1;

in 7. na samoglasnik: a, e, 1, u.

l. Sičniški razred.

§ 160. V sičniški razred vrstimo glagole, katerim se koren
končuje na s ali z. V tem razredu se spregajo:

a)  s končnikom s: nese-m , nes-ti;pase-m,pas-ti; trese-m, tres-ti;

b)  s končnikom z: grize-m, gris-ti; leze-m , les-ti; molze-m.
mols-ti  ali mles-ti; tveze-m. tves-ti  (binden) ; veze-m :  ves-ti  (fiihren —
sticken: voziti — vezati).

neseni — nesti.

Nedoločnik: nes-ti.  — Namenilnik : nes-t.

80

Opomba. 1. Glagoli s korenskim končnikom z imajo v 3. množinski osebi
le daljšo obliko:  lezejo, molzejo, natvezejo, vezejo,  ne:  lezo, molžo  itd.

2. V nedoločniku in namenilniku se korenski z pred t priliknje v s,
kakor gris-ti  nam. griz-ti, les-ti  nam. lezti.

3. Zraven edino pravilnega deležnika nesen, grizen, molzen  govorijo sem
ter tja, toda krivo: nesen, grizen, molzen  itd.

_ 2 _-Zobniški razred.

§ 161. V  zobniškem razredu se spregajo glagoli, katerim
d ali t zatikata koren, kakor:

a)  na d: blede-m , bles-ti  (iz bled-ti)-, bode-m. bos-ti; brede-m.
bres-ti; gode-m, gos-ti; klade-m , klas-ti  (Futter vorlegen); krade-m.
kras-ti; pade-m, pas-ti; prede-m, pres-ti; sede-m, ses-ti; vede-m, ves-ti.

b)  na t: cvete-m, cves-ti  (iz cvet-ti ); gnete-m, gnes-ti; pomete-m.
pomes-ti (zmede-m , zmes-ti , kjer stoji d namesto t); plete-m, ples-ti;
raste-m , ras-ti  (iz rast-ti).

Opomba. Da se olajša okorna zveza dveh zobnikov v nedoločniku in na¬
menilniku, izpreminjata se d in t pred končnico -ti in -t v 8; na pr. bled
blesti  iz bledti; pred - prest  iz predt; cvet  — cvesti  iz cvetti  (glej § 22. 2.).

pletem — plesti.

Nedoločnik : ples-ti.  — Namenilnik : ples-t.

Opombe.

§ 162. 1. Glagoli s korenskim končnikom d tvorijo v

3. množinski osebi večinoma le daljšo obliko:  bledejo , godejo ,
kradejo  itd., ne: bledo , godo, brado.

81

2. Po južnih in vzhodnih straneh slovenskega ozemlja se
zobnika t in d izpahujeta pred -1. kakor cvel, cvela, cvelo; plel,
kral, pal.  Na pr. Cigar prejo pr el a, tega kruh jela.  (N. pr.)

\ pisni slovenščini se rabijo polne oblike, vsaj v edninskem
imenovalniku moškega spola; na pr. cvetel, pletel, kradel, godel
namesto cvel. plel, kral. gol.  Tako tudi: kradla, godla,
gnetla, bredla, rastla, odvedla  itd.

3. Glagol bodem  (ich werde sein) tvori le sedanjik (bodem,
bodeš  itd.), velelnik (bodi)  in tvorno-sedanji deležnik (bodoč).

Zraven bodem  itd. imamo skrčene oblike: bom. boš, bo; bova.
bosta; bomo, boste, bodo  (zraven manj navadnega bodejo).

Namesto dobodem, dobodeš,  ali dobom, doboš  itd. govorimo in
pišemo skoro izključno : dobim, dobiš  itd., toda v velelniku: dohodi,
dobodite.

4. Glagolni koreni gred, id, sed  se dopolnjujejo med seboj.
Gredem., gredeš, grede  itd., ali sedaj navadna skrčena oblika grem
ima le sedanjik : grem, greš, gre; greva, gresta; gremo, greste, gredo,
in deležnik: gredi, gredoč.  — Idem, ideš, ide  itd. tvori sedanjik,
deležnik idoč  in nedoločnik iti.

V tvorno-preteklem deležniku I. in II. ju zastopa koren šed,
na pr. pri-šed-ši; šel  (iz šed-l ), šla, šlo.  Zatorej na-šel, na-šla, na-šlo
(ne: najdet)  od sedanjika najdem (na-idem),  kakor pri-šel, pri-šla,
pri-šlo  od pridem  (iz pri-idem ). Tako: došel, izšel, pošel, prešel,
sešel, zašel.

5. Zraven rastem  se često govori rasem, raseš, rase  itd. in
v deležniku namesto rastel, rastla, rastlo  tudi rasel, rasla, raslo.
kar pa ni za pisno slovenščino. Trpno-pretekli deležnik se
nadomešča s tvorno-preteklim II., na pr. gosto porast  el  gozd
(nam. porasten); s travo ob rasti  a njiva  (nam. obrastena  ali
obraščena ); lepo rastel  mož; po zarasti  ih  potih.

6. Namesto pravilnega tvorno-sedanjega deležnika: bodoč
(od bode-m, bos-ti,  stechen) se govori in piše: bodeč, -a, -e;  na pr.
bodeče trnje.

3. Ustniški razred.

§ 163. V ustniški razred spadajo glagoli, katerim b, p ali
v zapirajo koren. Spregajo se v tem razredu:

a)  s končnikom b: dolbe-m, dolb-s-ti  (iz dolb-ti,  gl. § 24.);
grebe-m, greb-s-ti; skube-m, skub-s-ti; zebe-m, zeb-s-ti.

Slovnica. 9. izd.

6

82

h)  s končnikom p : hrope-m, hrop-s-ti; sope-m , sop-s-ti; tepe-m.
tep-s-ti; spe-m, su-ti  (gl. § 167. č).

c)  s končnikom v: pleve-m , ple-ti  (iz plev-ti,  gl. § 25. 3.).

tepem — tepsti.

Nedoločnik: tep-s-ti . — Namenilnik: tep-s-t.

Opomba. 1. Namesto plevem  se govori tudi plejem.  Od glagola iive-tn.
ži-ti  (iz živ-ti)  imamo deležnika : žiroc, u-žil  (sedanjik užije-m ); sicer ga na¬
vadno nadomešča : živim , živeti  po III. vrsti.

2. Napačne so oblike: oskubljen, zagrebVjen  namesto pravilnih: oskuben,
zagreben:  namesto zasopen  je pravilno: zasopel.

4. Goltniški razred.

§ 164. V goltniški razred vrstimo glagole, katerim kak
goltnik zatika koren. Spregajo se v tem razredu:

a)  na g: leže-m , leči  (iz leg-ti,  gl. § 22. 4.); more-m  (iz može-m),
moči; v-preže-m, v-preči; seže-m. seči; streze-m. streči; strize-m,
striči; vrže-m , vreči  (iz vrg-ti , vreg-ti).

b)  na k : peče-m, peči  (iz pek-ti ); reče-m. reči; seče-m, seči;
teče-m, teči; tolče-m, tolči  in tleči.

Pri glagolih goltniškega razreda se vršijo te-le izpremembe:

1. Zveza gt in kt v nedoločniku in namenilniku se topi
v č: moči  iz mog-ti, reči  iz rek-ti, peč  iz pek-t.  Krive so tedaj
oblike : lečti. rečti, peči,  kakor se govori tu pa tam med ljudstvom.

2. Pred e v sedanjiku in v trpno-preteklem deležniku pre¬
hajajo goltniki v šumnike: ležem, rečem; vprežen, pečen.

83

3. Pred velelnikovim naklonilom i prehajajo goltniki v so¬
rodne sičnike : sezi, strezi, vrzi,  peci, reci, teci¬
ta:  pr. torbico črez ramo!  (N. ps.) — Vsak po svojo

smojko v ogenj sezi!  (N. pr.) — Teci, teci, srca vir krvavi!  (N. ps.).
— Tecite kako pametno!  (N. r.)

pečem — peči.

Nedoločnik: peči , — Namenilnik: peč.

Opombe.

1. Glagoli s korenskim končnikom g so v 3. množinski osebi
sedanjega časa večinoma izgubili prvotno kračjo obliko : str ego, šego.
nogo  itd. Čitamo jo pa pri pisateljih 16. stoletja in govore jo še
dandanes ogrski Slovenci.

V sedanjem deležniku se je goltnik ohranil: mogoč, stregoč  itd.

2. Glagolu morem, moči  (konnen) se je v sedanjiku prvotni
g' pred e izpremenil v ž in ta v r (oblika možem  je med Slovenci
le še ob hrvatski meji navadna); v velelniku in v deležnikih pa
se sprega pravilno, kakor po-mozi, mogoč, mogel;  na pr. Pomozi
vsakemu , kolikor utrpiš!  (Ravn.) — O starejšim, mozi ti Bog!  (N. ps.)

Od glagola morem, moči, mogel  (konnen) loči natanko moram,
morati , moral  (miissen); na pr. Mlacl m or e, star m o r a umreti.
(N. pr.) — Moramo,  kakor moremo.  (N. r.)

3. Glagol vržem, vreči  ima v preteklih deležnikih: vrgši,
vrgel, vržen,  čeravno se je v nedoločniku (e)r okrepil .v re: vreči
(namesto vrči).

6 *

84

5. Nosniški razred.

§ 165. V nosniški razred štejemo glagole, katerim se koren
končuje na m ali n, kakor zim-, p m-.

V  nedoločnikovem deblu prehajata m in n pred priponami
-ti, -t, -1 s predstoječim polglasnim l v dolgi e, torej o-že-ti.
raz-pe-ti  (iz o-žim-ti , raz-pm-ti).

V  sedanj ikovem deblu izpada polglasnik : raz-pne-m  (iz raz-
pme-m ), ali pa se krepi v a: mane-m.  nedol. me-ti.

V  tem razredu se spregajo glagoli:

a)  s končnikom n: čne-m, ce-ti  (iz cme-m, čin-ti),  le v se¬
stavah : po-čne-m, po-ce-ti; pri-čne-m, pri-U-ti; za-čne-m, za-če-ti;
na-cne-m, na-če-ti.

Kolne-m, kle-ti; mane-m , nie-ti; pne-m, pe-ti; za-tne-m.
za-te-ti; zanje-m  (z umehčanim nj), že-ti.

b)  s končnikom m: o-žme-m , o-zi-ti; iz-žme-m, iz-še-ti.

Iz korena im imamo skoro le sestavljene glagole: prime-m.
pri-jč-ti; najme-m. na-je-ti; zajme-m, za-je-ti; otme-m, ot-e-ti;
sname-m, sn-e-ti; vzame-m. vz-e-ti; jame-m, je-ti; objame-m, ob-
je-ti; vname-m. vn-e-ti; verjame-m, ver-je-ti  (iz vero-je-ti).

pnem — peti.

Nedoločnik: me-ti.  — Namenilnik: mA-t.

Opomba. Vzamem, vnamem  itd. se glasita v 3. množ. osebi: vnemo, vzemd
zraven vnamejo, vzamejo.  V velelniku: objemi, snemi, verjemi, vnemi, vzemi.

85

6. Jezikovski razred.

§ 166. V jezikovski razred vrstimo glagole s korenom na
1 ali r. kakor melmir- (mr-).

V nedoločniku in v trpno-preteklem deležniku na -n se
krepita el in r (ir) v le in re: mle-ti, mre-ti; rnle-n, za-tre-n;
v preteklih deležnikih na -ši, -1 in -t pa ostane r neojačen: od-
pr-ši , odpr-l, odpr-t.

V sedanjiku se polglasni l pred r krepi v e (celo v a),
ali pa izpada: dere-m , dre-ti; tare-m, tre-ti; mre-m, mre-ti;
zre-m , zr4-ti.

V peti vrsti se pa polglasni l ojačuje v dolg i, kakor pro¬
ti ir a-m, pro-dira-ti; za-tir a-m. za-tira-ti; u-mira-m , u-mira-ti;
pre-zira-m, pre-zira-ti.

Glagoli te vrste so:

cvre-m, cvre-ti; dere-m , dre-ti; mre-m  ali mrje-m  (z umehčanim
rj), mrč-ti; pre-m. pre-ti,  le v sestavah : od-pre-m , od-pre-ti, za-
pre-m , za-pre-ti  itd.; tare-m  in tre-m. tre-ti; vre-m, vre-ti.  lev se¬
stavah: za-vre-m, za-vre-ti  (das Rad sperren), od-vre-m. od-vre-ti;
zre-m , zre-ti; žre-m, žre-ti;  — melje-m  (z umehčanim Ij), mle-ti.

mreni — mreti.

Nedoločnik: mre-ti.  — Namenilnik: tre-t.

86

Opomba. 1. Zraven cvreti, dreti , umreti  itd. se tudi govori, a ne piše:
cvrti, drti, umrti, trti, zrti, zavrti  itd. brez ojačenega glasu, najbrž po vplivu
preteklih deležnikov na - 1 , -t in na -ši. ki imajo neojačen r, kakor zatrl,
zatrt, zatrši.

Melje-m  ima v nedoločnikovih oblikah vedno ojačen glas: mle-ti, mle-t;
za-mle-vši, mle-l, mle-t  in mle-n.

2. Glagol mreti  ima v sedanjem deležniku večinoma mrjoč (umrjoč
kot pridevnik) od mrjem, derem  pa zraven pravilne oblike deroč  tudi dereč
(kot pridevnik); na pr. V globočini pod seboj sem slišal šumeti derečo Pivko.
(Cegn.)

3. Besedica pre,  man sagt, dicunt, ne spada v korensko vrsto, temveč
je skrčena iz glagolne oblike pravijo (prave.)

7. Samoglasniški razred.

§ 167. V samoglasniški razred spadajo glagoli z odprtim
korenom, t. j. s korenom, ki ga zatika samoglasnik ; kakor bi-ti.
sed. bije- m.

Glagoli tega razreda so:

a)  s končnikom a: zna-m  (skrčeno iz znaje-m,  ki ni več v
rabi), nedoloč. zna-ti; stane-m  (v sedanjiku po II. vrsti), sta-ti;
in deloma d/i-m. da-ti.

b)  s končnikom e: deje-m.  ali skrčeno de-m  (tun, sagen),
in dene-m  (po II. vrsti v pomenu: legen, stellen), v nedoločniku
de-ti  ali dejd-ti  (po V. vrsti); — greje-m , gre-ti; poje-m, pe-ti;
smeje-m  ali sme-m  (skrčena oblika je v pisavi navadna), sme-ti;
spe-m  (skrčeno iz speje-m ), spe-ti (do-spe-m , pri-spe-m); veje-m.
ee-ti; vreje-m,,  ali skrčeno vre-m  (kar je v pisavi navadno).
vre-ti  (sieden).

c)  s končnikom i: bije-m. bi-ti; brije-m, bri-ti; po-cije-m.
po-či-ti; gnije-m, gni-ti; klije-m, kli-ti; krije-m , kri-ti; lije-m , li-ti;
u-mije-m, u-mi-ti; pije-m, pi-ti; rije-m , ri-ti; za-šije-ni, za-ši-ti;
vije-ni, vi-ti; vpije-m, vpi-ti;  in deloma glagol bi-ti (sem).

č)  s končnikom u: cuje-m, cu-ti; hruje-m , hru-ti; pluje-m
ali plove-m , plu-ti; rjuje-m  ali rjove-m , rju-ti; sluje-m  ali slove-m.
slu-ti; snuje-m , snu-ti  (navadno snova-ti  po V. vrsti); suje-m  ali
spem  (po 3. razredu), su-ti; scuje-m , šcu-ti; iz-uje-m , iz-u-ti;
ob-uje-m. ob-u-ti.

87

bijem — biti.

Nedoločnik: bi-ti.  — Namenilnik: bi-t.

Opombe.

1. Glagoli plovem , rjovern  in sloveni  imajo v 3. nmož. osebi
le daljšo obliko,  kakor plovejo, rjovejo, slovejo.

2. Trpno-pretekli deležnik se tvori:

a)  navadno s končnico -t : bit, brit, posut, razodet, skrit.

b)  redkoma s končnico -n : znan. neobriven. necuven, obuven.
ubijen;  glagolnik : rjovenje.

Glede na trajnost dejanja so glagoli I. vrste nedovršni,
t. j. oni značijo trajajoče dejanje,  kakor nesti, gosti, pleti,
peci, kleti, dreti, biti.

Dovršni  glagoli te vrste so: dati. denem  — deti  ali dejati
(legen), leči, pasti, reči, seči, sesti, vreči.

II. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  ni.

§ 168. V drugo vrsto spadajo glagoli, ki imajo pred ne-
določnikovo končnico vrstno spono ni. kakor dvig-ni-ti, gas-ni-ti.

Opomba. Spona ni  se je preobrazila iz prvotne spone no,  kakor še dan¬
danes govore ogrski in nekateri štajerski Slovenci (ob Muri in Dravi): dvig«o-ti,
gasMo-ti. Namesto no  govori ljudstvo večinoma nu:  treJiM-ti, \rnu-ti ; zato tudi
v knjigi: trenutek, trenutje,  in navadno minul  nam. minil.  V sedanji pisavi sc
je spona ni  popolnoma udomačila.

88  —

dvignem — dvigniti.

Nedoločnik: dvigni-ti.  — Namenilnik: dvigni-t.

Opomba. Prvotna oblika trpno-preteklega deležnika se je glasila: dvignen.
zatclenen, natisnen, nagnen.  Po vplivu nedoločnikove oblike -niti  pa se govori
in piše umeheani nj, kakor pri glagolih IV. vrste; torej dvignj-en , zaMenj-en.
natisnj-en , nagnj-en.

§ 169. Nekaj glagolov po II. vrsti:

po-bčgnern, -begniti
blisknem, bliskniti
butnem, butniti
dahnem, dahniti
dregnem, dregniti
drgnem, drgniti
drznem, drzniti se
ganem, ganiti
gasnem. gasniti
ginem, giniti
po-goltnem, -goltniti
hlastnem, hlastniti

kanem, kaniti
kihnem, kihniti
krenem, kreniti
mahnem, mahniti
pre-maknem, -makniti
mignem, migniti
minem, miniti
u-molknem. u-molkniti
z-mrznem, z-mrzniti
nagnem, nagniti
pihnem, pihniti
piknem, pikniti

poknem. pokniti
sunem, suniti
pre-šinem, -šiniti
švignem, švigniti
s-tisnem. s-tisniti
u-tonem, u-toniti
trenem, treniti
tresnem. tresniti
u-trnem, u-trniti
venem, veniti
vrnem, vrniti
zinem, ziniti.

Opombe.

1. Glagoli druge vrste so večjidel prvotni,  le nekaj jih
je drugotnih,  t. j. izglagolnih ali izimenskih. Spona ni se
pri tika: a)  korenu, b)  glagolnemu in c)  imenskemu deblu.

Na pr. a) dvig-ni-ti: dv ig; gas-ni-ti: g as; vr-ni-ti  (iz
vrt-ni-ti)  : vrt;  s-tis-ni-ti: tisk;  to-ni-ti: top  itd.

89

Pred spono ni izpadajo korenski končniki b. p, k in t.
kakor gi-ni-ti  iz gib-ni-ti; o-gni-ti  iz o-gib-ni-ti  (prim. o-gib-a-ti );
tre-ni-ti  iz trep-ni-ti  (prim. trep-alnice ); ka-ni-ti  iz kap-ni-ti  (prim.
kap-a-ti ); tres-ni-ti  nam. tresk-ni-ti.

b) mig-ni-ti  iz mig-a-ti;  zeh-ni-ti  iz zeh-a-ti;  pih-ni-ti
iz pih-a-ti;

c) o-trp-ni-ti  iz trp-ek;  po-tih-ni-ti  iz tih.

2. Glagoli II. vrste so glede na trajnost dejanja dovršni,
kakor dvigniti, migniti, pihniti, treniti  itd.

Nedovršni  glagoli so sledeči: drgniti, gasniti , giniti,

mrzniti, sahniti , tekniti, veniti.

3. Glagoli, ki pomenjajo trpnost ali kako stanje, nadome¬
ščajo trpno-pretekli deležnik s tvorno-preteklim II., kateri pa se
tvori neposrednje iz glagolnega debla brez vrstne spone ni;
na pr. usahel , zamrzel, zamolkel, osupel, otrpel, pobegel, uvel  itd.
(ne: usahnjen, zamrznjen  itd.).

Vendar se rabi v govoru in pisavi: zamaknjen, pok-
njen, potuhnjen, pogreznjen,  in še nekaj drugih.

Po obliki se loči deležnik s p r i d e v n i m pomenom od o p i -
s o v a 1 n e g a, na pr. usahla cvetlica,  toda : cvetlica je usahnila;
otrplo telo  — telo je otrpnilo; zamrzla reka  — reka je zamrznila.

III. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  e.

§ 170 . V tretjo vrsto štejemo glagole, katerim se nedo-
ločnikova osnova končuje na -e. za šumniki na -a; na pr. done-ti,
gore-ti, grme-ti, kipe-ti, slove-ti; beža-ti, buca-ti, kriča-ti, tica-ti.

Samo nekaj glagolov je ohranilo prvotni e tudi za šumniki,
kakor o-gluše-ti, prše-ti, vrše-ti.

Gledč na sedanjikovo deblo ločimo glagole III. vrste v dva
razreda.

Prvi razred.

§ 171 . V prvi razred spadajo v sedanji slovenščini le še
trije glagoli, namreč: šteje-m, šte-ti  (iz cite-ti,  prim. citati ); timeje-m,
ali skrčeno ume-m, umS-ti; ima-m, inie-ti.

90

Vsi drugi, zlasti začenjalni (inhoativni) glagoli, ki so se v
stari slovenščini spregali po prvem razredu III. vrste, so pre¬
stopili v drugi razred. Nekdanja sedanjikova oblika: želeje-m,
leteje-m, slabeje-m, bogateje-m.,  se je skrčila v žeU-m, žele-š  itd. in
potem prestopila v obliko drugega razreda: želi-m, leti-m , slabi-m,
bogati-m.

štejem — šteti.

Nedoločnik : šte-ti.  — Namenilnik: šte-t.

Opombe.

1. Pripona trpno-preteklega deležnika je -t ali -n. kakor
kažejo glagolniki: štetje, imetje , umetje  — števenje, imenje, umenje.

2.  Glagol ime-ti  ima sedanjik po V. vrsti: imd-m, imd-š  itd.
Velelnik se glasi: imej, imejva  itd.

Delež, sedanji: imajoc.  Delež, tvorno-pretekli II.: ime-l.

V zvezi z nikalnico ne  se glasi: nimam, ne imej, ne imajoc,
ne imeti , ne imel.

3. Glagol raz-ume-m, raz-ume-ti  se sprega dandanes večinoma
po drugem razredu: raz-umi-m , raz-ume-ti , ali tudi po IV. vrsti:
raz-umi-m , raz-umi-ti.  — Umejem (urnem)  se glasi v 3. množinski
osebi: umejo.

Drugi razred.

§ 172. V drugi razred štejemo glagole, katerih nedoloč-
nikovo deblo se končuje na -e (za šumniki na -a), sedanjikovo
pa na -i; na pr. gori-m, gore-ti; sedt-m, sede-ti; šivi-m, žive-ti;
beži-m, beža-ti; molči-m, molca-ti.

91

gorim — goreti.

Nedoločnik: gor e-ti.  — Namenilnik : gore-t.

0 p o m b e.

1. V 3. množinski osebi sedanjikovi seje ohranila starejša
oblika  na -e le pri tistih glagolih, ki naglašajo končnico -im.
kakor molče, skrbe, vise , žive.  — O naglasu v velelniku glej § 175. 2.

2. Tvorno-sedanji deležnik na -e tvorijo le še nekateri ne-
prehajalni glagoli, kakor kleče, leže. molče, sede, smeje se, stojč.

3. Pravilna je oblika : grmenje, hrepenenje  itd., ne: grmljenje,
hrepenjenje.

Vendar se je vrinjeni lj udomačil v oblikah: oskrbljen,
zaželjen; trpljenje, življenje.

4. Glagol hote-ti  se glasi v sedanjiku: hoče-m, hoče-š, hoče;
3. množ. oseba: hote  in hočejo.  — Vel. hoti;  delež, sedanji: hote,
hoteč.;  delež. pret. hotel (hotela, -o).

Večkrat, zlasti v pesmih čitamo skrčeno obliko: hčern, hčeš,
hče,  in tudi: čem, češ, če  itd.

V zvezi z nikalnico ne  se glasi: nočem  (3. množ. os.: nočejo
ali ne hoti),  redkeje: nečem  (iz nehčem ); ne hoteti, ne hoti, nehote,
ne hotel;  na pr. Zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti!  (Preš.)

5. Spi-m  slove v nedoločniku spa-ti.  Deležnik sedanji: speč
(ne: spijoč).  — Bojt-m se  in stojim  se glasita v nedoločniku ba-ti
se, stati  (skrčeno iz boja-ti. stoja-ti).  Velelnik : boj se, stoj.  Deležnik
pret. bal. stal.

92

§ 173. Nekaj glagolov po drugem razredu III. vrste:

1. Glagoli III. vrste so prvotni in drugotni,  ti pa
zopet izglagolni ali izimenski. Vrstna spona e se pritika tedaj:
a)  korenu, b)  glagolnemu in cj  imenskemu deblu.

Na pr. a) bedi-m. bede-ti:  kor. bud;  šteje-m, šte-ti  (iz clte-ti ):
cit;  trpi-m , trpe-ti: trp;  gori-m , gore-ti: gor;  kriči-m, krica-ti:
krik  (prim. krik-ni-ti ); leži-m , leza-ti: leg  (prim. leg-a-ti).

b) ima-m , ime-ti  iz kor. im (jame-m, je-ti.  gl. § 165.).

c) bobni-m , bobne-ti: boben;  umeje-m (ume-m), ume-ti: um;
o-siroti-m , o-sirote-ti: sirota;  bledi-m, blede-ti: bled;  bogati-m ,
bogaU-ti: bogat;  krvavi-m , krvavi-ti: krvav.

2. Glagoli III. vrste so glede na trajnost dejanja nedovršni.

a)  Prvotni glagoli pomenjajo večinoma nekako stanje,
na pr. bede-ti , trpe-ti , beža-ti, kleča-ti.

b)  Izimenski glagoli izražajo začetek in postanek  tega.
kar znači ime; na pr. slabi-m. slabe-ti = slab postajati; bledi-m.
blede-ti  = bled postajati; kopni-m ., kopne-ti = kopno postajati.

93 —

Glagoli. ki značijo trpnost ali kako stanje, imajo le
tvorno-pretekli  deležnik II., kakor obledel , ozelenil , ogor el,
osirotel , osivel, otemnel, zardel, zastarel.

3. Po vnanji obliki se glagoli III. vrste nekako ujemajo z
glagoli IV. vrste, toda v pomenu je razlika med njimi. Prvi so
neprehaj alni.  drugi prehajalni;

na pr. živl-m , živi-ti,  leben — žlvi-m, živi-ti,  ernahren;
o-slepl-m,, o-slepe-ti  — o-slepi-m, o-slepi-ti;
bedi-m. bede-ti  — budim, budi-ti;
o-zdravl-m, o-zdravi-ti  — o-zdrdvi-m, o-zdrdvi-ti.

IV. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  i.

§ 174. Po četrti vrsti spregamo glagole, katerih nedo-
ločnikovo in sedanjikovo deblo se končuje na -i, na pr. hvali-ti,
sed. hvali-m; nosi-ti  — nosi-m; sodi-ti  — sodi-m; ucl-ti  — uU-m.

hvalim — hvaliti.

Nedoločnik: hvali-ti.  — Namenilnik : hvali-t.

Opombe.

§ 175. 1. Prvotna kračja oblika na -e v 3. množinski osebi
sedanjikovi se je ohranila le pri tistih glagolih, ki naglašajo
končnico -im ; na pr. uči-m  — uče, lovi-m  — lovi, sramoti-m  —
sramote, pokori-m  — pokori.

94

2. Pri glagolih, ki naglašajo končnico -im v sedanjiku,
preskoči naglas v velelniku edninskega števila na
predzadnji  zlog; na pr. sed. učim, učiš, uči  — vel. uči;  sed.
pustim  — vel. pusti;  sed. govorim  — vel. govori.

V dvojini in množini velelnega naklona  je pri
glagolih III. in IV. vrste v naglašanju razlika med koroško-
štajerskimi in kranjskimi Slovenci; ti naglašajo po navadi
velelnikovo  naklonilo, dni pa rajši korenski  samoglasnik.

Kranjci naglašajo v velelniku: učiva, učita, učimo, učite;
tajiva, tajita, tajimo, tajite; govoriva, govorita, govorimo, govorite;
koroško-štajerski Slovenci pa sploh: učiva, učita, učimo, učite:
tajiva, tajita, tajimo, tajite; govoriva, govdrita, govorimo , govorite!

Pisatelji se drže zdaj tega, zdaj onega naglašanja, kakor
naneseta lepoglasje in potreba ; na pr. Ne budite v brlogu svade.
dokler spi.  (Kos.) — Kri mlada pravi: skočiva,  in stara: po¬
sediva!  (N. pr.) — Moje ptičke, izletite, prepevaje se glasite črez
planjave in črez vrte!  (Levst.)

3. V trpno-preteklem deležniku se pretvarja vrstni samo¬
glasnik i pred pripono -en v j ter se topi s predstoječimi so¬
glasniki (glej § 22.), in sicer:

a)  z 1, n, r v topljence lj, nj, rj, na pr. hvaljen, branjen,
udarjen  (iz hvali-en  itd.).

Po r s predstoječim soglasnikom izpada j. na pr. ohrabren,
odobren, poostren, posrebren  (namesto ohrabrjen  iz ohrabri-en.
nedol. ohrabriti).  — Misli-ti  se glasi mišljen.

h)  z d in t se mehča i v j in c: rojen  (iz rodjen, rodi-en,
nedol. rodi-ti ); omlačen  (iz omlatjen, omlati-en,  nedol. omlati-ti).

Tako : sodi-ti  — sojen, vadi-ti  — vajen, uredi-ti  — urejen,
redi-ti  — rejen, izpridi-ti  — izprijen . gladi-ti  — glajen; ukroti-ti

— ukročen, osramoti-ti  — osramočen, nasiti-ti  — nasičen, strati-ti

— stračen, zmoti-ti  — zmočen, pusti-ti  — puščen, časti-ti (česti-ti)

— češčen  (v molitvi), sicer časten; oprosti-ti  — oproščen, zape-
čati-ti  — zapečačen.

Pri nekaterih glagolih se opušča mehčanje  in i izpada
brez sledu, na pr. čuti-ti  — čutenje; začudi-ti  — začuden, podneti-ti
podneten; vgozdi-ti  — vgozden; napoti-ti  — napoten; iznenadi-ti
iznenaden; obljudi-ti  — obljuden; oklati-ti  — oklaten; nagrmadi-ti

95

— nagrmaden; posti-ti — postenje , poti-ti  — potenje, preti-ti  —
gnetenje, roti-ti  — rotenje,  in še nekaj drugih.

Po dvojno obliko, mehčano in nemehčano,  imajo tudi
nekateri glagoli, kakor časti-ti  — časten  in počaščen; izpridi-ti

— izprijen  in izpriden; ogrdi-ti — ogrjen  in ogrden; podi-ti  —
poj en  in poden; usrnrti-ti  — usmrčen  in usmrten, osramoti-ti  —
osramočen  in osramoten.

c)  po p, b, v, m se vriva mehki 1 pred j, na pr. kropi-ti

— kropljen  (iz kropj-en , kropi-en ); pogubi-ti  — pogubljen; ozdra-
vi-ti  — ozdravljen; zlomi-ti  — zlomljen:

č)  s in z prehajata z j v š in ž. na pr. nosi-ti — nošen;
vozi-ti  — vozen  (iz vozj-en. vozi-en ).

d)  po nebnikih č, š. ž, j izpada i, kakor uči-ti  — učen;
posuši-ti  — posušen; toži-ti  — tožen; doji-ti  — dojen.

§ 176. Nekaj glagolov po IY. vrsti:

96

Opombe.

a)  Četrta vrsta obsega le izimenske  glagole. V podstavo
služi tem glagolom samostalnik ali pridevnik, na čigar deblo se
pritika vrstna spona i; na pr. del: deli-ti; dolg: dolži-ti; govor:
govori-ti; uk: uči-ti; hvala: hvali-ti; stvar: stvari-ti; žal: žali-ti;
poln: polni-ti; krot-ek: kroti-ti.

b)  Glagoli četrte vrste so:

1. prehajalni: braniti , častiti, staviti, dolžiti, zlatiti.

2. neprehajalni:  bloditi, dežiti, dvomiti, grešiti, ribariti,
rojiti, snežiti, vedriti.

c)  Glede na trajnost dejanja so skoro vsi glagoli četrte
vrste nedovršni, in sicer trajni,  ki izražajo dejanje, katero se
nekaj časa neprenehoma vrši, kakor hvaliti, častiti, učiti, govoriti.

Opetovalni,  t. j. večkratno dejanje izražajoči glagoli so:
vlačiti, voditi, voziti, goniti, laziti, nositi, hoditi.

Dovršni  glagoli četrte vrste so sledeči: kupiti, lotiti se,
pičiti, počiti, pustiti, raniti, rešiti, skočiti, stopiti , storiti, stvariti,
streliti, trčiti.

Opomba. Glagoli četrte vrste na - niti , kakor ceniti, činiti, pomniti ,
prazniti,  se ločijo v tem od glagolov II. vrste, kakor ganiti, giniti, riniti,
suniti,  da pripada v IV. vrsti n  k imenu (cena, čin, pomen, prazen),  v drugi
pa k vrstni sponi (prim. ri-ni-ti  in ri-jem, ri-ti; u-tih-ni-ti  in tih).

V. vrsta.

Glagoli z vrstno spono  a.

§ 177. Peta vrsta obsega glagole, katerih nedoločnikova
osnova izhaja na -a, na pr. dela-ti, laja-ti; pisa-ti, meta-ti; bra-ti;
seja-ti.

Peta vrsta se deli na podlagi sedanjikovega debla v štiri
razrede.

Prvi razred.

§ 178. V prvi razred spadajo glagoli, katerim se nedoloč-
nikovo in sedanjikovo deblo končuje na -a, kakor dela-ti  —
dela-m; seka-ti  — seka-m; igrd-ti  — igrd-m.

Velelnikovo naklonilo i prehaja za samoglasnikom v j.

97

delam — delati.

Nedoločnik: dela-ti.  — Namenilnik: dela-t.

Opomba. Zraven velelnika gledaj  od glagola gledam  imamo
še obliko glej  in tudi gledi  (od sed. gledim  po 2. razredu III. vrste);
na pr. Pogledi solnca nebeškega kras!  (Levst.) — Glej ga, fanta!
(N. r.)

Od glagola gledim,  je tudi sedanji deležnik glede,  ki pa je
navadno le kot prislovni predlog  v rabi; na pr. Glede na to,
mit Kucksicht darauf. — Glede, tvojega zdravja,  beziiglich deiner
Gesundheit.

Drugi razred.

§ 179. V drugem razredu se spregajo glagoli, katerih ne-
določnikovo deblo izhaja na -a. sedanjikovo pa na -je; na pr.
ord-ti  — orje-m; Marti  — kolje-m; stla-ti  — stelje-m.

Z osnovnim nastavkom -je se topijo predstoječi soglasniki
tako, kakor v trpno-preteklem deležniku IV. vrste (§ 175. 3.),
in sicer:

a)  jezikovca 1. r v lj. rj, kakor kla-ti  — kolje-m; pla-ti  —
polje-m; stla-ti  — stelje-m; po-sld-ti — pd-šlje-m; ord-ti — orje-m.

b)  zobnik d v j, zobnik t v č. kakor glodati  — glojem;
metati  — mečem; ropotati  — ropočem,  (iz glodjem, metjem . .  .).

cf  goltniki k, h, g v sorodne šumnike č. š, ž, skupina sk
pa v šč. kakor mikati  — micem; tikati  — tičem,; lagati  — lažem;
strgati  — str šem; dihati  — dišem,; pihati  — pišem; iskati  — Iščem
(iz mikje-m, lagje-m. dihje-m, iskje-m  . . .).

Slovnica. 9. izd.

7

98

c)  sičniki c. s. z v sorodne šumnike, kakor klicati  — kličem;
pisati  — pišem; vezati  — vežem  (iz klicje-m , pisje-m. vezje-m).

d)  za ustniki b. p. v. m se vriva mehki 1. kakor gibati
gibljem; kopati  — :  kopljem ; sipati  — sipljem; devati  — devljem;
dremati  — dremljem  (iz gibje-m. kopje-m . . .).

pišem — pisati.

Nedoločnik : pisa-ti.  — Namenilnik : pisa-t.

O p o m b e.

1. Glagoli drugega razreda, katerim kak zobnik, goltnik
ali ustnik  zapira koren, se spregajo radi (zlasti na zapadu
slovenskega ozemlja) v sedanjiku in velelniku po prvem razredu
V. vrste.

Na pr. glodati  — glojem  in glodam; drgetati  — drgečem  in
drgetam; Mati  — sečem  in Mam; dihati  — dilem  in diham, mi¬
kati  — milem,  in mikam; sukati  — sučem  in sukani; klepati  —
klepljem  in klepdni; sipati  — sipljem,  in sipam; tipati  — tipljem
in tipam; devati  — devljem  in devam; šivati — šivljem  in šivam
itd. Tudi peljati  ima peljem  in peljdm.

Pri drugih korenskih končnikih rabijo le oblike: or jem. šte¬
tjem. koljem; pišem, vežem, kličem  itd. Tako tudi le: iščem, iskati;
lažem, lagati; mečem, metati.

2. Vsi glagoli drugega razreda, ki se spregajo v sedanjiku
tudi po prvem razredu,  in še nekateri drugi tvorijo delež¬
nike  sedanjega časa po 1. razredu; na pr. dihaj e  — dihajoč.

99

dremaje  — dremajoč, gibaj e  — gibajoč, jokaje  — jokajoč, skakaj e
— skakajoč, sipaje  — sipajoč, šivaje  — šivajoč, trepetaje  — trepe¬
tajoč, iskaje  — iskajoč, metaje  — metajoč.

Pravilni so deležniki: kažoč, kličoč, pišoč, plešoč, vezoč,  a ne :
kazaje, klicaje,  ali kazoč, pišoč...

Tretji razred.

S 180. Pri glagolih tretjega razreda se pritika vrstna
spona a na koren z izpadlim samoglasnikom; sedanjikovo deblo
pa se tvori iz korena z osnovnim nastavkom e kakor v I. vrsti:
bere-m  — bra-ti.

Semkaj spadajo glagoli, katerih koren se končuje na
soglasnik,  in so sledeči: bere-m, bra-ti  (iz bira-ti,  prim. pre-
bira-ti)-, pere-m, pra-ti; zene-m  (iz gene-ni), gna-ti; zove-m, zva-ti;
tke-m  (tudi tka-m), tka-ti; zge-m, žga-ti; pše-m  (navadno pha-mj,
pha-ti.

V zadnjih treh glagolih je izpadel korenski samoglasnik
tudi v sedanjikovem deblu (prim. za-žiga-ti).

berem — brati.

Nedoločnik : bra-ti.  — Namenilnik : bra-t,

Četrti razred.

§ 181. Pri glagolih četrtega razreda se tvori sedanjikov«)
deblo iz korena z osnovnim nastavkom je, nedoločnikovo pa z
vrstno spono a, pred katero se zaradi zevi vtika j ali v.

7 *

Semkaj spadajo glagoli, katerim se končuje koren na
samoglasnik,  in so sledeči: se-j e-m, se-jd-ti; si-je-m, si-jd-ti;
smej e-m. smeja-ti se; veje-m, veja-ti; laje-m, Idja-ti; deje-m , dejd-ti;
ddje-m, ddja-ti;

bljuje-m, bljuva-ti; kljuje-m , Jcljuva-ti; pljuje-m, pljuva-ti;
suje-m, suva-ti; ščuje-m, ščuva-ti.

V sledečih glagolih se razveže korenski n pred vrstno
spono v ov, kakor ku-je-m, kovd-ti; ruj e-m, rova-ti (rva-ti);
snuj e-m. snova-ti; o-truje-m , o-trova-ti.

sejem — sejati.

Nedoločnik : seja-ti.  — Namenilnik: seja-t.

O p o m b e.

1. Večina teh glagolov se sprega tudi po prvem razredu
V. vrste, na pr. bljuvati  — bljujem,  in bljuvam; pljuvati  — pljujem
in pljuvam; kljuvati  -— kljujem  in kljuvam; sijati  — sijem  in
sijam; dajati  — dajem  in dajam; lajati  — ;  lajem  in lajam.

Velelnik se tvori po prvem  razredu, kakor bljuvaj, pljuvaj,
sijaj, lajaj, dajaj;  tako tudi sedanji deležnik : kljuvaj e — kljuvajoč,
ščuvaj e ■— ščuvajoč.

2.  Glagoli bljuvati , pljuvati, rovati , snovati, suvati, ščuvati
so podaljšani iz prvotnih, sedaj manj navadnih glagolov I. vrste:
blju-ti, plju-ti , ru-ti, snu-ti. su-ti, šču-ti.

3. Glagol smejati se  spregajo sem pa tja v sedanjiku tudi
po III. vrsti : smejim., smejlš. smeji se  itd. Sed. delež, smeje.

101

§ 182. Nekaj glagolov po V. vrsti:

bivam, bivati
brigam, brigati se
po-grešam. -grešati
kalam, kalati
korakam, korakati
maham, mahati
manjšam, manjšati
maram, marati
moram, morati
motam, motati

blestečem, blesketati
drgečem, drgetati
grohočem, grohotati
klepečem, klepetati
leskečem, lesketati se
mekečem, meketati
rezgečem, rezgetati
trepečem, trepetati
šegečem, šegetati
šepečem, šepetati.

jočem, jokati
kišem. kihati
skačem, skakati

1. razred.

padam, padati
paham, pahati
pitam, pitati
plavam, plavati
ploskam, ploskati
slušam, slušati
srečam, srečati
treskam, treskati
trgam, trgati
vekšam. vekšati

2. r a z r e d.

sučem, sukati
vicem, vikati.

brišem, brisati
češem, česati
kažem, kazati
krešem. kresati
ližem, lizati
mažem, mazati
plešem, plesati
režem, rezati
tešem, tesati.

črepljem, črepati

vladam, vladati
voham, vohati
zidam, zidati.

cvetevam, cvetevati
hoj e vam, bojevati
koščvam, koševati
noševam. noševati
sedevam, sedevati
videvam, videvati.

liripljem. hripati
jemljem, jemati
kapljem, kapati
kimljem, kimati
klepljem, klepati
kopljem, kopati se
pipljem, pipati
snemljem, snemati
ščipljem, ščipati
šivijem, šivati
škripljem, škripati
tipljem, tipati
zibljem, zibati
zobljem, zobati.

O p o m b e.

a)  Glagoli pete vrste so prvotni,  i z i m e n s k i in iz-
g 1 a g o 1 n i.

1. Prvotni ali korenski so vsi glagoli tretjega razreda,
več jih je v drugem, malo pa v prvem in četrtem razredu; na pr.
stla-ti, posla-ti, kla-ti, pla-ti , ora-ti; cesa-ti, gloda-ti , lcaza-ti, Mepa-ti,
kopa-ti se, laga-ti, liza-ti, maza-ti, pisa-ti, reza-ti, tesa-ti; laja-ti,
tya-ti kova-ti.

102

2. Izimenski glagoli so na pr. bobna-ti: boben; brzda-ti:
brzda; čara-ti: čar; dela-ti: delo; gneva-ti: gnev; igra-ti: igra.

Tako : drgeta-ti , južina-ti , kesa-ti se, klopota-ti , konča-ti,
križa-ti, obeta-ti, priča-ti, ropota-ti , sanja-ti, večerja-ti, voha-ti.

3. Izglagolni glagoli se izvajajo iz prvotnih (korenskih) in
drugotnih glagolov.

a)  Koren prvotnega glagola se podaljšuje ali krepi pred
vrstno spono a; na pr. daja-ti  in dava-ti  — da-ti; vstaja-ti  —
sta-ti; po-znava-ti  — zna-ti; u-bija-ti  — bi-ti; po-čiva-ti  — po-či-ti;
iz-liva-ti  — li-ti; po-piva-ti  — pi-ti; raz-vija-ti  — vi-ti; do-biva-ti

— bi-ti; s-kriva-ti  — kri-ti; iz-miva-ti  — iz-mi-ti; ob-uva-ti  — ob-u-ti;
suva-ti  — su-ti;

z-bira-ti  — ber (bir);  tako : po-dira-ti, pre-pira-ti. pod-pira-ti,
za-tira-ti, u-mira-ti, iz-vira-ti , o-zira-ti , po-žira-ti  (gl. § 166.);

deva-ti, po-peva-ti, do-speva-ti; o-greba-ti, za-klepa-ti, po-lega-ti
leta-ti , po-meta-ti , spleta-ti  — od de-ti , pe-ti. greb-s-ti...

fi)  Iz drugotnih glagolov so na pr.

iz III. vrste: sedeva-ti  od sede-ti,  in ta od ses-ti; o-bledeva-ti

— blede-ti  — bled; po-staja-ti  — sta-ti  (= stoja-ti)  — stane-m,
sta-ti; raz-cveteva-ti  — cvete-ti  — cves-ti.

iz IV. vrste: za-ganja-ti  od goni-ti :  in ta od žene-m, gna-ti;
izpre-vaja-ti  — vodi-ti  — ves-ti; do-haja-ti  — hodi-ti  — šel  (iz
šed-l,  kor. šed-hed ); po-navlja-ti  — po-novi-ti  — nov.

iz V. vrste : vz-dihava-ti  od diha-ti,  in ta od dahni-ti (dehni-ti);
iz-mišljava-ti  — iz-mišlja-ti  — misli-ti  — misel; po-kopava-ti  —
po-kapa-ti  — kopa-ti; zapo-vedava-ti  — zapo-veda-ti  — ve-m, vede-ti;
iz-pričava-ti  — priča-ti  — priča.

b)  Glagoli V. vrste so nedovršni; in sicer so glagoli
drugega, tretjega in četrtega razreda trajni  (gl. § 176. c),
kakor pisa-ti, bra-ti, seja-ti.

Glagoli prvega razreda so trajni,  če so izimenski, na pr.
dela-ti, igra-ti;  opetovalni  pa, če so izglagolni, na pr.
leta-ti , skaka-ti.

Dovršni so le: končati, nehati, jenjati, plačati, srečati.

VI. vrsta.

Glagoli z vrstno spono ova.

§ 183. V šesto vrsto štejemo glagole, katerih nedoločni-
kova osnova izhaja na -ova (za mehkimi soglasniki na -eva),
sedanjikova pa na -uje ; na pr. kupuje-m. kupovd-ti.

Deblo kupu-  se v sedanjikovi osnovi podaljša z osnovnim
nastavkom je. v nedoločniku pa se končni u pred a razveže v
-ov (-ev) : kupu-je-m. kupov-d-ti  (iz kupu-a-ti ); boju-je-m, bojev-a-ti
(iz boju-a-ti).

kupujem — kupovati.

Nedoločnik : kupova-ti.  — Namenilnik : kupora-t.

Opombe.

1. Kračja oblika 3. množinske osebe sedanjega časa: kupujo ,
ki se nahaja pri starejših pisateljih, je izginila v sedanji sloven¬
ščini iz splošne rabe.

2. Zraven prvotnega sedanjega deležnika na -e. kakor kupuje.
daruje, gospoduje, potuje, rešuje, vzdihuje,  nahajamo tudi deležnik
na -aje po vplivu V. vrste, kakor kupovaje , darovaje. gospod,ovaje,
potovaje, reševaje, vzdihovaje.

Najbolj navaden je deležnik na -oč v pri slo vnem
pomenu, kakor kupujoč, gospodujoč , potujoč, rešujoč, vzdihujoč;
na pr. Gospod Bog in sv. Peter sta prišla, po svetu potujoč, v
majhno gorsko vas.

104

3. Včasi stoji poudarek na korenu, da se u le malo sliši v
izreki, na pr. varujem, verujem, škodujem,  toda izpuščati ga ne
smemo (tedaj ne: varjeni, verjem, škddjem).

Vendar nam pogostoma rabi velelnik: vari. varite se (=vdrji.
vdrjite se)  namesto varuj, varujte se;  na pr. Xoč in dan se vari
greha!  (Jer.) — Bog ohrani, Bog obvdri nam cesarja. Avstrijo!

Opomba. Iz nedoločnika verovati  je nastal po vplivu V. vrste sedanjik
venam  (iz veruvam, verovam).  Tako tudi: kmetvam, obedvam, nasledvam .
škodvam  itd., kar pa ni. da bi posnemali v pisni slovenščini.

4. Nekateri glagoli VI. vrste
V. vrsti z istim pomenom; na pr.

nadomestuj em, nadomestovati
naznanjujem
pokušujem
posojujem
premišljujem
priporočaj em

imajo ob enem tudi oblike po

4

— nadomeščam, nadomeščati;
naznanjam,
pokušam,
posojam,
premišljam,
priporočam.

Izmed takih dvojnih oblik so glagoli V. vrste bolj navadni
kakor oni po VI. vrsti (gl. § 185. e).

S 184. Nekaj glagolov po VI. vrsti:

bojujem, bojevati
darujem, darovati
gospodujem, gospodovati
gostujem, gostovati
imenujem, imenovati
izpričujem, izpričevati
kljubuj em. kij uho vati
kmetujem, kmetovati
kraljujem, kraljevati
mirujem, mirovati
modruj em. modrovati
moledujem, moledovati
napreduj em, napredovati
obedujem, obedovati
ogledujem, ogledovati
potrebujem, potrebovati

potujem, potovati
praznujem, praznovati
preinišlj uj em, premišlj e vati
pripoveduj em. pripovedovati
prorokuj em, prorokovati
radujem, radovati se
spoštujem, spoštovati
sramujem, sramovati se
stanujem, stanovati
strahujem, strahovati
škodujem, škodovati
vojskujem, vojskovati
vzdigujem, vzdigovati
vzdihujem, vzdihovati
zaničujem, zaničevati
žrtvujem, žrtvovati.

105

0 p o m b e.

a)  Glagoli VI. vrste so vsi drugotni, in sicer izimenski
ali i z g 1 a g o 1 n i.

Izimenski so na pr. darova-ti: dat'; dolgova-ti: dolg (dolžen
biti) ; gladova-ti: glad; hnetova-ti: kmet; potova-ti: pot; praznova-ti:
prazen; verova-ti: vera.

Izglagolni se izvajajo večjidel iz IV. in V. vrste, na pr.
kupova-ti: kupi-ti; krščeva-ti: krsti-ti; reševa-ti: reši-ti; poučeva-ti:
uci-ti; oznanjeva-ti: oznani-ti; škodova-ti: škodi-ti;  — objedova-ti:
objeda-ti; premetova-ti: m,eta-ti; poskakova-ti: skaka-ti; izpraševa-ti:
izprasa-ti; sreceva-ti: sreča-ti; zapovedova-ti: zapoveda-ti.

Opomba. Tuje glagole na -teren  si kroji slovenščina, ako jih ne
nadomešča z domačimi izrazi, navadno po šesti vrsti: na pr. konstatujem.
deklamujem. preeentujem , fotografujem , informujem , imponujem  itd., ne pa:
konstatiram  itd.

Le tedaj rabimo tujo končnico -iram, -irati  po V. vrsti, kadar nam ni
mogoče, tujega glagola po domače prikrojiti,  ali kadar bi bila
oblika po VI. vrsti preveč prisiljena;  na pr. secirati , producirati , promo¬
virati , študirati, markirati, desinficirati, doc irati  (ne: sekovati , promovovati  itd.).

- Sicer se pa takih tujk kolikor mogoče ogibljimo!

b)  Glede na trajnost dejanja so glagoli šeste vrste nedo¬
vršni. in sicer zaznamujejo izimenski glagoli trajajoče,  iz¬
glagolni pa opetovalno  dejanje. Tako so na pr.

trajni: bojevati , darovati, kaznovati , verovati;

o p e t o v a 1 n i: krščevati, kupovati, plačevati, reševati.

B. Spregatev brez osnovnega samoglasnika.

§ 185. Prvotno so se osebne končnice v sedanjikovih obli¬
kah tudi brez osnovnega samoglasnika pritikale korenu. Ostanki
te spregatve so le še glagoli dam, veni, jem, sem.

1. dam — dati.

Sedanjikovo deblo glagola dam , dati  je dad -, nedoločnikovo
brez vrstne spone da-.  Oblike od nedoločnikovega debla se tvorijo
po samoglasniškem razredu I. vrste.

106

Nedoločnik : da-ti.  — Namenilnik : da-t.

Opomba. 1. V oblikah da-m, da-š, da-va, dci-nio  je korenski
d izpadel, v obliki das-ta (das-te)  pa se je izpremenil v s. —
Namesto prvotnega dade  se rabi navadno dado,  redkoma dajo
<dajo = dajejo).  Namesto dasta, daste  se govori tudi data , date,  a
ne piše.

2. Včasi se rabi namesto dam  oblika z osnovnim samoglas¬
nikom : dadem. dadeš, dade  itd.; na pr. Kadar sam ne bom imel.
dade  drug.  (Cegn.)

2. vem — vedeti.

Sedanjikovo deblo glagola mm,, vedeti  je koren ved-,  nedo-
ločnikovo z vrstno spono e: vede-  po III. vrsti. Končni d od ved-
izpada pred m, š, v, pred t, pa se izpreminja v s, kakor pri dam.

Nedoločnik : vede-ti.  — Namenilnik: vede-t.

107

Opomba. 1. Včasi se rabi glagol vem ,  zlasti v narodnih
pesmih, z osnovnim samoglasnikom; na pr. Kar po zemlji leze ino
grede, o hudobi tvoji pravit’ vede.  (N. ps.)

2. Namesto vedo  se govori tudi vejo,  namesto vesta, veste
tildi veta, vete,  kar pa se ne piše; na pr. Kadar vesta dva, tedaj
se se zarigljd; kadar vejo trije, vejo vsi ljudje.  (N. pr.)

3. V sestavah stoji v velelniku rajši: vej (-va, -ta, -mo, -te);
na pr. Zapovej morju in vetrovom !  (Ravn.) — Tako tudi: povej,
povejte  zraven povedi, povedite  od glagola povem, povedati.

3. jem — jesti.

Sedanjikovo deblo glagola jem, jesti  je koren jed- . čigar
končni d se pred m. š, v izpušča, pred t pa izpreminja v s.

Nedoločnikovo deblo jed-  se sprega brez vrstne spone po
zobniškem razredu I. vrste.

Nedoločnik : jes-ti.  — Namenilnik : jes-t.

Opomba. Kakor vedem  in dadem,  imamo zlasti v pesmih
tudi: jedem, znadem, imadem  (nam. jem, znam., imam);  na pr.
Orožje imade  vsaka božja stvar na svetu.  (Cegn.) — Vsa modrost
ne z nad e, kdaj ni kam..  (Levst.)

4. sem — biti.

Glagol sem  se dopolnjuje po glagolih bodem  in biti.

a) Sem  nam služi le v sedanjiku;

b) bodem  nam rabi v sedanjiku s pomenom prihod¬
njega časa:  ich werde sein, potem v velelniku in v seda¬
njem deležniku.  Sprega se po zobniškem razredu I. vrste;

— 108

c) biti  tvori oblike, ki se izvajajo iz ne do ločni ko ve g a
debla.  Sprega se po samoglasniškem razredu I. vrste.

Nedoločnik: bi-ti.  — Namenilnik: izne-bi-t.

Opomba. 1 . V zvezi z nikalnico ne  se glasi glagol sem  v
sedanjiku nisem.  Razen 3. edninske osebe se sprega nisem  kakor
sem: nisem , nisi, ni  (namesto nije. ne-je); nisva, nista; nismo,
niste , niso.

2. Glagola bodem  in biti  imata, s predlogi sestavljena, tvorni
pomen; na pr. dobim  ali dobodem. dobiti  (velelnik: dohodi ); izne¬
bim, iznebiti se; prebijem, prebiti  (aushalten); pozabim, pozabiti.

Spregatev teh glagolov (izvzemši prebijem)  se navadno ravna
po TV. vrsti; redke so oblike: iznebodem, iznebodi; prebodem,
prebodi.

3. Ostanek starega aorista je besedica bi (3. edninska oseba),
ki izraža pogojni  naklon za vse tri osebe in števila.

C. Trstno stopnjevanje glagolov.

§ 186. Slovenski glagol naznanja dejanje ne samo z ozirom
na čas,  v katerem se godi, ampak tudi z ozirom na njega
trajnost ali dovršite  v. Da pa more glagol sam ob sebi
izražati vse razmere dejanja in stanja, se premika iz nižjih
v višje vrste. Pri tem prestopu se ojačuje  korenski samo¬
glasnik, ali pa narašča  prvotno deblo za eden ali dva zloga.
V sled svoje tehtnejše oblike zaznamuje potem glagol dalje tra¬
jajoče dejanje, ali pa dobiva drug pomen.

109

Najrajši, se stopnjujejo prvotni glagoli, na pr.

vršni; na pr.

II. vrsta:
bliskni-ti,
brsni-ti,
vz-digni-ti.
dahni-ti,
na-gni-ti,
s-tisni-ti,

V. vrsta;
bliska-ti;
brska-ti;
vz-diga-ti;
diha-ti;
na-giba-ti;
s-tiska-ti.

c)  Mnogi neprehajalni  glagoli III. vrste postanejo, sto¬
pi vsi v IV. vrsto, prehajalni; na pr.

III. vrsta:
sede-ti,
o-slepe-ti,
slove-ti,
vise-ti,
o-zdrave-ti,
zvene-ti,
žive-ti,

IV. vrsta:
sadi-ti; :
o-slepi-ti;
slavi-ti;
vesi-ti;
o-zdrUvi-ti;
zvoni-ti;
živi-ti.

110

d)  Dovršni  glagoli V. vrste postanejo nedovršni,  če
jih pomaknemo v VI. vrsto; na pr.

V. vrsta:

za-dela-ti,

ob-iska-ti,

konča-ti,

plača-ti,

po-praša-ti.

sreča-ti.

VI. vrsta:

za-delova-ti;
ob-iskova-ti;
končeva-ti;
plačeva-ti;
po-praševa-ti;
srečeva-ti.

e)  Nekateri glagoli se stopnjujejo po štirih ali celo po več
vrstah; na pr.

cves-ti. cvete-ti , raz-cveta-ti. pre-cvetova-ti;
greb-s-ti, o-gre-ni-ti , grabi-ti , o-greba-ti , o-grebova-ti;
leči , leža-ti, po-loži-ti. po-lega-ti. po-legova-ti;
ses-ti. sede-ti, sadi-ti, po-seda-ti, po-sedova-ti:
s-tis-ni-ti, tišča-ti, tiska-ti , na-tiskova-ti.

Č. O tvoritvi dovršnih in nedovršnih glagolov.

§ 187. V nesestavljeni, izvirni  obliki so glagoli vseh
vrst razen druge  z malo izjemami nedovršni (glej opombe
pri posameznih glagolnili vrstah).

Ako pa želimo glagolu dati dovršni ali nedovršni  po¬
ni e n,  tedaj veljajo sledeča pravila:

1. Če hočeš  iz nedovršnika  napraviti dovršni glagol:

a)  postavi ga v II. vrsto, če jo sploh ima;  na pr. dregati  —
dregniti; stiskati  — stisniti; suvati  — suniti;

b)  sestavi ga s predlogom, na pr .brati — prebrati: nesti

— prinesti, plesti  — oplesti, seči — poseči, giniti  — poginiti , voliti

— izvoliti, živeti  — doživeti.

2. Dovršnih  ostane dovršnih tudi po sestavi  s pred¬
logom, na pr. leči  — odleči; kupiti  — odkupiti; pustiti  — pre¬
pustiti; skočiti  — poskočiti; plačati  — izplavati.

3. Če hočeš dovršniku  dati nedovršni pomen, tedaj ga
pomakni v višji razred.  Tako postanejo iz dovršnikov:

pasti, deti, kupiti  — prenesti, pozdraviti, odbrati

nedovršniki: padati, devati. kupovati  — prenašati , po¬
zdravljati. odbirati.

4. Dovršni in nedovršni glagoli istega pomena  se več¬
krat izvajajo iz raznih debel,  na pr. storiti  — delati; ujeti  —
loviti; vreči  — metati; obljubiti  — obetati  (tudi obljubovati ); reči

— praviti; udariti  — biti.

5. Nedovršniki v izvirni obliki so v obče trajnega,  ako
se pa pomaknejo v višji razred, opetovalnega  pomena.

Ponavljalni  (frekventativni) so glagoli V. vrste s pri¬
rastkom -eva, kakor bojevati , zu gehen p f le gen. Na pr.

vadi: na pr. Po letu lc o še v a m planine, doli, in srpe liruševam,  ko sito
zori.  (Vilh.)— Poezija, dar nebeški, komur v srcu ti cvetevaš,  v mrzli zimi
ga ogrevaš.  (Vilh.)

112

$ 188. Pregled vseh časov,

113

naklonov in glagolnih imen.

Slovnica. 9. izd.

8

114

v

C 1 e n i c e.

Prislov.

§ 189 . Prislovi  (Adverbia) se ne pregibljejo v govoru,
kakor imena in glagoli, po sklonih, osebah, številih in časih,
temveč so nepregibne besede,  ki pojasnjujejo dejanja  in
tudi lastnosti  z ozirom na kraj, čas. način ali vzrok.

Na pr. Božja moč se kaže povsod.  — Smrt vedno  za nami
hodi.  (Slom.) — Zvita struga počasi  teče, ali hudo  dere.  (N. pr.)
— Z at 6 kovač klešče ima.  da z golo roko ne prime.  (N. pr.) —
Kdor je vedno  zdrav, je do v o Ij bogat.

1. Krajevni prislovi.

§ 190 . Krajevni  prislovi zaznamujejo:

1. na vprašanje kje 1

mesto, kjer se kaj godi ali biva;  na pr. tu, tukaj; tam,
tamkaj; ondi; drugje; nekje; nikjer; zunaj; doli , gori; notri:
spodaj, spredaj, vzadi.

2. na vprašanje kam !

pomikanje  ali mer  dejavnosti; na pr. sem, semkaj; tja, tja¬
kaj; drugam, nekam, nikamor; ven; doli, gori; noter; naprej, na¬
zaj, daleč, proč.

3. na vprašanje kod 1 (odkod 1 dokod ?)

kraj, koder se kaj vrši;  na pr. tod, odtod, dotod; ondod, do
ondod, od ondod; drugod, do drugod, od drugod: nekod, od nekod,
do nekod: nikoder, od nikoder; povsod, vsekod.

Na pr. Počasi tudi daleč  prideš.  (N. pr.) — Zunaj  lep.
znotraj  slep.  (N. pr.) — Varuj se tistih maček, katere spred  a j
ližejo in vzadi  praskajo.  (N. pr.) — Kar se dom a skvasi, ne raz¬
glasi !  (N. pr.) - - Vsaka pot- ne drži domov.  (N. pr.) — Kdor si
sam ne pomaga, ne sme od nikoder  pričakovati pomoči.

2. Časovni prislovi.

§ 191.  Časovni  prislovi naznanjajo:

1. na vprašanje kdaj * doklej ? odklej 1

čas. kadar se kaj godi ali biva;  na pr. sedaj, zdajci,
takoj, nikdar, nikoli, vsekdar; ravnokar, precej, skoro; jutri, drevi,
davi; včeraj, sinoči; zgodaj, rano, pozno, davno.  — Dotlej, doslej;
dosihdob, do drevi.  — Odslej, poslej, odsihdob, od jutri, od sinoči.

Na pr. Rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri  kokoš.  (N. pr.)
— Najprej  stolica in potlej  kravica.  (N. pr.) — Drevi  utegne
marsikaj drugače biti, kakor je davi  bilo.  (Ravn.) — Včeraj
skrito, danes  očito.  (N. pr.)

2. na vprašanje kolikokrat? koliko časa?
p o n a v 1 j a n j e ali n a d a 1 j e v a n j e kakega dejanj a; n. pr. marsi-
krat. dostikrat, večkrat, čestokrat, nekikrat. velikokrat; včasi, češče;
drugič, vnovič, vselej.  — Neprenehoma, neprestano; dalje, skoz in skoz;
vedno, v enomer, zmeraj.

Na pr. Tudi slepa kokoš večkrat  zrno najde.  (N. pr.) —
Mojstrov sin dostikrat  ni imena vreden.  (N. pr.) — Včasi  teče
pes, včasi  zajec.  (N. pr.) — Dober mlin vedno  klepeče.  (N. pr.)

3. Načinovni prislovi.

§ 192. Načinovni  prislovi kažejo:

1. na vprašanje kako!

način ali kakovost  dejanja; na pr. tako, enako, inače, drugače;
navzkriž, lahkoma, nagloma, nalašč, naopak, naravnost, narobe, ne¬
nadoma, polagoma, posamič, posebej, skrivaj, skrivši, vedoma, ne¬
redoma, zaporedoma, zastonj, vznak.

2. na vprašanje koliko ?

k o 1 i k o s t in mero;  na pr. toliko, nekaj, nekoliko; marsikaj, ko¬
ličkaj, dokaj; dosti, dovolj; jako, silno, mnogo; več, manj; precej,
premalo, preveč.

3. na vprašanje ali? ali ne?

poved  v stavku kot trdilno, dvomno-trdilno ali ni¬
kalno; na pr. da, kajpada; seveda, vsekako; gotovo, res, zares.

8 *

116

— Bržkone, bržčas, menda, morda; nemara, jedca, komaj.  — Se.
nikar, nikar ne, nikakor ne; celo ne; kratko in malo ne; zaman.

Opomba. 1. Za n a čin ovne prislove  nam rabijo skoro
vsi pridevniki  v edninskem tožilniku srednjega spola;  na
pr. lepo, visoko, glasno, vroče, rdeče.

2. Nekateri pridevniki  na -ski  imajo prislovni po¬
men,  kakor slovenski, nemški, latinski, francoski, dejanski, bratski;
na pr. slovenski, laški govorimo  ali po slovensko, po laško govorimo
(ne : po slovenski, po laški).

Prislovi na -ski  so množinski orodniki v imenski (nedoločni)
obliki (slovenski s travniki).

3. Semkaj spadajo tudi samost alniški  prislovi (edninski
in dvojinski orodniki) , kakor mahom, mahoma; križem, križema;
strahom., strahoma ; mestoma  (stellenweise) ; skokoma , curkoma,
stopoma. šparoma.

Na pr. Kjer se botrina krega , zemlja križem  poka,  (N. pr.)

— Polagoma, pa vztrajno  se mnogo opravi.  — Kar skupaj
leži, skupaj  drži.  (N. pr.) — Ne misli drugače,  kakor govoriš.

— Visoko  letal, nizko  padel.  (N. pr.) — Nihče ni za vsako delo
enako  sposoben.  — Majhen lonček hitro  vzkipi.  (N. pr.) — Ali
verujeta ? To je da.  (Ravn.)

4. Vzročni prislovi.

S 193. Vzročni  prislovi izražajo na vprašanje zakaj 1
čemu !  vzrok ali namen  kakega dejanja; na pr. zato, zatorej,
torej, tedaj; zategavoljo, zaradi tega. zategadelj.

Na pr. Bog nam ne pošilja tug in nadlog vselej le zato,  da
bi nas ponižal , ampak dostikrat zato,  da nas povzdigne.  (BI.) —
Pesnike slavimo zategadelj,  ker so duševni voditelji svojemu
narodu.

Zaimenski prislovi.

§ 194. Zaimenski prislovi se imenujejo tisti prislovi, ki
izhajajo iz kakega zaimka ali zaimenskega korena.

Zaimenski prislovi se nanašajo drug na drugega in so tedaj
soodnosni (k o relativni) prislovi,  in sicer: vprašalni,
oziralni, kazalni in nedoločni. N. pr.

117

vprašalni:
kje?
kam ?

kod? (od-, do-)
kdaj ?
doklej ?
kako ?
koliko ?

oziralni:

kjer

kamor

koder (od-, do-)

kadar

dokler

kakor

kolikor

kazalni:
tu. tam
tja

tod (do-, od-)

tedaj

dotlej

tako

toliko

nedoločni:
kje, nekje
kam, nekam
nekod (do-, od-)
kdaj, nekdaj

kako, nekako
nekoliko.

Stopnjevanje prislovov.

§ 195. Ker določujejo prislovi kakovosti, katere pridevamo
tudi v višji meri  stvarem ali dejanju, moremo kakovostne
prislove stopnjevati kakor prave pridevnike; na pr. lepo  — 1  lepše,
najlepše; visoko  — više, najviše; lahko  —- laže, najlaže; dobro .—
bolje, najbolje  (besser, am besten); bolj  — najbolj  (mehr —
am meisten).

Tako tudi: blizu  — bliže, najbliže; cesto — češče, najcešce;
dedec  — dalje, naj dalj e; malo  — manj, najmanj; mnogo  — več, največ.

Na pr. Potajno oglje najhuje  opeče.  (N. pr.) — Bratje in
sestre se daleč narazen n a j b o Ij ljubijo.  (N. pr.) — Dvema pastir¬
jema volk laže  ovco ukrade ko enemu.  (N. pr.) — Sam najbolje
veš. kje se ti je treba praskati.  (N. pr.) — Najbolj  je bolan, kdor
nima.  (N. pr.)

Predlog.

^ 196. Predlogi  (Prapositionen) so nepregibne besedice,
ki kažejo v zvezi s kakim imenom razmere stvari ali
reči med seboj, ali pa razmere dejavnosti  do kakega
predmeta.

Na pr. Poveljnik  pred svojimi vojaki.  — Pastir na
planini.  — Reka  teče po dolini.  — Svet se maščuje nad
krivičnikom.  — Sirota vzdihuj e po materi.

Predlogi izražajo v prvi vrsti krajevne razmere,  pa
tudi časovne, načinov n e in vzročne;  na pr . na gori bivati;
po božiču obračunati; po svoji trmi ravnati; za lakoto umreti.

Predlogi se vežejo z enim, z dvema ali s tremi  skloni
ter stojijo pred imenom,  ki je odvisno od njih.

118

Predlogi z rodilnikom.

a)  Pristni predlogi.

§ 197. Z rodilnikom se vežejo :

1. brez, do , iz. od, s (z  pred samoglasniki in zvenečimi so¬
glasniki), redkoma za  (na vprašanje kdaj ?);

2. sestavljeni predlogi izmed, iznad, izpod, izpred, izza.

1. Brez : Brez potu ni medli.  (N. pr.)

do : Prava snaga ne sega samo do praga.  (N. pr.)
iz : Novo življenje klije iz groba.  (Cegn.)
od : Naduha spravi človeka od kruha.  (N. pr.)

S : S starega drevja sadje samo pada.  (N. pr.)

z : Prazno je delo brez sreče z nebes.  (Pot.)

za : Za časa začne žgati, kar hoče kopriva postati.  (N. pr.)

2. izmed : Eden izmed vas me bode izdal.  (Met.)
iznad: Iznad glave greš mi v zimo lastovka.  (Vodn.)
izpod : Izpod skale izvira bistra voda.

izpred : Izpred oči, iz misli.  (N. pr.)
izza : Izza pasa izdere svetli meč.  (N. ps.)

b)  Nepristni predlogi.

Zraven pristnih predlogov imamo tudi nepristne  predloge,
t. j. prislove ali samostalnike z močjo pravih pred¬
logov,  kakor blizu, vpričo , ko^iec  itd.

Izmed prislovnih in samostalni k ih predlogov, ki se vežejo
z rodilnikom, so sledeči najnavadnejši:

blizu : Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.  (N. pr.)

dno : Dno potoka se leskečejo beli kamenčki.

glede : Glede cene se ne bova sprla.

konec : Konec vas! stoji za potom stara jablan.

kraj : Kraj suhega drevesa tudi surovo gori.  (N. pr.)

mimo : Mimo vaške kapelice pelje bela cesta..

namesto, mesto : Namesto cirilice nam rabi latinica.

okoli : Okoli zlatega teleta svet na sapo raja.  (N. pr.)

okrog, krog : Skleplje okrog glave bele roke.  (N. ps.)

poleg : Bog živi tudi vas poleg nas!  (N. r.)

prek : Burja prek logov leti in drevje šibi.  (Slom.)

119

razen : Razen tebe nimam, pomočnika.
sredi : Tabor je stal sredi goščave.  (Vilh.)

tak raj. onkraj , onstran : Slaven svet se giblje onstran naših gor.

(Cegn.) — Onkraj morja si mislijo Slovenci deveto deželo.
tik : Tik sreče nesreča preži.  (N. pr.)

vpričo : Obličje stare mamke se vpričo cvetoče mladine vselej
pomladi.  (Vrt.)

vrh : Vrh hriba so jo nesli.  (N. ps.) — Vrh gore stoji cerkvica.
vsled : Vsled lanske aime je cena močno poskočila.
vštric : Vštric mestnega doma stoji gledališče.
zavoljo, radi, zaradi, zastran, zbog : Riban je slovel zastran
krasnih cedrov.  (Verne.) — Radi ene muhe si ne prede
pajek mreže.  (N. pr.) — Ni tresla se zbog smrti, ampak
zbog rešitelja.  (Cegn.)

znotraj — zunaj : Znotraj  — zunaj mestnega okolišu.
zraven : Ležala je klada s črnim, prtom in zraven rije blazina.  (Cegn.)

Predlogi z dajalnikom.

§ 198. Z dajalnikom se vežejo: k, proti, navzlic, vzlic, kljub.
K (h pred g in k): Slabo orodje cesta k zamudi.  (N. pr.)
proti : Kadar se proti jugu prevedri, potegni voz pod streho!  (N. pr.)
navzlic, vzlic, kljub : Navzlic, (kljub) vsem opoviram napreduje
vidno ljudska omika.

Predlogi s tožilnikom.

8 199. S tožilnikom se vežejo:

1. črez (čez), raz, skoz, zoper;

2.  na vprašanje kam ?  predlogi: na. ob, po, v  in med, nad,
pod, pred, za.

1. črez : Življenje je cesta črez plan, črez gore.  (Pot.)

raz : Zdaj so Turki prijahali in raz konje poskakali.  (N. ps.)
skoz : Gre skoz les, ne vidi dreves.  (N. pr.)
zoper : Kdor ni z menoj, ta je zoper mene.  (Met.)

2. na : Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka.  (N. pr.)
ob : Kdor za tuje prime, ob svoje pride.  (N. pr.)

po : Pošlji mi po sv. olje!  (N. ps.)
v: Od vsake hiše pot v Rim.  (N. pr.)

120

med: Gorje golobu, ko med orle zajde.  (N. pr.)
nad: Nad tvoje grem kosti.  (N. ps.)
pod: Lavdon dene vse meč.  (N. pi5.)
pred: Vsaka koklja pred svoje piske brska.  (N. pr.)
za : Trdovratnežu takrat v uho poči. ko mu smrt za tilnik skoči.
(N. pr.)

Predlogi z mestnikom.

§ 200. Z mestnikom se vežejo:

1. o in pri;

2. na vprašanje kje?  predlogi: na. ob. po, v.

1. o: O kresi se dan obesi.  (N. pr.) — 0 božiču.
pri : Krava pri gobcu molze.  (N. pr.)

2. na: Na razvalinah novina oživi.  (N. pr.)
ob: Ob vodi zeleni lovec hodi.  (Levst.)

po : Človek po svetu, kakor čebela po cvetu.  (N. pr.)
v: V hlevu je dosti žimnice, v kleti pa sladko vinčece, denarja v
skrinji je lepo. v hiši pa pivcev vse polno.  (N. ps.)

Predlogi z orodnikom.

S 201. Z orodnikom se vežejo:

1. na vprašanje s kom?  ali s čim?  predlog s (z):

2. na vprašanje kje?  predlogi: med, nad. pod. pred. za.

1. S (z): Kdor se z volkom druži, mora tudi z njim tuliti.

(N. pr.) — Bolezen gre z vozom v človeka, iz človeka po
niti.  (N. pr.)

2. med: Med dobrimi sosedi je dobro živeti, dobro umreti.  (N. pr.)
nad: Nad mano. pod mano. krog mene je Bog.  (Vilh.)

pod: Kdor ima pod palcem groš. ta je mož.  (N. pr.)
pred: Slovenci radi zakrivajo svoje stare navade pred’ tujimi
ljudmi.  (Vodn.)

za: Krivica se za mizo smeje, pravica pa za vrati joče.  (N. pr.)

i

121

Veznik.

§ 202. Vezniki so členice, katere vežejo posamezne besede
ali cele stavke v skupine; na pr. Polja in travniki in gozdi se
razprostirajo po dolini.  — Sila kola lomi, potreba jih pa nareja.
(N. pr.) — Kadar  denar poide, pamet pride.  (K pr.)

Veznike ločimo po njih rabi v p r i r e d n o - in podredno-
zloženih stavkih v p r i r e d n e in podredne  veznike.

A. Priredni vezniki.

Priredili vezniki so:

1. vezalni: in, pa. ter, tudi; ne le  — - ampak tudi;- ne samo

— temveč tudi; ne  — ne, ni  — ni, niti  — niti; tako  — kakor;
dalje; potem, nato, vrh tega; naposled. Verni  — včasi; zdaj  — zdaj.

2. proti vili: a, ali; pa. pak; toda; le, le da; samo; samo
da; vendar, vendarle, pa vendar; pri vsem- tem. Ne  — ampak; ne

— temveč; ne  — marveč. Ali  — ali.

3. vzročni: zakaj , kajti; saj; sicer.

4. sklepalni: zato, zatorej, torej, tedaj; zategadelj, zatega-
voljo, zaradi tega; vsled tega; po tem takem.

Na pr. Mera in vaga v nebesa pomaga.  (N. pr.) — Slovenščino
varuje Kras, burja pa Cič.  (Cb.) — Sanja je laž, a Bog je istina.
(N. pr.) — Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo.  (Met.) -
Molči, molči, mlada Breda, saj že nama stolp naproti gleda.  (N. ps.)

— Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljevstvo se je približalo.  (Met. )

— Zgodbe sveta so najboljša- knjiga življenja; zatorej  se uči
domače in svetovne zgodovine!

B. Podredni vezniki.

Podredni vezniki so:

1. krajevni: kjer, kjerkoli; koder, koderkoli; kamor, kamor¬
koli; odkoder, dokoder  itd. ;

2. časovni: kadar; ko; dokler; kar, odkar;predno, prej ko;
kakor hitro, brž ko; med tem ko, dočim;

3 .  primerjalni: kakor  — tako; kolikor  — toliko; kakor, ko.
nego; čim  (več, bolj, manj) — tem  (več, bolj, manj); kolikor  (više)

— toliko  (niže); več ko, manj ko  — toliko več;

122  —

4.  n »činov ni: med tem ko; s tem da; ne da;

5.  posledični: da. tako da;

6.  vzročni: ki. ko. ker;

7.  namerni: da;

8.  pogojni: če, ako, ko; da, samo da;

9. dopustni: dasi. dasi tudi , če tudi, akoravno, čeravno,
dasi ravno, če prav.

Na pr. Koder solnce teče, povsod se kruh peče.  (N. pr.) — Ko
človeka smrt ugrabi, s seboj celo nič ne nese kakor pravična dela
svoja.  (Cegn.) — Kakor mati prede, tako hči tke.  (N. pr.) — Med
se liže, ker je sladek.  (N. pr.) — Bog nam pošilja križe in nadloge,
da ne bi nanj pozabili.  — Ako ne teče, pa kaplje.  (N. pr.)

Medmet.

^ 203. Medmeti  so besedice, katere naznanjajo dušne
občutke  (žalost, radost, začudenje itd.), ali katere posnemajo
naravne glasove.  Medmeti stoje na začetku, sredi ali na
koncu stavka in niso v slovnični zvezi z drugim govorom.

Na pr. Oj doli, doli, kraljic mlad, nevesta ti je uplenjena, oj
Zora ti je ugrabljena.  (N. ps.) — J oj. kam bi del?  — ,,/. kjer si
vzel!“  — Oh, to teži.  (Ašk.) — Urno cepec izpod rok, pika poka,
pika pok!  (Vilh.) — In udri, udri. klop, klop, klop naprej leteli so
v kolop.  (Preš.)

1. Najnavadnejši medmeti so: a, ah, ha, aha; o, oh, oj, joj, o
joj; hm, hu; no, fej; juhe, ura; pst, hej, oho; huš, pač, pika, pok,
tresk  itd.

2. Kakor pristne medmete  rabimo včasi tudi kratke
izreke in vzklike  brez vsake slovnične zveze z drugim go¬
vorom; na pr. Nismo se še, hvala Bogu,  izpozabili tako daleč,
da bi, Bog ne zadeni,  ne vedeli, kaj je vaše in naše.

Taki vzkliki in izreki so na'pr: Čuj, čujte; lej, lejte no;
hajdi, hajdite. Za Boga, Bog da je, Bog bodi zahvaljen, Bog ne
daj; pri moji veri; bes te lopi, bes te plentaj; raca na vodi.

Tretji del.

Besedotvorje.

Uvod.

%

§ 204. Besedotvorje uči, kako se izvajajo ali sestavljajo
besede iz posameznih korenov ali debel.

Besede nastajajo:

a)  po izpeljavi, kadar tvorimo besede s posameznimi obrazili;
na pr. brod, brod-en, brod-n-ik, brod-n-ina , brod-išee.

b)  po sestavi, če vežemo posamezne besede v nove besedne
celote; na pr. kolo-vrat, samo-uk , sto-letje.

Ogromna večina besed se izvaja ali sestavlja iz pristno slo¬
venskih korenov, ki služijo tudi drugim slovanskim jezikom v
podstavo. Le majhno število slovenskih besed ni vzrastlo na
domačih tleh. temveč je tujega, t, j. neslovanskega izvira.

Izpeljava.

§ 205. Pri izpeljavi moramo paziti na koren, na deblo
in na obrazila.

Koren  je prvotni ali temeljni jezikovni del, iz katerega
nastajajo besede. Koren more ob enem hiti tudi deblo: nes-ti.
mr z-el.

Deblo  je glasovno ojačen  ali glasovno podaljšan  koren:
bi-ti  — boj , bij e-m;

večkrat pa je koren ne le ojačen,  temveč tudi podaljšan
v deblo:

pe-ti  — poje-m; nes-ti  — nosi-ti.

124

Obrazila so pripone, ki tvorijo, pritaknjene korenu ali deblu,
besede z določnim pomenom: god-ec, uči-tel j-i ca , boj-išče.

Tako imajo

besede:

koren

deblo

obrazilo

nesti

nesem

nosite

prenašamo

ponos

nosilo

mrzniti

mrzel

mraz

mrazota

bresti

bredem

broditi

brod

broden

brodnik

brodnina

brodišče

nes-

mrz-

bred-

nes-

nese-

nosi-

-naša-

-nos-

nosi-

mrzni-

mrz-

mraz-

mraz-

bred-

brede-

brodi-

brod-

-ti

-m

-te

-mo

-(ti)

-lo

-ti

-el

(-U)

-ota

-ti

-m

-ti

(-n)

-en

-n-ik

-n-ina

-išče.

Debla: brod -, mraz -, ponos-. boj-  so ob enem tudi samo¬
stojne besede;  ali njih moška  pripona -u se je obrusila,
dočim še pri ženskih in srednjih samostalnikih živi v končnicah
-a in -o.

Na pr. brod  (nam. starega: brod-ii), trav-a, sel-o;

drag  (nam. starega: drag-tl), drag-a. drag-o.

Samostalniki brez vidnega obrazila  kažejo torej na¬
vadno le še ojačen korenski samoglasnik,  na pr. bred  —
brod,  greb — grob, tek  — tok , rek — pro-rok. ber  — z-bor.
ku  — kov , snu  — snov, bi  — boj, vi  — za-voj.  mr (mer)
— P o-mor, mrz  — mraz  itd.

Slovenščina je na obrazilih zelo bogata; v njih se razodeva
njena moč in gibčnost.

125

A. Izpeljava samostalnikov.

Pri tvoritvi samostalnih imen nam rabijo zlasti ta-le obra¬
zila ali pripone:

I. Pripone moških samostalnikov.

§ 206. Moški samostalniki, ki značijo rod, opravilo,
lastnosti  itd., se obrazujejo z naslednjimi priponami.

Pripona -ač pomenja, pritaknjena deblu nedovršnih glagolov,
moške osebe, ki se pečajo s tem, kar glagol zaznamuje; na pr.
bahač, berač, jahač, kopač, kovač , krojač, orač , vezdč.

Za ženske osebe se dodeva -ica, na pr. beračica, kovačica,
krojačica.

Opomba. Včasi se pritika -ač tudi samostalnikom, na pr. bradač, brentdč,
gostdč, kljunač, nogdč.

-aj se pritika najrajši glagolom in kaže na delajoče
osebe,  na pr. čuvaj, kričdj, ščuvaj, stresaj, točaj.

Opomba. Pripona -aj tvori tudi samostalnike, ki značijo:

a)  ločila v slovnici, na pr. klicaj, oklepaj, vezaj, vprašaj;

b)  daljavo med dvema ali več rečmi, na pr. lučaj, skokdj, steždj,
streljaj, tečaj;

c)  z imenom zrastla, pomenja razne osebe in reči moškega spola, na pr.
otročaj, naročaj, prhljaj, vršdj.

-ljaj, glagolni koreniki dodana, iraža dejanje, v hipu
dovršeno, ali pojmovne predmete;  na pr. grižljaj, mahljaj,
migljaj, občutljaj , primerljaj, vzdihljaj.

-ak (-jak) zaznamuje:

a)  pritaknjena samostalnikom ali pridevnikom, moške osebe
po njih stanu ali veljavi  v človeški družbi; na pr. divjak ,
grajščdk, junak, korenjak, možak, poštenjak, prostak, prvak, rojak,
siromak, veljak, vojak,

Za ženski spol se prideva -inja, na pr. grajščdkinja, juna¬
kinja, rojakinja.

b)  pridejana samostalnikom ali pridevnikom na -en,  znači
prostore, shrambe  in druge priprave; na pr. cvetnjak,
čebelnjak, golobnjak, konjak, kravnjak , kurnjak, ovčjak, pesnjak,
sadovnjak, uljnjak, vodnjak, žličnjak.

126

Opomba. Samostalniki na -ak pomenjajo tudi:

a)  samce v živalstvu, na pr. gosak, lisjak , srnjak;

b)  papirnati denar, pa tudi snovi, na pr. petdk, desetdk, stotak , tisočak;
beljak , rumenjak;

c)  razno orodje, na pr. ubuvak , vinjak , rezuk;

e)  živalsko blato, nu pr. golobjak, kravjak, kurjak, mišjak, ptič jak.

-an (-.jan) prirašča imenom in zaznamuje:

a)  moške osebe po njih domovanju; na pr. Azijan. Celjan,
Celovčan, Egipčan, Goričan, Pražan, Bimljan; gorjem, meščan  (iz
mest-jan ), tržem, vaščan.

Za ženski spol se prideva -ka. na pr. Celjanka. Goričanka;
meščanka, trzanka.

Opomba. Imena Dunajčan, Ljubljančan, Mariborčan, Zagrebčan  itd.
niso nastala iz prvotnih imen Dunaj, Ljubljana  itd., ampak iz Dunajec,
Ljubljanec, Mariborec, Zagrebec  itd., katere oblike so nam pa redkoma v rabi.

h)  moške osebe po njih opravilu ali lastnostih, na pr.
tlačan, župan; modrijan, pesjan, velikan.

c)  samce v živalstvu in razne druge reči; na pr. kavran,
lipan  (der Asch), puran; bršljan, prstem, srpan.

-ar prirašča najrajši samostalnikom, pa tudi pridevnikom in
glagolom ter pomenja moške osebe z ozirom na njih opravilo
ali rokodelstvo;  na pr. drvar, goslar, kamenar, knjigar, mesar,
mlinar, ovčar , pisar, rešetdr. slepar, tesar, tiskar, volar, vratar,
vrtnar, zidar, zlatar, zvonar, Bičar.

Za ženske osebe pristopi -ica. na pr. klobučarica , kravarica,
mesarica, mlinarica, r&marica, vrtnarica.

Opomba. Obrazilu -ar se rade pritikajo pripone -ija, -ina.
-niča  in -stvo.

Končnica -ija  kaže na rokodelstvo ali obrt:  mesarija,
ovčarija, vrtnarija.;

-ina  na plačilo za delo : tiskar ina, pisarinu. vrtnarina;

-niča  zaznamuje kraje ali prostore,  v katerih kaj biva
ali se kaj opravlja: drvarnica, knjigarnica, pisarnica, tiskarnica;

-stvo  kaže na rokodelstvo ali obrt  kot umetnost;
jeklarstvo, knjigar stvo, tesarstvo, vrtnarstvo , zidarstvo.

-aš kaže na človeka, ki je to, ali pa se peča s tem, kar
samostalnik ali pridevnik zaznamuje; na pr. banderdš , kočij aš (ko-
čijdž), mejaš, plemenitaš, velikdš.

127

Pripona -ec (za ženske osebe -ka ali -ica) se jemlje zelo
rada v rabo in se prilika raznim govornim razpolom.

a)  Kadar hočemo imenovati moško osebo po nje domo¬
vanju. rodu ali opravilu,  pritaknemo pripono -ec  imenom
naravnost na deblo ali na druga obrazila, posebno na -jan  in -dr;
na pr. Avstrijanec, Ižanec, gorjanec, poljanec; Kranjec, Korošec,
Slovenec, Nemec; samotar ec. šivotarec; Avstrijanka , gorjanka;
Kranjica. Korošica. Slovenka, Nemka; samotarka.

b)  Kadar zaznamujemo moške osebe po njih lastnostih,
pridevamo obrazilo -ec  p r i d e v n i k o m in zaimkom;  na pr. belec,
črnec, edinec, glušec. gologlavec, grbavec, krivec, kruljavec, lažnivec,
mutec, pešec, potomec, prednamec, slepec, svojec, ujedavec, zaprav¬
ljivec;  — belka, gologlavka. lažnivka, slepica.

c)  Kadar hočemo imenovati delujočo osebo,  pridenemo
pripono -ec  glagolni  koreniki ali tvorno-preteklemu deležniku II.:
na pr. brivec , godec, jedec, jezdec, kosec, kupec, pevec, pivec, plevec,
strelec, ženjec; igralec, morilec, pisalec, plesalec, poslušalec, svetovalec,
tkalec, volilec;  — pevka, plevica. ženjica; igralka, morilka, plesalka,

č)  Trpno-preteklemu deležniku pritaknjena, zaznamuje kon¬
čnica -ec  trpeče  osebe; na pr. dojenec, poslanec, rejenec, rešenec.
učenec, utopljenec, znanec;  — dojenka, poslanka, rejenka, učenka,

d)  Pritaknjena svojilnim pridevnikom, poinenja žgane in druge
tekočine,  ali tudi drevesne dele;  na pr. brinovec, hruševec,
pelinovec , slivovec, tepkovec;  — bezgovec (bezeg), gabrovec (gaber),
jesenov ec (jesen).

e)  Samostalnikom in pridevnikom dodana, izraža kemijske
prvine in snovi;  na pr. beljakec, greneč, kislec, oglenec, okisanec.
vlečec, zlezec.

-ek pomenja:

a)  pritaknjena glagolni koreniki, dovršeno dejanje ali
nasledek dotičnega dejanja;  na pr. dogodek, dohodek, nameček,
navržek, obrodek, ogrizek, ovirek, pridelek, prilepek, učinek, zaslužek.

b)  trpnemu deležniku dodana, izraža učinek  kakega dejanja;
na pr. dobitek (dobiček), izgubitek, osnutek, ostanek, razvitek , začetek.

-telj prirašča nedoločnikovemu deblu nedovršnih gla¬
golov  ter zaznamuje moške osebe  po njih opravilu; na pr.
činitelj, krstitelj, miritelj, mučitelj, pisatelj, prijatelj, neprijatelj,
reditelj, roditelj, učitelj, voditelj, vršitelj.

128

Za ženski spol se dodaje -iea. na pr. mučiteljica, pisateljica,
učiteljica.

-ež zaznamuje človeka s slabo lastnostjo;  na pr .derez,
grabež, gulež, hudobnež, klatež, lakomnež , prevzetnež , sitnež, snedež.

Pripona -ič, po svoji naravi manjšalna končnica, zaznamuje
osebe po njih rodu in lastnostih:

a)  pritaknjena lastnim imenom, tvori rodbinska  imena,
na pr. Gregorič, Mihelič, Petrič. Zupančič; Gregorovič, Ivanovič,
Nikolajevič, Petrovič.

b)  samostalnikom in pridevnikom dodana, pomenja rod ali
mladino  sploh, na pr. cesaric  in cesarjevič, kraljič  in kraljevič,
bratič, sestric, vnučič, otročič, gospodič, mladič, mladenič.

Za ženski spol se prideva -na, kakor cesarična, kraljična,
bratična, sestrična, gospodična.

c)  glagolnemu deblu pritaknjena, znači moške osebe po njih
opravilu,  na pr. mlatič , poganjič, ribič.

-ik (za ženske osebe -lea) zaznamuje:

a)  pritaknjena pridevnikom na -en,  osebe po njih de¬
janju ali stanu,  na pr. bolnik, dolžnik, govornik, pomočnik,
rednik, tožnik, vodnik, voznik , zapovednik; desetnik, grešnik, du¬
hovnik, glasnik, namestnik, pesnik, popotnik, puščavnik;  — besednica
bolnica, pesnica, pomočnica, rednica, zapovedanim; desetnica, grešnica,
namestnica, popatnica.

b)  trpnemu deležniku dodana, znači trpeče  moške osebe,
na pr .jetnik, mučenik, poslanik;  tvornega  pomena so vendar:
učenik, odrešenik, otetnik.

c)  samostalnikom pritaknjena, pomenja kemijske prvine,
na pr. kisik, ogljik, vodik.

-in znači moške osebe po njih lastnostih,  večjidel
z zaničljivim pomenom; na pr. bogatin, capin, fantalin, grdin,
potepin, štrkolin.

Opomba. Kadar hočemo kako posebno veliko in zaničljivo osebo imenovati,
rabimo zraven vekšalnih obrazil -ač, -ah, -ež  tudi še naslednje končnice, ki
imajo skoz in skoz grdilen pomen, kakor -avs, -iha, -on, uh, -mi;  na pr.
hnetavs, pavliha, hlačon, lenuh, potepuh, grdim.

129

II. Pripone ženskih samostalnikov.

§ 207. Ženski samostalniki, ki značijo dejanje, shrambe,
snovi, orodja,, prostore itd., se obrezujejo z naslednjimi
priponami.

Pripona -ača pomenja orodja,  včasi pa tudi snovi,  na
pr. brisača, gorjača. igrača , kopača, kozača, pokrivam, terača, vejam,
zapenjam; pijača, ugrizača  (jed).

-ad (-jad) pomenja množino  enakih stvari ali reči. na pr.
črvdd  (rod. crvddi ), teldd , živdd.  ali s pripono -inči: črvddina.
telddina; prhljdd. suhljad, zelenjdd.

-ava (-java) zaznamuje:

a)  pritaknjena nedoločnikov! osnovi nedovršnih  glagolov,
dejanje  z ozirom na način dejavnosti;  na pr. izpreminjava.
pisava , sklanjava, stopnjava, veljava.

b)  pridejana samostalniku ali pridevniku, kaže obširna pla-
nišča ali prostore;  na pr. daljam , goličava , goščava , nižava,
planjava , puščava, širjava , višava.

e)  dodana samostalnikom ali pridevnikom, izraža umišljene
čine  ali stanje; na pr. grenjava, lajšava, težava, zmešnjava, zmotnjava.

e)  zaznamuje snovi in zaloge,  na pr. dišava, krešam,
kurjava, melj ava, svečava.

-ba zaznamuje:

a)  pritaknj ena deblu nedovršnih glagolov, dejan j e
ali stanje,  ki  se ravnokar vrši ali biva; na pr. dražba, služba,
sodba, tolažba, tožba, tvorba, vadba, vodba.

b)  zvezana s korenom dovršnega glagola,  pomenja že
dovršeno dejanje ali stanje;  na pr. navedba, obramba,
opomba, pogodba, ponudba, postrežba, izpremernba, uredba.

-tev (-tva) zaznamuje :

a)  dejanje ali opravilo,  ki se ravnokar ali dalje časa
vrši; na pr. bratec — bratva, kletev  — kletva. kositer — kositra,
molitev  — molitva, pleten  — pletva, setev  — setva , sklanjatev  —
sklanjatva, trgatev  — trgatva. volitev  — volit ca. žetev  — žetva.

b)  pomenja tudi razne priprave, na pr. britev, obutev, odetev.

9

Slovnica. 9. izd.

130

-ica se pritika glagolnim deblom, samostalnikom, pridevnikom
in števnikom.

a)  Glagolnim deblom pritaknjena, pomenja ženske osebe po
njih opravilu;  na pr .perica, plevica , predira, terica. ženjica.

b)  moškim samostalnikom pridejana, znači ženska imena;
na pr. beračica, božica (bog), družica, golobica, gospodarica, kmetica,
kovačica, kraljica, krtica. lisica, oslica, pisateljica, tatica, učiteljica,
vladarica, volčiča, vratarica.

c)  tvori m a n j š a 1 n e ženske  samostalnike, kakor hiša -
hišica  (gl. § 212., 2), toda mnogo takih samostalnikov nima več
manjšalnega pomena; na pr. devica  (deva), gorica, kobilica, kozica
(Dreifufi), lastovica, latvica. lestvica, matica, pastiričica , polica, ročica
(Wagenkipfe), veverica.

c)  pritaknjena pridevnikom na -en,  zaznamuje ženske  osebe
po njih dejanju ali stanu:  tvori torej ženska imena  k
moškim samostalnikom na -ik ; na pr. pesnica  — pesnik, bolnica -
bolnik, pomočnica - pomočnik; desetnica, grešnim, popotnica.

d)  tvori ženske samostalnike  iz pridevnikov in znači
v s a m o s t a 1 n i š k i obliki  to.  kar iziaža pridevnik; na pr.
bistrim-  (= bistra voda), desnica, krivica, levica, mladica, množica,
pravica, samica, sinica, sladčica, tančica, turščica,

e)  pridevnikom na -en  pridejana. pomenja shrambe in
delavnice  ; na pr. čitalnica, drvarnica, bolnica, bolniščnica, /čolniča,
kovačnica, ledenica, mesnica, pisanica, pivnica, predirnim, spalnica,
sušilnica, žitnica.

Pridevnikom ali števnikom pritaknjena, znači:

f)  bolezni,  katere zaznamuje pridevnik, na pr. gorečim,
mrzlica, padavica, pljučnica, vročica, zlatica.

g)  vode.  na pr. deževnica, kapnica, potočnica, snežnica, stu¬
denčnica. zelnica, žveplenim.

h)  razna orodja  in druge priprave; na pr. nogavica,
rokavica, porotnica, pletenica. Sevnica, slamnica, trlica, izpovednim,
včlnica. vetrnica.

i)  števila  stvari ali reči. na pr. dvojica, trojica, četverica,
ali denarje  po njih veljavi in obletnice, na pr. desetica,
dvajsetim, petim, šestim; letnica, stoletnica, tisočletnica.

-i j a izraža :

a)  trpnemu deležniku dodana, učinek  kakega dejanja, na
pr. podrtija, prevzetija, razprtija.

h)  pritaknjena samostalnikom ali pridevnikom, razne urade
in stanja;  na pr . namestnija, oblastnija, sodnija, škofija; kmetija ,
hudobija, prekucija.

Opomba. 1. Pripona -ija  se rada pritika samostalnikom na -ar  ter po-

menja rokodelstvo ali obrt;  na pr. kolarija , pisarija, sleparija  itd. Glej
v § 206. obrazilo -ar.

■2.  Pripona -ija  je tujega izvira in odgovarja nemškemu -ei  (iz -ek,
srednjevisokonemški -te:  Ketzerie — Ketzereie — Ketzerei),  ki se je
razvil iz romanskega -ia;  na pr. Bettelei = beračija,  Schreiberei = pisa¬
rija ; kovačija, otročija.

-ina prirašča samostalnikom in pridevnikom ter pomenja:

a)  svojilnim pridevnikom dodana, čigavost  kake dežele
ali druge reči; na pr. banovina, carjevina, grofovim. kneževina,
kraijevitla, kronovina. vojvodina  (nam. vojvodovina); domovina, paj¬
čevina, trgovina,

h)  skupino  stvari ali reči iste vrste; na pr. družina, laz¬
nina, perotnina, živina; lesenim, mesovina. prtenina, železnina:
manjšina, množina, večina.

c)  m e s e n i n o in kože živalske; na pr. bravina, glavina,
govedina, kozletina, svinjina; kožuhovina, krmim.

č)  plačila in davke;  na pr. brodnina , cestnina, desetina,
mostnina, pisarim, voznina,

d)  razne jezike;  na pr. češčina, francoščina, grščina, la¬
tinščina. nemščina, ruščina, slovenščina, srbščina.

e)  razne lesovine in druge snovi; na pr. bukovina, hrastovim,
hruščevina; kislina, lojevina. medenina, srebrnina, zlatnina.

f)  mnogotere druge reči. ki značijo to, kar izraža pridevnik;
na pr. globina (globočina), gotovina, milina, novim, prvina, starina,
trdim; daljina, planina, ravnina, višina.

-inja tvori :

a)  iz moških samostalnikov ženska imena,  na pr. boginja,
gospodinja, grajščakinja, Grkinja, junakinja, kneginja , rojakinja,
svakinja, služkinja, sosedinja.

h)  redkoma iz pridevnikov samostalnike, na pr. blaginja,
draginja, pustinja, svetinja.

-ka tvori  ženska imen  a :

a)  iz moških samostalnikov na -cm;  na pr. doljanka, gor-
janka, meščanka, trzanka; Avstr ijankci, Celjanka. Slovenka  (gl.
§ 206.).

b)  iz pridevnikov, deležnikov in števnikov. na pr. belka,
laznivka, mladenka, rdečka, sivka; igralka, morilka, plesalka, pogo-
relka; potepenka, rejenka, znanka; dvojka, trojka, četverka, osmerka.

-nja prirašča glagolnemu deblu in pomen j a dejanje  z
ozirom na vrši  te  v;  na pr. blodnja, izkušnja, košnja, nošnja,
prošnja, vožnja.

-oba znači snov ali vsebino,  ki jo imajo v sebi reči in
lastnosti; na pr. gniloba, grenkoba, kisi oba. sladkoba, svetloba, trdoba.
trohnoba.

X  nekaterih. besedah stoji pripona -oba  namesto obrazila
-ota  ali - oča,  na pr. hudoba, grdoba, lenoba, zvestoba.

-oča (iz -o tj a)  izraža svojstvo  in je enakega pomena
kakor pripona -ota , s katero se pogostoma premenjava; na pr.
čistoča  — čistota, nagoča  — nagota. samoča  — samota, sladkoča
■ sladkata, sramoča  — sramota.

-ost se zrašča s pridevniki ter pomenja telesne in dušne
lastnosti ali kakovosti;  na pr. hvaležnost, hitrost, hromost.
mladost, modrost, naglost, nemarnost, pobožnost, pohlevnost, prevzet¬
nost; sarnogoUnost. skopost, učenost, vernost, zvestost.

-ota kaže na svojstvo  in je bolj stvarnega  (konkret¬
nega) pomena kakor -ost;  lia pr. čistota, gluhota, gorkota, kislota.
lakota, mehkota, nagota, sladkota, slepota, suhota, togota, toplota.

III. Pripone srednjih samostalnikov.

S 208. Srednji samostalniki, ki pomenjajo zlasti orodja
in sredstva, prostore, snovi, lastnosti in stanje,
se obrazujejo z naslednjimi priponami.

Pripona -išče se pritika samostalnikom in II. tvorno-
preteklemu deležniku ter pomenja:

a)  kraj,  kjer kaj raste, biva ali se kaj godi; na pr. ajdišče,
bojišče, dvorišče, gledališče, gnojišče, igrališpe, kopališče, , pokopališče,
prebivališče, pribežališče, stanovališče, strnišče, tekališče.

— 133 —

h)  dele  raznih orodij, na pr. grabljišče; kosišče. platišče,
posteljice, ročišče, toporišče,

-Ivo zaznamuje snovi in priprave  za delo, ki je izraženo
v deblu; na pr. gnojivo  (= snov za gnojitev), gradivo , jestivo,
mlativo, netivo, pecivo, pletivo, predivo, vezivo, strelivo.

-je (prvotno -ije) obrazi mnogo besed pojmovnega in
stvarnega  pomena ter se pritika pridevnikom, deležnikom in
samostalnikom.

a)  Pridevnikom pritaknjena, tvori pojmovne samostal¬
nike.  na pr. obilje, izobilje, veselje, zdravje, zelenje, milosrdje.

h)  dodana trpno-preteklemu deležniku, tvori glagol nike;
na pr. darovanje, odpuščenje, pokristjanjenje. povzdigovanje, pre¬
mišljevanje, učenje; odkritje, pitje, vretje.  .

c)  samostalnikom (češče s prirastkom -ov, -ev) pridejana,
pomenja skupnost ali množino enakihreči;  na pr. 'cvetje,
drevje, grozdje, kamenje, kolje, korenje, listje, perje, protje. sadje,
snopje, šibje, trsje, zelje;  — bičevje, borovje, cvetovje. deževje, do-
bovje, grmovje, listovje, skalovje, snopovje, trsov je, valovje. vodovje.

e)  pritaknjena samostalnikom, s predlogi zloženim, pomenja
k r a j e in njih  lego ; na pr. medgorje, nagorje. podgorje, pogorje,
predgorje, prigorje. Zagorje ; medpotje, napotje, razpotje; predmestje,
primestje; medmorje. primorje; vzglavje, vznožje; nadstropje, pod¬
strešje, pritličje.

d)  znači stan,  v katerem se kaj nahaja ; na pr. brezumje,
brezvetrje, dvoumje, lepoglasje, malodušje.

Opomba. Prvotna pripona -ije  se je ohranila še v množinskem rodilniku:

nadstropij, predmestij  itd. (glej § 79.).

-lo prirašča posebno glagolnim deblom in pomenja orodja
in sredstva,  s katerimi se izvršuje dejanje, ki je izraženo
v deblu; na pr. držalo, dvigalo, kazalo, ogledalo, oralo, pisalo,
stojalo, zrcalo; — omelo, vrtelo;  — belilo, črnilo, gladilo, gnojilo,
hladilo, krmilo, mazilo, mlatilo, obrazilo, rdečilo, rezilo, sklonilo,
šilo. učilo, vetrilo; maslo, sedlo, teslo, veslo.

Opomba. Pripona -lo  je iz prvotnega -Ho.  tedaj veslo  iz
ved-tlo (ves-tlo), čislo  iz čit-tlo;  tako tudi gosli  iz god-tli. jasli  iz
jad-tli (jem, jesti).

134

-stvo pomenja:

a)  samostalniku pritaknjena, poseben stan  ali občestvo, na
pr. cesarstvo, gospostvo, krščanstvo, ljudstvo , poganstvo, poljedelstvo,
sosedstvo, učiteljstvo, vojvodstvo; moštvo  (iz moz-stvo), človeštvo  (iz
prvotnega človeč-istvo, človeč-stvo).

včasi s prirastkom -ov (-ev),  na pr. duhovstvo, kraljestvo  (nam.
kraljevstvoj.

b)  priponi -ar  pritaknjena, kak urad ali umetnost;  na
pr. glavarstvo, mornarstvo: vrtnarstvo  (glej § 206.).

c)  s pridevnikom zvezana, lastnost ali stanje,  na pr.
bogastvo  (nam. bogatstvo), lakomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, prvenstvo,
svojstvo. uboštvo  (iz prvotnega ubož-istvo, ubož-stvo), veličanstvo
(veličastvo).

IV. Tvoritev tujih lastnih imen.

$ 209 . Lastnim imenom novejših jezikov, ki nimajo korena
v starodavni grščini in latinščini ali v slovanščini. puščamo
navadno njih lastno obliko, zlasti v znanstveni pisavi.

Drugače ravnamo z lastnimi imeni grškimi in la¬
tinskimi  ter s tistimi tujkami sedanjih narodov,  katere
so vzeli iz starih klasičnih jezikov ali iz slovanščine ter jih sča¬
soma prikrojili po svoje. Takim lastnim imenom dajemo domače
lice,  ker se grščina in latinščina s svojstvom slovenskega jezika
bolj ujemata kakor nemščina.

Tako na pr. sežerno pri besedah: Munchen, Po, Trient  k
prvotni latinski,  pri imenih: Leipzig, Liibeck, Biigeti  itd. k
slovanski  obliki in rečemo: Monakovo (Mnihov), Pad. Trident
— Lipsko, Lubek, Bujana.

Opomba. Nekaj nemških imen je že poslovenjenih prišlo v splošno rabo;
tu je pač najboljše, da jih v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška
oblika le malo prilega slovenskemu govoru: na pr. Frankfurt  — Frcmkobrod.
Marburg Maribor , Salzburg - Solnograd, Innsbruck Inomost  itd.

Predaleč segati pa vendar ne kaže; lastnih imen ne smemo toliko pačiti, da bi
se dala težko spoznati. Pišimo tedaj Judenburg,  a ne Judov grad  itd.

§ 210 . Za grška in latinska lastna imena veljajo v obče
sledeča pravila:

1. (trška in latinska moška  imena na soglasnik se sklanjajo
po moški, ženska  na -e in -a po ženski sklanjatvi; na pr.
Caesar  = Cezar, Penelope  = Penelopa. Aurora  = Avrora.

Ženska imena na -o. kakor Kalipso, Gor go. Leto, Sap/o.
ohranijo v imenovalniku prvotno končnico, sicer pa se sklanjajo
po »-sklanjatvi; na pr. rod. Kalipse.  daj. KalipsL

2.  Pri imenih oseb in krajev na -as, -es. -is. -os. -on ali
-ns. -um odpahnemo končnico, in sicer:

a)  brez vsake pripone, če stoji soglasnik  pred končnico;
na pr. Epaminondas = Epaminond. Demosthenes  = Demosten. A-tn-
phipolis  = Amfipol. Neapolis - Neapol, Aischglos (Aeschglus)  =
Eshil, Probus  = Prob. Saguntum  = Sagunt.  — Akropolis  ima žensko
končnico -a: Akropola.

Kadar stoji preveč trdili soglasnikov na koncu, vtikamo med
nje gibljivi e ; na pr. Alexandros = Aleksander, Patroklos  = Pal roke!;
Cipros  = Ciper.

Imena na -as ali -ias odvržejo rada samo s, na pr. Barnabas  =
Barnaba, Leonidas = Leonida, Pelopidas  = Pelopida; Jeremias  =
Jeremija. Matthias  = Matija. Tobias  = 'Pobija.

b)  če pa stoji samoglasnik  pred končnico, tedaj pristav¬
ljamo j ; na pr. Andreas  = Andrej , Aeneas  = Enej, Achilleus - Ah Hej.
Menelaus  = Menelaj, Timotheus •= Timotej; Aloisius  = Alojzij; Brun-
disium  = Brundizij. Bgzantium  = Bizancij.

Opomba. Tmena: Ambrosius, Alexiux, Autonius, Blasim, Luka*, Mut-
tham, Thomas  se fflase v slovenščini: Ambrož, Aleš, Anton, Plaž, Luke.:  in
Luka, Matevž, Tomaž  in Toma.

3; Lastnim imenom, ki privzemajo v rodilniku sklonilo -os
ali -is, dajemo slovensko obliko s tem. da rodilniku tujega
imena  sklonilo odbijemo, za ženski spol  pa še pritaknemo
končnico -a;

na pr. A j as  (rod. Ajant-os)  = Ajant, Capgs (Capg-is) = Kapij,
Cocles (Coclit-is) = Kok!it. Cicero (Ciceron-is)  = Ciceron, Orgetorir
(Orgetorig-is)  = Orgetorig. Xenophon (Xenophont-os)  = Ksenofont.

Helios  (rod. Hellad-os) = Helada. Ceres (Cerer-is)  = Čerem.
Pallas  = Palada. Venus  = Venera.

Felir. Polna  obdržita obliko imenovalnikovo: Feliks, Polnks.

4. Imenom dežel  na -iuin se odbije končni -um, pritakne
pa končnica -a (po vplivu ženskega pojma dežela ); na pr. Lati mn -
Lacija, Reginm  = Regija, Samnium = Samnija.

Opomba. Tako preobražamo tudi občna imena, na pr. pjmnasium = gim-
naziju; poh/technicum - politehnika:  češče pa -um  celo odpade in predstojeeemu
samoglasniku se pritika j,  na pr. mnsetm  = muzej ; consermtorinm = konser¬
vatorij: eonsistorium ■■■ konsistorij.

5. Latinski in grški množniki (pluralia tantum) krajnih imen
se sklanjajo tudi v slovenščini le v množini, in sicer imena na
-i ( 01 )  po moški,  imena na -ae (at), -a in -es po ženski  skla¬
njatvi; na pr. Delphi  = Delfi.  rod. Delfov; Athenae  = Atene,  rod.
Aten; Megara - Megare,  rod. Megar; Cgklades  = Ciklade,  rod. Ciklad.

B. Izpeljava pridevnikov.

211. Pridevnike tvori slovenščina večinoma od drugih
besed. Obrazila so mnogovrstna po obliki in po pomenu ter se na¬
tikajo posebno imenskim,  pa tudi glagolnim in prislovnim
deblom. ........

Pripone pridevnikov.

Pripona -ast (-asta, -asto).  enaka nemškim sestavljenkam s
pridevnikom -formig.  prirašča moškim, ženskim in srednjim
samostalnikom, redkeje pridevnikom, ter izraža podobnost;
na pr: cev  — cevast.'črta  — črtast, dim  — dimast, grb  — grbast,
igla  — iglast, klin  — klinast, lisa  — lisast, srp  — srpast; jajce

— jajčast  (iz jajc-jast), srce  — srčast; dimnast , kosmatast.

-at (-ata, -ato),  samostalniškemn debln pritaknjena, kaže na
imetje ali na obilico  tega, kar pomenja ime;  na pr. brada

— bradat, gora  — gorat , kamen  — kamenat (kamnat), kosem  —
kosmat, krilo  — krilat, las  — lasat, mož  — možat, noga  — nogat.
pleča  — plečat, plošča  — ploščat, rog  — rogat, uho  — uhatl

Ta pripona se rada prilika tudi pridevnikom na -en,  na pr.
krven  — kronat, Usten  — listnat, ljuden  — ljudnat, mesen  — mesnat,
močen  — močnat, peren —pernat. skalen  — skalnat, traven — travnat.

-av (-ava, -avo)  kaže:

a)  pritaknjena deblu sam os talnega  imena, zunanje
svojstvo;  na pr. cunja  — cunjar, dlaka — dlakav, grba - grbav,
grča  — grč;av, guba  — gubav, krasta  — krastav, hrv  — krvav,
luska  — luskav; snet  — snetjav, rast  — raščav  (iz rast-jav).

b)  dodana glagolni osnovi, znači nagnjenost b kakemu
dejanju;  na pr. bahati se  — bahav ( t. j. kdor se rad baba);
gizdati se  — rjizdav, igrati -— igr a,v, kujati se — kujav, lišpati se

— lišpav, opotikati se —- opotikav. vjedati  — iijedav.

Nekaterim se pritika še pripona -en,  kakor bahaven, gizdaven,
kujaven,  in tako tudi: delaven.

Opomba. Včasi stoji -ost  namesto -av,  na pr. cunjast = cunjar , dlakast  =
dlakav, pegast pegav, žilast = žilav, žlesast  = žlezav.

en- (-na. -no,  polglasni e  moškega spola se odpahuje) izraža:

a)  pritaknjena osnovi neživih ali brezživotnih imen (včasi
s prirastkom -ov, -ev),  samostalnikov pomen  v pridevniški
obliki in pomenja, kakšno ali od česa  je kaj.

Takih  pridevnikov ima slovenščina veliko od vseh treh spolov:

1. od moškega,  na  pr. dolg  — dolžen (dolžna, dolžno , gl.
§ 22.. 4.). dež  — deževen, glad — gladen  in gladoven, gnoj —
gnojen, greh - grešen, kras  — krasen, -prah  — prašen ,• praznik —
prazničen, smeh  — smešen, sok  — sočen, strah  — strašen.

2. od ženskega, na pr. hvala  — hvalen (hvalna, hvalno),
hudoba  — hudoben, kuga  — kužen, mlaka  — mlačen, moč  — močen,
pokora  — pokoren, rosa  — rosen, snaga  — snažen, sprava  —
spraven, sreča  —- srečen , vera  — veren, voda  — voden.

3. od srednjega,  na pr. blato  — blaten (blatna, blatno),
čudo — čuden, kresilo  — kresilen, lice  — ličen, mleko  — mlečen,
železo  — železen.

Opomba. 1. Nekaj jih je navadnih samo z določno obliko, na pr. božični,
grobni, nočni, zimni  in še več dragih, posebno takih, ki zaznamujejo čas.

■2.  Po odpahnjenem polglasniku se snideta včasi dva n, na pr. ime —
imenen, imenna, irnen.no ; namesto takih oblik tvorimo rajši oblike na -ski, na
pr. imenski, ždimenski, korenski, sponski, semenski, plemenski  itd.

Pripona -ski se v obče rada pritika, na pr. poljski, .zimski, verski, ženski,
ednitiski, množinski  itd.

h)  Pritaknjena deležnikom ali glagolnemu korenu, ima
tvoren ali trpen pomen, in sicer:

1. tvorno - preteklemu deležniku nedovršnih glagolov
dodana, je vselej tvornega  pomena; na pr. dajal  — dajalcu
(dajalna, dajalno), kazal  — kazalen, obetal  — obetalen, ponavljal
— ponavljalen, prehajal  — prehajalen; redil  — redilen; hladil  —
hladilen, mečil  — mečilen , svojil — svojilen, zmagal  — zmagalen.

•1.  trpnemu deležniku  na -t pritaknjena, daje pridev¬
nikom trpni  pomen kakor -Ijiv;  na pr. pit — piten, razdrt
razdrten, n erazdrten.

3. tvornega ali trpnega  pomena so pridevniki, če se
pritakne pripona glagolnemu korenu, in sicer večjidel:

a)  tvornega,  če jo prideneš dovršnim  glagolom, na pr.
obseg: obseči  — obsežen, postreg: postreči  — postrežen, pouk: po¬
učiti  — poučen, med: snesti  — sneden (medna žival).

138

P)  trpnega, če jo prideneš  nedovršnikom, na pr. jed:
jesti  — jedrn, grez: grezniti  — grezen, kov: kovati  — koven, sek:
seči  — sečen, uk: učiti  — učen, vid: videti  — viden (neviden).

Opomba. Pazi na razliko trpnega deležnika in pridevnika, kakor: učen,
učena, učeno  — učen, učna, učno; dosežen, -ena, -eno  — dosežen, -Sna, -žito:
na pr. učena družba učna ura, učni načrt ,; vse je doseženo dosežna sreča.

-en (-ena,-eno),  samostalniku dodana, kaže  snov.  iz katere
je kaj ; na pr. apno  — apnen, jeklo  — jeklen, kamen  — kamenen,
kost  — kosten  ali koščen  (iz kostjen). Inn  — lanen, led  — leden,
les  — lesen, med  — meden, ogenj  — ognjen, platno  — platnen,
prst  — prsten, proso  — prosen, steklo  — steklen, sukno  — suknen,
volna  — volnen. Srebro  — srebrn  zraven manj navadnega: srebren.

-in (-ina,  - ino)  znaei last in čigavost  posamezne določne
ženske  osebe.

Svojilne pridevnike  na -in, -ina. -ino  obrazimo le od
samostalnikov, ki pomenjajo posamezne določne ženske  osebe ali
živali; na pr. Ana  — Anin (Anina. Anino); dekla  — deklin,
gospodinja  — gospodinjin. Marija  — Marijin, nevesta  — nevestin,
Olga  — Olgin, Palada  — Paladin, sestra  — sestrin, teta  — tetin,
vdova  — vdovin. Venera  — Venerin, žena — ženin; krava -
kravin , matica  — matičin.

Besede: gospa, hči, mati  imajo pridevnike: gospenji, hčerin,
materin.

Sičnik c prehaja pred obrazilom v šumnik č. na pr. cesarica
— cesaričin, kraljica  — kraljičin, predica  — predičin.

Opomba, a)  Pripono -in dajemo vfasi tudi moškim samostalnikom na -a.
ki jili sem ter tja še pregibljemo po ženski  sklanjatvi: toda zraven navadnih
oblik: očetov, slugov, starejšinov, vodjev, vojvodov. . . .  pišemo le vedkoma:
oči«, starejšinin  itd. Vedno pa: Godinov, Robidov, Trdinov  od Godina. Robida.
Trdina  (ne Godinih .  . .).

b)  Zenski samostalniki, ki ne pomenjajo živih stvari, ne tvorijo svojilnih
pridevnikov na -in.  ampak pridevnike na -en:  pravilno je torej pisati: hišna,
izbita, sobna, vežna vrata; poštni, stavbeni, vladni urad-, družbeni, družbeni oklic,
od samostalnikov hiša, izba  itd.

Izjemoma nahajamo pridevnike, kakor lunin svit, smokvino seme, grabljeni
zobje, zarji na luč, šoseskini možje,

-it (- ita, -ito)  je enakega pomena kakor -at;  pridevnike na
-it  podaljšujemo radi s pripono -en;  na pr. ime  — imenit  ali
imeniten (-tna, -o);  kamen  — kamenit  ali kameniten; pleme  —
plemenit  ali plemeniten; oko. oči  — očit  ali očiten; srd  — srdit
ali srditen.

139

Tudi z vstavljenim prirastkom ov: brdo — brdovit  ali brdo-
viten. //las  — glasovit  ali glasoviten, skala  — skalovit  ali skaloviten,
strah  — strahomt  ali strahoviten, val  — valovit  ali valoviten.

-iv (-Iva, -Ivo),  češče tudi -Ijiv, pomenja:

a)  samostalniku  dodana, zunanje svojstvo,  ali tudi
duševno lastnost;  na pr. črv  — črviv, ljubezen  — ljubezniv,
milost  — milostiv  in milostljiv , plesen  — plesniv, pleša — plešlv,
prah  — prašiv  in prašljiv, snet  — snetiv, šala  — šaljiv, škoda

— škodljiv; laž  — lažljlv  ali lažniv  (od lažen).

h)  pritaknjena glagolnemu deblu, znači le notranja
svojstva;  na pr. nagajati ,—  nagajiv, snesti  — snediv, zabavljati

— zabavljlv, zapravljati  — zapravljiv.

Gešče se vstavlja lj. na pr. bosti  — bodljiv, dremati --
dremljiv, krasti  — kradljiv, plašiti  — plačljiv, postreči  — postrežljiv,
pozabiti  — pozabljiv, prepirati se  — prepirljiv, sumiti  — sumljiv.

-ji (-ja, -je)  prirašča posebno živalskim  imenom in po¬
menja splošno last ali svojstvo vsega plemena,  ne pa
kake posamezne  stvari kakor -in;  na pr. gad - gadja zalega,
govedo  — goveje meso, koza  — kozja brada, krava - - kravje mleko,
kura  — kurja mašča, ovca  — ovčji sir. pes  — pasja noga. riba
ribje oko. volk  —- volčji zob.

Pripona -ji  služi tudi nekaterim osebnim  i m e n o m,  na pr.
Bog - božji, človek — človečji (človeški), knez  — knežji, otrok
otročji, dete  — detelji (detinji), Martin - Martinja gos, Sloveti

— slovenji (slovenski); baha  — babji, vrag  — vražji,

Opomba. Namesto pripone -ji  rabi nekaterim živalskim imenom rajši -or
ali -siti  z enakim pomenom: na pr. bik  — bikom moč, jazbec  — jazbečeva
mast; krt,  — krtova dežela; medved,  — medvedov brlog,  pa medvedja moč; oven
-- ovnov rog; slon - - slonova kost; svinja  — svinjsko meso; konj - konjska griva.

-Ijiv (-Ijlva, -Ijivo)  prirašča glagol  n emu  deblu in pomenja,
da se more  kaj zgoditi; torej je vselej trpnega  pomena enako
nemškim obrazilom: -bar. -lich;  na pr. doseli  — dosegljiv.
dovršiti  — dovršljiv, izreči - - neizrekljiv, miniti minljiv, pre¬
magati - premagljiv, priporočiti  — priporočljiv, topiti  — topljiv,
videti  — vidljiv; neizpremenljiv , neizprosljiv , nespravljiv.

Opomba. Čestokrat, slnži namesto pripone -Ijiv  s trpnim pomenom obrazilo
-en,  kakor nedosežen  = ki se ne da doseči; neizvršen, neizbrisen, nenadoinesten.
neraben, neslišen, neviden, neizprosen, nestrpen, nepopisen.

140

-liji (-nja, -nje)  tvori pridevnike od prislovov  in kaže
razmere kraja ali časa;  na pr. danes (danas)  — današnji; doli

— dolenji. dolnji; gori  — gorenji, gornji; jutro  — jutranji.jutr nji;
letos  — letošnji; nekdaj  —- nekdanji; notri  — notranji; pred  —
prednji: sedaj  — sedanji; sinoči  — sinočnji; sredi  — srednji; tedaj

— tedanji; zunaj  — zunanji; vsekdaj  — vsekdanji.

Dalje  — daljnji (po daljnjem premišljevanju,  nach vveiterem
Nachdenken). toda daljni  (od dalja).  weit, tern: daljna pot.

-ov (-ova. -ono),  za mehkimi soglasniki -ev (-ena, -evo),  se rabi:

a)  pri izpeljavi svojilnih pridevnikov  od posameznih
določnih moških  oseb in se ujema v pomenu z obrazilom -in, -im,
-ino;  na pr. brat  — bratov (bratova, bratovo); fant  — fantov,
knez  -v- knezov, sosed — sosedov, sin  — sinov, vojak  — vojakov;
cesar  — cesarjev, kralj  — kraljev  (kraljev  = koniglich). pastir  —
pastirjev, prijatelj  — prijateljev, učitelj  — učiteljev.

Anton — Antonov. Janežič  — Janežičev, Ksenofont  — Kse-
nofontov, Temistoklej  — Temistoklejev, Schiller  — Schillerjev.

Sičnik c prehaja pred obrazilom v šumnik č. na pr. kosec  —

— koscev, pevec  — pevčev, strelec -— strelčev, stric  — stričev.

b)  se dodeva brez ozira na spol imenom dreves, grmov,

trav  in drugih rastlin;  na pr. ajda  j —ajdov kruh, breskev  —
breskov cvet, bukva  — bukov les, črešnja - črešnjeva vejica, hruška

hruškov pecelj, korenje  — korenjevo seme, leska  — leskov grm.
lipa  — lipov cvet, luk — lakov duh. mak  — makovo zrno, smreka

— smrekov storž, želod. -  - želodova skledica.

c)  se pritika nekaterim pojmovnim  in drugim samostal¬

nikom. zlasti tistim, ki nam služijo, kakor da bi pomenjali žive
stvari; na pr. Glasnik  — Glasnikova pisava, velelnik  — velelnikovo
obrazilo, rodilnik — rodilnikom sklonilo, zaimek  — zaimkov pomen,
sušeč  ~ suščev prah.  ,

Pravimo pa tudi: jarmova kamba, kolovratovo vreteno, kruhova
skorja  (Brotrinde, skorja kruha,  eine Einde Brot), ključeva brada,
mečeva nožnica  itd.

-ski (ska. -sko)  prirašča brez ozira na spol imenom na¬
rodov, stanov, krajev, dežel,  rek  itd.

Ta pripona tvori takozvane splošne svojilne pridev¬
nike,  ki kažejo, kar je lastno več osebam in stvarem

14 L

skupaj, ali vsem ljudem kakega naroda ali stanu,  ali  pa
vsemu kraju, vsej deželi itd.; na pr. Avstrija  — avstrijski,
cesar cesarski , dvor  — dvorski, Hrvat  — hrvatski, kmet  —
kpietski, Ljubljana  — ljubljanski, ljud  — ljudski, morje  — morski,
obrtnija  — obrtnijski, pastir  — pastirski, planina  — planinski.
Sava  — savski, sestra  — sestrski , Slovan  — slovanski.

Pri izpeljavi pomni:

a)  Enozložnice,  včasi tudi dvozložnice, privzemajo rade
pred obrazilom prirastek -ov (-evj;  na pr. brat  — bratovski  (tudi:
bratski), fant.  — fantovski, kralj  — kraljevski, zid  — židovski,
osel  — oslovski; hlapec  — hlapčevski, godec  — godčevski.

Toda tat  — tatinski, dete  — detinski.

b)  Gibljivi polglasnik e pri samostalnikih na -er  se pred
obrazilom -ski  navadno opušča; na pr. Ciper  — ciprski. Oger -
ogrski, mojster  — mojstrski , Zader  — zadrski.

c)  Pred pripono -ski  prehajajo goltniki in šumniki  s
sičnikom s v š; na pr. kovač  — kovaški  (iz prvotnega kovač-iski.
k&vac-ski)  ; mož  — moški  (iz mož-ski ); Anglež  — angleški; Prag  —
praški  (iz prvotnega praž-iski , praž-ski ); Celi  — češki; Lah  —
laški; človek  — človeški  (iz prvotnega človeč-tski, človeč-ški ); pesnil 1

— pesniški; Amerika  — ameriški.

Kakor goltniki se izpreminja tudi c; na pr. Celovec  — ce¬
lovški, deklica  — dekliški, devica  — deviški, Gorica  — goriški,
Gradec  — graški  (z izpadlim d).

Po vplivu oblik na -ški  nahajamo to premembo tudi pri sič¬
nikih  s in z;  na pr. Kras  — Iraški; nebesa  — nebeški; Pariz

— pariški; vitez - viteški;  vendar Francoz  — francoski. Rus  —

ruski, Prus  — pruski  zraven rusovski, prusovski.

Pri samostalnikih na -ec odpade večkrat končnica; na pr.
dolenjec  — dolenjski , gorenjec  — gorenjski , delavec  — delavski,
pevec  — pevski, rokodelec  — rokodelski.

Zobnik d se včasi izpahne, včasi ne, ali pa se prelije v
sorodni j; na pr. gospod  — gosposki; sosed  — soseska  zraven
sosedski;  vendar ljud  — ljudski; vojvoda  — vojvodski; Pod  — rodski.

Bled — blejski, grad — grajski, Carigrad — carigrajski..

Toda Solnograd  — solnograški.

c)  Kadar tvorimo pridevnike imenom tistih mest, trgov ali
vasi, ki imajo pridevnik in samostalnik  v sebi, združimo
obe besedi v pridevnik; na pr. Črna gora  — črnogorski, Beli

142

grad  — belograjski, Novo mesto  — novomeški  (namesto Havomestski),
Slovenji Gradec — slovenjegraški. Sveti kriz  — svetokriški.

d)  Po teh pravilih ob razim o pridevnike tudi tujim imenom,
če imajo take končnice kakor v slovenščini; na pr. Azija  — azijski,
Egipet  — egiptovski. Evropa  — evropski. Grk  — grški. Kor čira

— korcirski. Delfi  — delfski. Peloponez  — peloponeški.

Če pa imajo tujke še svoje prvotne končnice, tedaj jim damo
najprej slovensko samostalniško obliko  (§ 210.) in potem
jih preobrazimo v pridevnik; na pr. Aegeus  — Egej  — egejski;
Elisium  — elizij  — elizijski; Cipros  — Ciper  — ciprski; Narbo

— Karbona  — narbonski; Salamis  — Salamina  — salamenski;
Hellas  — Helada  — heladski; Athene  — Atene  — atenski.

C. Manjšalna obrazila.

$ 212. Manjšalne besede jemlje slovenščina prav pogostoma
v rabo. Manjšamo pa ne samo stvari, v resnici majhne in
drobne,  ampak tudi take, ki so nam mile, ljube in za oko
prijetne.

Najnavadnejša manjšalna obrazila so:

1. moških imen:

-ec. na pr. brat — bratec, golob  — golobec, grad  — gradeč ,
hleb  — hlebec, kos  — kosec, kot  — koteč, kruh  — k rakec, vrt  —
vrtec, zvon  — zvonec.

-ek, na pr. člen  — členek, klobuk  — klobuček, kruh  — kruhek,
nož  — nožek, sin  — sinek, stric  —• striček , vol  — volek.

-ič, na pr. črv  — črvič, grad  — gradič, grozd  — grozdih,
nož  — nožič, prt.  — prtič, snop  — snopič, vrh  — vršič.

2. ženskih imen:

-ica, na pr. cerkev  — cerkvica, glava.  — glavica, hči  — hče¬
rka, hiša  —■ hišica, izba  — izbica, kaplja  — kapljica, megla  —
meglica, muha  — mušica, noga  — nožiča, ptica  — ptičica, roka

— ročica, steza  — stezica, zvezda  — zvezdica.

Pri ženskih imenih na soglasnik (i-debla) se i navadno iz¬
pušča. kakor brv  — brvca, krv  — krvca, luč  — lučca, stvar  —-
stvarca, žival  — živalca.

Toda klop  — klopca  in kloplca, peč  — pečca  in pečica, vrv

— vrvca  in vrvica, vas  pa le vasica.

V množ. rod. se je i ohranil: živalic, lučic  itd.

143

-ka. na pr. mama  — mamica, mamka; slama  — slamica,
slamica; žena  — ženica, ženka; hči — hčerica. hčerka; miš  —
miška; nit  — nitka; piščal  — piščalka.

3. srednjih imen:

-ce. na pr. krilo  — krilce, vino  — vince; drevo  — drevce,
drevesce; jedro  — jedrce; kolo  — kolesce; pero  — perce, peresce.

Zavoljo lepoglasja se vrine veasi e. na pr. gnezdo  — gnez¬
dece. mesto  — mestece, pismo  — pisemce, steblo  — stebelce.

-iče, zlasti pri skupnih imenih  na -je;  na pr. grozdje

— grozdjiče , perje  — perjiče, snopje  — snopjiče.

Opomba. 1. Množinski samostalniki (pluralia tantnm) se manjšajo pra¬
vilno  v množini, na pr. hlače - Mačice. škarje  — škarjice, vile  — vilice;
vrata  — vratca  (rod. vratec).

2.  Ženski samostalniki s soglasniškim končnikom (i-debla) prehajajo v
n-skianjo. na pr. gosli  — g oslice, jasli  — jaslice, svisli  — »vislice.

4. T otroškem milovalnem govoru pomanjšujemo
pomanjšane besede v drugo, ako se temu lepoglasje ne upira.

V ta namen se prideva pomanjšani besedi:

-ek za moški  spol, na pr. hlebec  - hlebček, kosec  — košček
(košček), sinek  — sinček, nožič  — nožiček. voliš  — voliček.

-ica za ženski  spol. na pr. cerkvica  — cerkvičica, glavica

— glavičica, mamka  — mamčica, jelka  — jelčica, stvarca  — stvar¬
čica. živalca  — živalčica. kostka  — koščica.

-ece za srednji  spol. na pr. gnezdece  — gnezdičece, jajce

— jajčece, solnce  — solnčece, vime  — vinčece.

5. Pridevniki se manjšajo,  t. j. njih pomen se omejuje
navadno z obrazilom:

-kast. na pr. bel  — belkast (-a. -o),  vveifilicb. etwas weifi;
črn  — črnkast. rumen  — rumenkast, rdeč  — rdečkast, siv  — sivkast.

-kljat. na pr. bel — belkljat, črn — črnkljat. siv  — sivkljat,
in’s Graue spielend.

Opomba. 1. Razen teh imamo še več  manjšalnili obrazil, ki se pa red-
koma rabijo: na pr. malelien , bolehen; drobeče n: staričen. mrtričen , maličken,
majčken  itd.

2.  Ako hočemo večjo obilnost ali silo kake lastnosti povedati, podaljšamo
deblo s prirastkom oc:  na pr. gladen  — gladoven; skalen skalovnat: voden

— rodoven.

6. Glagoli se pomanjšujejo z osnovnimi prirastki:
-ka. na pr. čičati  — čivkati, čiv  — čivkali, spati — »ponehati,

stopati  — stopkati, zibati  — zibkati.

144

-lja, na pr. drgati  — drgljati, ječati  — jecljati, mahati  —
mahljati, migati  — migljati, pihati  — pihljati, rezati  — rezljati ,
skakati  — skakljati, šumeti  — šumljati.

Opomba. 1. Ako hočemo glagolovo dejanje povekšati, podaljšamo osnovo
s končnico -ustiti  ali -ihati;  na pr. lomiti  — lomastiti; mikati  — mikastiti;
sopsti  — sopihati; udriti (udariti)  — udrihati.

2.  O tvoritvi glagolov, ki se izvajajo s pomočjo vrstnih spon  iz
korenov, glagolov in imen, glej § 157- 184.

Sestava.

§ 213. Tvorna moč slovenskega jezika se kaže posebno v
izpeljavi. Vendar pa moramo včasi novim pojmom  iskati po¬
trebnih izrazov v sestavi,  čeravno se ta malo podaje slovenščini,
izvzemši sestave glagolov s predlogi.

Med imeni, iz katerih tvorimo sestavo, devamo po trdih
soglasnikih veznik o. po mehkih  e;  na pr. bos-o-nog, golorok,
kolovrat, listopcid, vodotok;  — lic-e-mer. rdečeličen, svojeglaven.

Brez veznika sestavljenih besed ima slovenščina malo;
na pr. medved, polbrat, poldan, polglasnik, polnoč, polsestra.

Prva beseda v sestavljenkah je doloeilna. druga glavna, ki
jo prva določuje; tako na pr. so v sestavljenkah:

kolodvor, Triglav, vinograd,

besede dvor, glava, grad  glavne,  kolo. tri. vino  pa d o 1 o č i 1 n e.

Kadar slovenimo tuje sestavljenke,  pa jim ne moremo
ubrati pravega imena ne po izpeljavi, ne po sestavi, tedaj denemo:

a)  namesto  d o 1 o č i 1 n e g a samostalnika njegov pri¬
devnik  pred glavno besedo; na pr. brusni kamen  — Schleifstein;
hišna vrata  — Haustor; kravje mleko  — Kulimilch; kuhinjska sol
— Klichensalz; mlinsko kolo  — Mtihlrad; pavje pero  .— Pfauen-
feder; strelni prah  —- Sc-hiefipnlver; žitna cena  — Getreidepreis;

b)  postavimo d o ločilno besedo  v rodilnik brez predloga,

ali v kak odvisen sklon v zvezi s predlogom; na pr. vodja zem¬
ljiških knjig  — Grundbuchsfiihrer; izkazovanje milosti  — Gunst-
bezeigung; blagajnica za ubožce  — :  Armenkasse; ključ od vrat
Tiirschliissel; ključ od hišnih vrat  . Haustorschliissel.

145

A. Sestava samostalnikov.

S 214. Samostalnik se sestavlja:

a)  čestokrat s samostalnikom, kadar tvori glagolui
samostalnik glavno besedo  v sestavi; na pr. bogoljub
(= ki Boga ljubi), Bogoslav, bogotaj, čarodej, časopis, delopust, konje¬
derec ., krvolok, krvotok, letopis , ljudožer, rodoljub, rokopis, senosek.
strelovod. svilopreclec, vodomet, vodotok.

b)  le redkoma s samostalnikom, kadar služi neglagolni
samostalnik za glavno besedo,  ker se sestava neglagol-
nega samostalnika s samostalnikom upira slovenščini; na pr.
drevored (drevo  + red), kolodvor . mirodvor, par obvod, verozakon.

c)  s pridevnikom,  na pr. gostosevci  (Plejaden = ki so
gosto sejani), hudodelec, krivoverec, sladkojedec, staroverec, tihotapec.

c)  s števni kom ali zaimkom,  na pr. dvoboj (dva + boj),
stoklas  (Trespe), stoletje, stonoga  (Assel), šestoper, trinog, trinoga,
trizob, samorog, samostan, samouk.

d)  z glagolom,  od katerega je glavna  beseda odvisna;
na pr .kažipot (= kaži pot!), kuripecič, tresorepka, Vladimir, Vladi¬
slav, vrtoglavica.

e)  s členicami.  na pr. Mezdno, križempot, nemir, nesnaga,
nesreča, praded, praotec. prelaz, prevod, prorok. soglasnik, zapeček.

B. Sestava pridevnikov.

§ 215. Nekatere pridevniške sestave, takozvane svojilne
sestave,  imajo to posebnost, da prilastujejo osebi ali reči to.
kar izražata sestavljeni besedi vsaka zase; na pr. golobrad  = ki
ima golo brado.

Take pridevnike tvori v sestavi:

a)  samostalnik s samostalnikom,  na pr. kozonog
(tisti, ki ima kozjo nogo), pesoglav, srebropen, volnolas, vologlav.
zlatoust.

b)  samostalnik s pridevnikom,  posebno pri telesnih
udih, na pr. beloglav  (= ki ima belo glavo), belolas, bolnoglav,
bosonog, golobrad, gologlav, krivogled , praznorok, prostolas. strmoglav.
Širokoplec, zlatokljun.

s pripono -en,  na pr. krivogleden, sirokoplečen;  ali s samo-
stalniško pripono -ec,  na pr. golobradec, krivogledec.

Slovnica. 9. izd.

10

146

c)  samostalnik z g 1 a g o 1 n i m deblom ali z deležnikom,
na pr. tresoglav  (= ki trese glavo), vrtoglav; vitorog , zvitorep.

c)  samostalnik s števnikom. z a i m k o m ali s kako
členico, na pr. enook  (= ki ima eno oko), peteronog , samorog ,
svojeglav, brezzob, razoglav.

§ 216.  Pridevnik se sestavlja:

a)  s samostalnikom, na pr. bogoslužen, čudotvoren, glavo-
bolen, gromonosen, krvoločen, mlekodajen , vratolomen.

b)  s pridevnikom, na pr. blagoglasen, hudomušen, kratko¬
časen. lahkoživen. okrogloličen, ostroumen, prostovoljen, radodaren ,
sladkosneden, sladkousten, zlovoljen.

c)  s števnikom ali zaimkom, na pr. četveronožen. satno-
kolen, samorasel  in sarnorašč, svojeglavem.

č)  s členicami, na pr. brezbožen, nedolžen, neroden, pre¬
drzen. prileten, soglasen.

C. Sestava s predlogi.

§ 217.  Glagole, pa tudi samostalnike in pridevnike  se¬
stavljamo s predlogi. Glagolov, z drugimi besednimi razpoli
zloženih, ima slovenščina le malo; na pr. blagosloviti, bldgodariti,
blagovoliti, rogoviliti, tihotapiti, vrtoglaviti,  in še nekaj enakih;
toda ti glagoli niso  prvotni, temveč izvedeni  od  sestavljenih
i m e n : blagoslov, blagodar  itd.

Po sestavi s predlogi dobivajo glagoli drugačen pomen;
zlasti trpni  glagoli prehajajo v tvorne, nedovršniki v
dovršnik  e.

Glagoli se sestavljajo navadno z enim  predlogom, na pr.
na-lomiti. u-krotiti , za-ložiti;

včasi z dvema,  na pr. iz-pod-nesti , po-raz-deliti , pre-ob-
ložiti;

redkoma s tremi,  na  pr. izpreobmiti = iz-pre-ob-vrniti.

Samostalnikov in pridevnikov, s predlogi sestavljenih,
ima slovenščina le malo primeroma z glagoli, s predlogi sestav¬
ljenimi ; na pr. do-hod. pre-pad; na-gnil, raz-ličen.

Glede na samostojno rabo in zvezo z drugimi besedami
delimo predloge:

147

a)  v ločljive, t. j. samostojne, katere tudi same zase
jemljemo v rabo;  in

b)  v neločljive,  kateri žive le še v sestavi z drugimi
besedami.

Neločljivi predlogi so: pa- pra-, pre-, pro-, u-, vz-,  drugi
so samostojni.

I. Sestava z ločljivimi predlogi.

218. Ločljivi predlogi ohranjajo svoj prvotni pomen sploh
tudi v sestavah in se vežejo tako-le:

brez se sestavlja le s samostalniki ali pridevniki in
kaže na kak pomanjkljaj ali odvzetek:  brezdno, brezpamet,
brezrokavnik, brezup, brezvetrje, brezzakonje;  — brezbožen , brezimen,
brezkončen , breztelesen, brezvetrn, brezvesten, brezzob.  Na pr. Hu¬
doba dela v brezposelnih urah.  (Cegn.)

do izraža:

a)  da je dejanje dospelo  do nekod: dobresti  (do srede
potoka); domesti  (smeti do klopi); domlatiti  (do pol nasada); do-
pleti  (do mejnika); dopresti  (do pol koželja); doseči  — dosečem
(do srede travnika); dožeti  (do prvega ogona). Na pr. Dorastli sta
roži do vrh cerkve, tam gori sta sklenili se.  (N. ps.)

b)  da je dejanje ali stanje dospelo do konca,  ali
do zaželj enega uspeha:  dodelati, dogospodariti, dogotoviti, dohiteti,
doiti, dokončati, dosegati, doslužiti, dovršiti, dozoriti; dopovedati  komu
kaj, domisliti se  (sich erinnern). Na pr. Brada dorastla, pamet ne
dozorela.  (N. pr.) — Kdor rad pleše, kmalu dopleše.  (N. pr.) —
Nesreča človeka hitro doide.

e)  da se toliko doda,  kolikor še manjka:  dodejati, do¬
kupiti. doliti, domeriti, donesti, dosoliti, dosuti, dostaviti, dovreči.
Na pr. Pomanjkljivi grški abecedi so toliko črk dostavili, da. je imel
jezik vse glasnike.  (Valj.) — Še malo mrve volom dokladi, detelje
donesi, pazderja dostelji. pa še kaj žita dovrzi!  (A alj.)

Opomba. 1. Predlog do-  v sestavah se ujema nekoliko s predlogom pri- ;
vendar je med njima ta razlika, da zaznamuje do-  dodatek  tega, kar manjka.
pri-  pa kaže sploh na kako priklado;  na pr. dokupiti  (da nič ne bo manj¬
kalo) - prikupiti  (k čemu kaj); dodati  (kar še manjka) - pridati  (k čemu kaj).

2. Imena: dobiček, doderek, dohod, doklada, določilo, dosega, dostavek,
dozorel:. - določen, dosežen, dovoljen.

10 *

148

iz pomenja:

a) da prihaja dejanje od znotraj navzven:  izbiti  (heraus-
schlagen), izdolbsti, izgrebsti, izkopati, izliti, izteci.  Na pr. Volk
že ve, s čim si zobe iztrebi.  (N. pr.)

h)  da se kaj iz množine izvoli, odpravi ali dokonča:
izbrati, izgnati, iznebiti se, iznoreti, izpeljati, izvedriti se, izvesti.
Na pr. Dokler živi, nikdar se človek ne izuči.  (N. pr.) — Deset¬
krat obrni besedo na jeziku, predno jo izrečeš.  (N. pr.)

c)  da se doseže namen:  izprositi  (si kaj, sich etwas
erbitten); izmisliti, izplačati, izpričati, izneveriti.

Čestokrat tvori dovršne glagole iz nedovršnih,
kakor izboljšati, izmeriti, izpolniti, izprazniti, izvršiti.

č)  pogostoma se pritika glagolom, z drugimi predlogi zlo¬
ženim. ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil. kakor izpre-
govoriti, izpodrezati, izpodvezati.

Opomba. 1. Imena:  izbirek, izbornih, izdaja, izdajalec, izgovor, izhod,
izpisek, izvolja,  — izbirčen, izboren, izvedljiv.

2. Predlogu ‘iz-  se je v sestavah sprednjih i češče obrusil, z pa je
pred nemimi soglasniki prestopil v s; na pr. znebiti se, spodlezovati, spovedo¬
vati (spoved), spremeniti, spreobrniti, sprevreči,  namesto popolnih oblik: iznebiti
se, izpodlezovati, izpovedovati (izpoved), izpremeniti, izprevreči.  Popolnim ob-
blikam gre prednost v pisavi, izvzemši zgaga, skaza, spaka.

med se veže s samostalniki, včasi s pridevniki, in po¬
menja prostor  med dvema ali več rečmi, ali pa oddelek
časa;  na pr. rnedčasje, medgorje , med m orje, mednožje, medplečje ,
medvladje,  — medgospojen, medmašen, mednaroden, medzoben.

na daje:

a)  glagolom pomen, ki ga ima kot predlog  s tožilnikom
in mestnikom: nabosti  (aufspiefien), navreči  (daraufgeben), najti
(auf etwas kommen = finden), napasti, napeljati, napisati  (na desko),
nasaditi, natakniti;  — nagovoriti  koga k čemu, navaditi, napiti
komu, napraviti  koga na kaj. Na pr. Vsak na svoj mlin vodo na-
vrača.  (N. pr.) — Na puh tvojega srda so se nakopičile vode.  (Ravn.)

b)  pomenja, da je dejanje načeto, ali da se nekoliko
izvrši:  nagniti  (zu faulen anfangen), nakloniti, nalomiti, narezati,
navrtati; načeti  (hlebec, den Brotlaib ansehneiden). Na pr. Nagnilo
drevo samo pade.  (N. pr.) — Nastreljen pes se strelbe boji.  (N. pr.)

c)  kaže, da se je dejanje izvršilo na mnogih predmetih,
ali daje  dospelo do nekega konca: nadrobiti, naklati, nakositi,

149

nakrasti, naliti  (vode v kozarec), nalomiti  (vej za steljo), naloviti,
namlesti, napisati  (mnogo pol), napresti, naprositi, nasekati  (mnogo,
malo, nekaj drv), nasušiti, nažeti.

c)  pri povratnih glagolih  pomenja, da se kdo česa
naveliča,  ali da je izvršil dejanje do sitosti:  nagledati se,
naigrati se, najesti se, najezditi se, naklecati se, natezati se, napiti
se, naplesali se, naskakati se.  Na pr. Kdor se veliko po kolenih
driča, ta se kmalu dela naveliča.  (N. pr.) — Da se človek dima
nad im i. ognja se ne hode na.gr el,  (N. pr.)

d)  včasi tvori le dovršne glagole iz nedovršnih:
nabiti  koga. nabrusiti, naroditi se, naučiti.  Na pr. Nabrušen nož
rad reže.  (N. pr.) — Nekemu bogatcu se je sin navodil,  (Valj.)

Opomba. Imena: načelo, načrt, nagib, nakovalo, naloga, namestnik,
napor, narod, nasad,  — nagnil, naroden.

nad se druži s samostalniki, redkeje s pridevniki in
glagoli, ter pomenja, da je kaj višje ali mogočnejše  mimo
drugega: nadlega, nadležen, nadlegovati; nadloga, nadložen; nadpis.
nadstrešje. nadstropje, nadškof, nadučitelj, nadvojvoda, nadzemlje;
nadzornik, nadzorovati; nadziratelj, nadzirati; nadvlada, nadvladati,

o. s predlogom ob  v rodu, zaznamuje:

a)  dejanje, ki se razodeva  na  več  (ne na vseh)
krajih  kake reči: obeliti, obrati, obrisati, ogreti, olupiti, omiti.
opeči, opikati, ostriči.  Na pr. Veselo se solnce ozira in žarke o
gorah opira.  (Slom.) — Kovač ima klešče, da rok ne opeče.  (N. pr.)

b)  dejanje ali lastnost, ki nastopa polagoma:  obledeti,
odreveneti, ognojiti se, omladiti  — omladeti, omočiti, onečediti, opro¬
stiti, oslabeti, osušiti, osvojiti si.  Na pr. Kar se omili, ne omrzne.
(N. pr.) — Osuša mi lice kmetija,  (Ob.)

c)  koga ob kaj dejati:  ociganiti, ogoljufati, okrajšati,
okrasti, okratiti, okupiti se  (einen schlechten Kauf machen), oporeči
(widerrufen). Na pr. Kar reče, ne oporeče.  (N. pr.)

Opomba. Imena: obok, oklep, omet, omota, opora , oseba, osrčje,
omoten, oporen, oseben.

ob se ujema nekoliko s predlogom o,  vendar pomenja :

a) popolno obdajo ali zajetje  kakega predmeta, ali
dejanje,  ki se godi na vseh straneh: obdati, obdelati, ob¬
hoditi, objeti, ohlesti, obleteti, obseči, obsejati, obstopiti , obsuti, obteči,
obvezati,

— 150

Zaradi blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v. če
se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati; obleči, obrniti,
namesto: obpasati, obvleči  itd. Na pr. Bog oblači, Bog prevedri.
(N. pr.) — Samec je obletal domače dobrave, samec obhodil snežene
gore.  (Cegn.) — Opne ga z lastnim oklepom in z lastnim mečem
ga opaše.  (Ravn.)

b)  dejanje, ki se popolnoma dovrši,  ali pa kako izgubo
ali oviro:  obglaviti, obsedeti , obsoditi.  — obncmoči, obnemagati,
obupati, obviseti.  Na pr. Budalasta moč brž obnemaga.  (N. pr.) —
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen na dragi obleži.  (N. pr.)

Opomba. Imena: obed, obhajilo, obhod, oblak, oblast, oblega, obleka,
obličje, oblika, omizje, obzidje, - oblačen, oblasten.

od zaznamuje:

a)  oddaljen j e ali ločitev  kakega predmeta od drugega:
odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, oditi, odjahati, odkrhniti, odkriti,
odkupiti, odliti, odmakniti, odvaditi se;  — odžvižgati , odpiskati =
žvižgaje, piskaje oditi.  Na pr. Ban dan odrine, leto pa leto.  (N. pr.)
— Bog že ve, zakaj kozi rog odbije.  (X. pr.) — Bogastvo človeku
smrti ne odpravi.  (N. pr.)

b)  nehanje ali končanje  kakega dejanja ali stanja;
odbučati, odjužinati, odkipeti, odkositi, odmoliti, odpeti (odpojem),
odrasti, odslužiti, odvečerjati.  Na pr. Potrpite, da odmolimo.  (N. ps.)

c)  vračanje dejanja  z enakim dejanjem: odgovoriti  —
odgovarjati, odmevati, odpevati, odpisati  — odpisovati, odpovedati,
odzdraviti  — odzdravljati.  Na pr. Kakor se pozdravlja, tako sr
odzdravlja.  (N. pr.)

č)  postavljanje v prejšnji stan:  odmotati, odvezati,
ode Umiti  (hlače, zuriiekstreifen), odviti,

Opomba. Imena: odglas, odgovor, odlog, odlok, odpadek, odpoved, od¬
veza,  — odljuden, odročen.

po daje skoro vsem sestavljenkam svoj prvotni pomen raz¬
širjanja  in kaže:

a)  dejanje,  ki se vrši o raznih časih ali na raznih
mestih,  zlasti pri opetovalnih glagolih: pobirati, počivati, po¬
ganjati, pogasati, pohajati, pokladati, polagati, polegati, pomakati,
posedati, postajati, potepati se.  Na pr. Stare vrane ne pobirajo črvov
blizu brane.  (N. pr.)

b)  dovršitev  dejanja na mnogih predmetih ali po
mnogih osebkih:  podariti  (= vse. drugega za drugim zadaviti).

pogoreti , pohoditi, poklati, pokrasti, pokupiti, poloviti, pomoriti, po¬
mreti. posekati , posvariti, povoziti.  Na pr. Kdor se preveč poniža,
njega pohodijo.  (N. pr.) — Smrt stare pokosi, mlade postreli.  (N. pr.)
— Vse glaseče stvari so trudne pozaspale.  (Vodn.)

c)  ponavljanje  kakega dejanja: pobrusiti, poočitati, po-
cvitovati  (Nachbliiten treiben), popiliti. popraviti  (nachbessern).

c)  omejevanje  kakega dejanja ali stanja glede na čas
ali prostor:  poigrati  (eine kurze Zeit spielen). pokašljati, po-
kleeati, poplesati, posedeti, postati, potrpeti; pomakniti.  Na pr. Naj
drlo poleži, dokler se duh ne ohladi.  ('Slom.) — Moram po otroke,
da bi malo posedeli.  (Cegn.)

d)  pokrivanje česa s čim. ali devanje česa  na
k a j:  pobeliti, pokopati, pokriti, posrebriti, posuti, potresti, pozlatiti.
Na pr. Smrt pokoplje vse sovraštvo.  (N. pr.) —• Starost vsem lase
pobeli.  (N. pr.)

e)  premeno kakega stanja:  podomaciti , pokristjaniti,
posloveniti, potujčiti, poturciti. poživiniti.  Na pr. Med živadjo se
človek sam poživini.

f)  tvori prehajalne glagole iz neprehajalnih:  po¬
sedeti  (travo, durch Sitzen das Gras niederdrucken), pohoditi  (cvet¬
lice). popisati  (list), politi  (koga ). pogovoriti  (koga. bescbwichtigen).
pogovoriti se  (sich besprecben).

g)  dela iz nedovršnih  glagolov dovršnike:  pojesti, po¬
kazati, povabiti, pozebsti, požeti, požreti.

Nekateri izmed teli glagolov imajo v sedanjiku prihodnji
pomen:  pobežim, podivjam, pojaham, pojdem, poletim, poležem,
ponesem', popeljem, porečem, potečem, povlečem, poženem, požvižgam.
Na pr. Homarji se vkup zbirajo in vrez jezero popeljejo.  (N. ps.)
— Jutri poj demo v mesto.

Opomba. Imena:  pogodba, pogum, pokoj, pokom, polom, pomlad, pomor,
popotnik, porok, posip, potok, potrata, potuha, povodenj, povoj,  — pogumen,
pomladen, popoten, potreben.

pod kaže na dejanje pod kakim predmetom, včasi s po¬
menom skrivnega dejanja: podjarmiti, podkopati, podkovati, pod¬
kupiti. podložiti, podnetiti, podorati, podpisati, podpreti, podstaviti.
Na pr. Čas vse podor je.  (N. pr.)

Opomba. Imena: pod,boj, podjed, podkev, podklada, podmet, podlaga,
podnožje, podpora, podzemlje, — podložen, podsolnčen, podstopen.

pred se sestavlja s samostalniki in pridevniki ter kaže na
prednje mesto ali na čas: predgorje, 'predmestje, predgovor; pred¬
met. predlog, predvečer; predlanski, predvčeranji.

Z glagoli se ta predlog redkoma druži, na pr. predložiti,
prednašati, predpisati, predstaviti.

pri kaže:

a)  da je kaj blizu, ali da se kaj približuje, ali da se
to doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: pridejati,
pridružiti, prignati, priti, prijeti, prikleniti, prikupiti, priložiti,
pripeti, prisesti, prisloniti, privaliti  (kamen. lierbeiwalzen), pri¬
vezati, prizidati.  Na pr. Času pustimo čas, da pride mož s strdjo.
(N. pr.) — Prisiljena reč ni dobra,  (N. pr.) — Kdor sam sebi ne
privošči , drugim tudi ne.  (N. pr.) — Iz dobre šole prirastejo boljši
časi.  (Slom.)

h)  način,  kako kdo ali kaj dokaj  a:  pribežati, pribrenčati,
prijadrati, prijezditi, prilajati, prilesti, pripeti  (pripojeni), pripla¬
vati, prisopihati, prišumeti, prižvižgati,  Na pr. Ko je vinjena glava,
marsikaj iz srca priplava.  (N. pr.) — Muha, katera prileti, hujše
piči.  (N. pr.)

cj  način,  kako se kaj pridobiva:  priberačiti, pridelati,
prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti , prikoledovati, priprositi.
prislužiti, pritržiti, privojskovati, priženiti,  Na pr. Kar priprosiš,
lahko nosiš.  (N. pr.) — Če Bog roke ne stegne, vsi svetniki ne pri-
koledujejo.  (N. pr.) — Prirojenih lastnosti nobeden ne ukrade.  (N. pr.)

e)  zmanjševanje:  pr igr isti  (anbeifien), prikrajšati, pri¬
krojiti, prirezati  (vrhe drevesom), prismoditi  (si lase), pristriči,
Na pr. Dobro orodje delo prikrajša,  (N. pr.)

Opomba, [mena: priboljšek, pridelek, prijatelj, prikuha, priklati, prilika,
priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, privada, prizemlje,
prijeten, prikladen, primeren, pripraven, priročen.

raz pomenja:

a)  1 o č i t e v, ki pa se lahko kaže tudi v tem, da se vrši
dejanje v razne meri ali na raznih mestih:  razbiti,raz¬
dejali, razdeliti, razdreti , razglasiti, razgnati, razgrniti, raziti se,
razkriti, razkropiti, razlesti, razložiti , raznesti, razodeti, razorati,
razpeti, razpustiti, razrezati, razvezati.  Na pr. Povsod je vrag ne¬
voščljivost raznesel.  (N. pr.) — Senca visokih dreves se daleč razteguje.
(N. pr.) — - Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije.  (N. pr.)

h)  razširitev, razmnožitev, o k r e p č a n j e: razbeliti,
razbliniti  (durcli Walzen breiter maGhen), razboleti se, razgreti ,
razjeziti, razjokati se, razsrditi, razvaljati, razvedriti, razveseliti,
razžaliti.  Na pr. Sobice razvedri oko.  (Čb.)

Opomba. 1. Nekaterim sestavam sta se v ljudskem govoru prva glasa
obrusila, z pa je pred nemimi soglasniki prestopil v s: spreti, stegniti, strgati
itd. namesto: razpreti, raztegniti, raztrgati.  Na pr. Kdor ima strgano  sleme,
prosi redno za lepo vreme.  (N. pr.) — Svečan ste g ne dan.  (N. pr.)

2.  Imena:  razdel, razglas, raZkralj, razlaga , razpelo, razpetje, razpis,
razrečje , razsip , razum, razvada , razvoj, — različen, razoglav, razumen.

s (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred sič¬
niki in šumniki se) je v sestavi dvojnega pomena,  kakor v
samostojni rabi. in znači:

a)  odgovarjajoč predlogu z orodnikom, združitev več
predmetov  po dejanju, izraženem v glagolu (= zusammen):
zbrati, združiti, zediniti, zgnati, zložiti, zmesti, znesti, spisati, se-
sekati, sestaviti, sešteti , stlačiti, stopiti, streti, zvezati, zviti, sezidati,
seznaniti, sežgati.  Na pr. Kakor se znosi, tako se raztrosi.  (N. pr.)
— Zlo spredeno, lahko zmedeno.  (N. pr.) — Kar sezidajo skrbni
stariši. razdeno slabi otroci.  (N. pr.)

b)  tvori dovršne glagole  iz nedovršnih: zbosti, zgniti
(šegniti), zgrabiti, shraniti, skriti, snesti, seznati se.  Na pr. Pod
haljo skrije šmarni križ.  (N. ps.)

c)  odgovarjajoč predlogu z rodilnikom,  kaže, da se kaj
s česa. od zgoraj navzdol premika (= herab): zbrisati, sklatiti,
sleči  — slačiti, zmakniti, zmetati, sneti  — snemati, znižati, znositi,
spustiti, sesesti  (s konja), zvaliti, zvrniti.  Na pr. Dota se zmota.
(N. pr.) — Kamen se mi je zvalil s srca.  (Cig.)

Opomba. 1. Imena:  zbor, semenj, shod, slog  (Stil), zlog  (Silbe), zmes,
smjjana. zmisel, sestavek, spis, splavina, stok, zveza,  — zložen, neznosen.

2. V nekaterih sestavah se nahaja še prvotni so-,  kakor sodrga, soglasnik ,
somrak. sopar, sosed, soteska, součenec,  — soroden.

v pomenja d e vanj e ali prestavljanje iz kraja v
kraj,  zlasti v njegov notranji del: vbosti, vdelati, vdeti, vdih¬
niti. cdolbsti. vkuhati, vliti, vložiti, vpeljati, vpisati, vplesti, vrezati,
vriniti, vsaditi, vsiliti, vstaviti, vstopiti, vtakniti, vtepsti, vtisniti.

Namesto v pišemo u. kadar mu sledi v, na pr. uvesti, uvajati,
uvažati, uvrstiti, uvrščati;  tedaj tudi: uvedba., uvod, uvoz, uvožnja,
uvrstim, uvrstitev.

154

Na pr. V to se vtika , kar ga mika.  (N. pr.) — Sova je bila
teta, se je za mizo vtepla.  (N. ps.) — V bogatih državah se več
blaga, izvaža nego uvaža.  — Na Gosposvetskem polju so se umeščali
koroški vojvode.

Opomba. 1. Predlog v se mora vselej pisati tam. kjer se po pomenu na¬
tanko loči od predloga u. Sestave z v pomenjajo sploh devanje v kako
reč,  sestave z u pa zaznamujejo odstranitev ali dovršitev kakega de¬
janja;  na pr. vnesti, vnašati  — unesti, unašati  (hineintragen davontragen);
vrezati  — urezati  (hineinschneiden - abschneiden); vstaviti, vstavljati - ustaviti,
ustavljati  (einsetzen - zum Stehen brigen); vlomiti  — iilomiti  (einbrechen —
abbreehen); vsekati — usekati; všteti - ušteti se  (einzahlen — sich verzahlen);
vpihniti  (ogenj, einblasen, aufblasen) — upihniti  (luč, ausblasen); vsaditi  (eiu-
setzen, pflanzen) — muditi se  (einsinken, abrutschen); vbiti  ;hineinschlagen)
ubiti  (erschlagen). (Prim. predlog u  v § 219.)

2. Imena: vhod, vprega, vstop, uvod, — vložen, vljuden, vmesen.

za znači:

a)  pomikanje  za kako reč: zaiti  (solnce je zašlo za goro);
zalesti  koga (einen ertappen = hinter seme Streiche kommen);
zaostati  za kom (hinter jemandem zuriickbleiben); zasesti  (zasedli
so cesto, mit einem Hinterhalt besetzen sich hinter etwas setzen).

b)  kako zapre  če  n je  s tem. da kdo sebe ali kaj drugega
postavi pred kako reč: zadržati  (zunickhalten). zakleniti, zakopati,
zakriti , žaleči  (to bo veliko zaleglo, das wird viel ausgeben = einen
grofien Eaum liegend bedecken), založiti, zamesti  (cesto je zamelo),
zapreti, za,rasti, zasesti , zastreti  (verhangen), zasuti, zazidati  (okna).
Na pr. Ne zapiraj srca pravicam svetim drage domovine!  (Cegn.)
— Kreposti razmakni srce na stežaj, a skrbno ga strasti zakleni!
(Greg.)

c) '  p o m i k a n j e v notranjost, zahajanje  na nepravo
pot, napačno opravljanje  kakega dela: zabloditi  (na krivo
pot), zaiti  (sich verirren. fehlgehen), zabresti  (v blato), zadolžiti
se, zagovoriti se  (sich verreden), zanesti  (vertragen), zareči se. "za¬
striči  (fehlerhaft scheren), zašteti se, zavleči  (verschleppen). Na pr.
Kavke rade denar zaneso.  (Cig.) — Pes je mrtvega zajca zavlekel
v grmovje.

č)  začetek dejanja ali enkratno dejanje:  zablisniti,
zaboleti, za divjati, zadoneti, zadremati, zagrmeti, zakričati, zapeti,
zapiskati, zardeti, zaspati, zasvetiti se. zatrobiti , zavpiti, zazvoniti,
zažvižgati.  Na pr. Zasede belca brzega , zaškrtne podkev, zapraši,
(N. ps.) — Zavaja z njo , jo zavrti , da glavica jo zaboli.  (N. ps.) —
Voda je huda šiba, kadar zadkjd,  (Cegn.)

d)  zapravljanje ali izgubo kake reči s tem, kar
nesestavljeni glagol pomenja: zagospodariti  (venvirtschaften), za¬
igrati, zajesti  (svoje imenje), zakmetovati, zaležati  (kosilo), zamuditi,
zapiti, zapravdati, zapraviti  (durch schlechtes Gebahren etwas
vertun), zavojskovati.  Na pr. Kdor zamudi , naj gloje kosti!  (N. pr.)
- Lenuh dostikrat kosilo zaleži.  (N. pr.) — Blago se po niti na¬
bira. pa po vrvi zapravlja.  (N. pr.)

e)  do vršno st dejanja:  zabosti  (erstechen), zadaviti  (er-
\viirgen), zagledati, zaklati , zameniti, zaslišati, zazreti, zažgati.
Na pr. V enem hipu mora zameniti časno z večnim.  (Cegn.) —
Zažgati je lahko, lmd ogenj pogasiti pa težko.  (N. pr.)

Opomba. Imena: začimba , zagovor, zagrinjalo, zahod, zaklep, zalega,
zaloga, zamuda, zapah, zarod, zaroka, zastara, zatika, zavora.  — zamuden,
zapaden, zapomljiv.

II. Sestava z neločljivimi predlogi.

§ 219. Samo v sestavi nam rabijo sledeči predlogi:

pa je soroden s predlogom po  (prvotno = nach) in zazna¬
muje nekaj nepristnega, slabega;  nahaja se le v nekaterih
sestavah, kakor paberki (paberkovati), paglavec, pagovor  (Nachwort),
pamet, panoga, parobek, paroj  (Nachschwarm), pastorek, pastorka,
patoka. pavera  (Aberglaube), pavrsta  (Abart).

pra (istega izvira kakor pire-)  kaže na prvotni p o č e t e k.
na pr. prababica, praded, pradoba, pramati, praotec, pravnuk, pra-
pravnuk; prastar, pradaven, pravičen.

V pomenu se ujema s predlogom pred,  s katerim se včasi
tudi zamenjava, na pr. predded, predstariši.

pre zaznamuje:

a)  mer dejavnosti skoz ali črez kak predmet, ali
premikanje mimo kakega predmeta:  prebiti  (durch-
schlagen), prebosti, preglodati , pregniti, pregristi, preiti, preleteti,
prelomiti, premeriti, premočiti, preplavati, prerezati, preslišati, pre¬
teči, prezirati.  Na pr. Potrpljenje železne duri prebije.  (N. pr.) -
Kakor prišlo, tako prešlo.  (N. pr.) — Prerezane niti ne moreš več
soditi.  (N. pr.)

b)  trajanje kakega dejanja  črez nekaj časa, ali pre-
trpevanje kakega stanja:  prebiti  (iiberstehen) — prebivati,
preboleti, prehiti, premoliti, prenočiti, prespati, prestati, pretrpeti.

156

preživeti.  Na pr. Kraljič tako prežvižguje , da se jezero stresuje.
(N. ps.) — Ako je Bog človeku namenil življenje, preboli brez
zdravnika.  (Ceg'n.)

c)  premeni bo kakega kraja ali stanja, ali kako
p r e n a r e d b o : prebuditi se, predelati, predrugačiti, prekovati,
prekrstiti, preložiti, premeniti, prenarediti, prenesti, preobleči, pre¬
obrniti, preobuti, preseliti se, prestaviti, prestvariti, prezidati.  Na
pr. Kar ni mogoče prenarediti, to je najboljše pozabiti.  (N. pr.) —
Temu se moraš pritožiti, ki ti more preložiti.  (N. pr.) — Pijanec
se preobrne, kadar se v jamo zvrne.  (N. pr.)

č)  prestop ali preseganje naravne ali druge določene
mere ali meje : preceniti, pregovoriti, prehiteti, prehvaliti, prena¬
polniti, prenasoliti, preobjesti sc, preplačati, preseči, preteči, prevpiti.
Na pr. Cvenk večkrat pravico prevpije.  (N. pr.) — Želodca ni mo¬
goče pregovoriti ali prevpiti.  (N. pr.)

Opomba. Imena: prehitet, precep, predel, predor, prehod, prelaz, premer,
prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza,  — premožen, premrl, prešeren,
prevzeten.

pro (enakega pomena kakor pr e-,  kateremu se je skoro
popolnoma umaknil) se nahaja le v nekaterih sestavah; na pr.
prodati, prodreti, prognati, prostreti; prodaja, prognanstvo, proizvod,
promet, proračun, prorok, prospeh, prostor, prostost; prostran, pro¬
zoren.

u je različen od predloga v v sestavah ter zaznamuje:

a)  odmikanje, odstranitev, odvzetje ali u manj¬
šanj  e:  učesniti  (abreifien). ubežati  (entfliehen). ugnati, uiti  —
uhajati, ukrotiti, ulomiti, umanjkati, unesti  — unašati, upasti  —
upadati, urezati, usekati, usopsti se, usušiti, ušteti se, uteči.  Na pr.
Počasna voda več brega udere (unese) ko deroča.  (N. pr.) — Vsaka
povodenj se uteče.  (N. pr.) — Prevelika sila se sama uje.  (N. pr.)
— Komur sreča ubeži, ta si zastonj pete brusi.  (N. pr.) — Nesreča
ni nikoli ugnana.  (Met.)

b)  izpolnitev ali dovršitev kakega dejanja:  učakali
(envarten, erleben), ubiti  (erschlagen), ubrati  — ubirati, udariti,
udomačiti, ugasiti, ugasniti, ugledati, ugoditi, ugonobiti , ugasniti se,
ukrasti, ukrotiti, uloviti, umiti, umreti, upehati, uprašiti, usahniti,
ustrašiti, ustreliti, utolažiti, utoniti, utopiti, utruditi.  Na pr. Vsem
ljudemi ni ustreči.  (N. pr.) — Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja in
zagovedni.  (N. pr.) — Bakla beseda srd utolaži.  (N. pr.)

157

Opomba. 1. Zastran pisave y in u prim. predlog v v § 218. Sicer pa še
primeijaj sledeče zglede: Vreži mi tri 'križce v palico,  — ureži mi kruha; tatje
so v hišo vlomili, — ulomi mi vejico; v nogo se je vsekal,  — usekaj mi palico;
vštej mu stari dolg,  — uštel sem se; olja v rano vliti,  — kri se mu je ulila;
ra županu so ga vstavili,  — nabiro so ustavili; vpasti, vpadati, vpad  (einfallen)
upasti, upadati, upad  (abnelimen, sinken).

2. Imena: uheg, uboj, uboštvo, uima, ujeda, umor, urok,  — ubežen.
ubog, ugoden.

vz izraža:

a)  mer dejavnosti na kvišku: vzdigniti, vziti  — vzha¬
jati, vzkipeti, vzkliti, vzleteti, vznesti , vzrasti, vstati  (nam.  vzstati).

h)  začetek premikanja: vzdirjati  (zn rennen anfangen),
rzhoditi, vzteči (steci).

<■)  tvori  iz  nedovršnih glagolov  dovršnike: vzbati se,
vzbuditi, vzdivjati, vzdržati, vzmoči (zmoči), vznetiti.

Večkrat se je v obrusil, kakor zdirjati  namesto vzdirjati.
zleteti  namesto vzleteti, zrasti  namesto vzrasti.

Na pr. Solnce vzhaja in zahaja dobrim in zlim,  (N. pr.) —
Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja.  (N. pr.) — Jezdec zdirja po
cesti.  — Čuvajev meč, zapah ga vzdržal ni.  (Cegn.)

Opomba. Imena: vzglavje, vzgled (zgled), vzgoja, vzhod, vzmet, vznožje,
podvzetje,  — vzbokel, podvzeten, vzhoden, vznesen.

Besede tujega izvira.

§ 220. Kakor vsak drugi jezik ima tudi slovenščina nekaj
tujih, t. j. takih besed, ki niso vzrastle na podstavi domačega
korena, temveč se presadile iz drugih jezikov na slovenska tla.

1. Prve tujke so sprejeli Slovani že v prvih stoletjih po
Kristusu, in sicer v vzhodni Evropi od raznih turških plemen, na
zapadu pa od Germanov, zlasti od Gotov. Take prastare, v prvi
dobi izposojene tujke poznamo po tem, da se nahajajo skoro v
vseh slovanskih jezikih in da so se predrugačile po lastnih slo¬
vanskih jezikovnih zakonih.

Iz turškega jezika so na pr. klobuk, telege, tolmač, topor, tovor:
iz germanskega (gotskega): hiša, hleb , hlev, kotel, kupiti, lek, meč,
ocet, osel, slem, velblod, vpiti.

2. Največ tujih besed je došlo v slovenski jezik v tisti dobi.
ko so nemški verski oznanjevalci začeli med korotanskimi in

158

panonskimi Slovenci razširjati vero krščansko. Po vplivu nemških
veroučiteljev so nastala razna poznamenovanja za cerkvene
obrede in praznike;  na pr. angelj , binkošti , cerkev , jagnje,
križ , krst , menih, mina. oltar, sobota.

Vpliv frankovske države, zlasti Karola Velikega (768—814),
na politično življenje zapadnih Slovencev se kaže v besedah, ki
smo jih za te dobe prejeli za poznamenovanje raznih državnih
uredeb;  na pr. cesar, kralj, knez, vitez, žlahta, penez.

Tujke v tej dobi izhajajo iz starovisokonemškega
jezika nekako od 8.—12. stoletja. Mnogo teh besed pa ni
nemškega, temveč latinsko-grškega izvira; na pr. križ , stvn. chriizi

— lat. crux (crucis); cerkev , stvn. chirihha — grški v.v qi  av.br.

3. Mnogo tujih izrazov je sprejela slovenščina v srednje-
visokonemški  dobi (od 13.—16. stoletja) in za dolgotrajnih
turških bojev,  začenši okoli sredine 14. stoletja, ko so se jeli
Turki stalno nameščati v Evropi. Iz te dobe izhaja tudi več
tujk iz laškega in ogrskega jezika.

4. Tudi v zadnjih stoletjih smo si za razne pojme izposoje-
vali tujih besed; zlasti so prvi naši književniki od sredine 16.
do začetka 19. stoletja bogatili jezik z nemškimi tujkami. A no¬
vejšim tujkam se na prvi pogled pozna njih tuji izvir in oblika;
zatorej se jim zapira pot v pisno slovenščino.

5. Tujke iz starejših dob (takozvane izposojenke,  Lehn-
wčrter) so dobile popolnoma domačo obliko na temelju slovanskih
jezikovnih zakonov, tako da jih ne smatramo več za tuje besede;
na pr. klobuk  iz kalpak, meč  iz moki, ocet  iz akit, rakev  iz arka;
cerkev  iz chirihha, breskev  iz pfersich — persicum, kralj  iz Karl

— Charal; truma  iz turma, črešnja  iz chersa — cerasus.

6. S tujimi besedami smo prejeli ob enem tudi pojme o
raznih novih, ljudstvu neznanih stvareh. Po dotiki s sosednjimi
narodi je prihajala med nas večja omika in z njo nove besede.
S krščansko vero smo dobili izraze za cerkveni obred; po vojski
smo prejeli poznamenovanja za bojno orodje in za državne uredbe;
po kupčiji so došla imena za razna oblačila, za živali, za drevje,
rastline, žito in rude; tuji delavci in obrtniki so prinašali izraze
za stavbe, za domače orodje itd., skratka, z rastočo omiko so se
uvajali novi pojmi in z njimi tudi tuja poznamenovanja.

Opomba. V primeri z drugimi jeziki rabi pisni slovenščini jako malo
tujih besed. Cešče jih govori preprosto ljudstvo, toda večinoma so iz novejše
in sedanje dobe. tako da se jim tuja oblika na čelu pozna.

J mati  (ein Fafi visieren) — stvn.
ama.

anež, janež  — si'vri. anlz. lat.
a ni sum.

angelj  — stvn. angil, gr. uyyelog.
antvela  — srvn. hanttAvehele.
armada  — it. armata.

Bajta  — it, baita.
baker  — tur. baker.
bakla  — stvn. facchula, lat.facula.
hala  (za nevesto) — it. balla.
bandero —  it. bandiera,
barantati  — it. barattare.
bdrati  — srvn. ervarn (erfor-
schen, erfahren).
harem  (vvenigstens) — tur. bari.
og. bdr.

bariglica. bar igla  — it. barile,
srlat. barillus.

barka  — it. barca. srlat. barca.
baršun  (Samt) — og. barsony.
harf  (tribarti. kolikobart). -mal
— srvn. vart, Fahrt; ein vart,
einmal; alle vart, immer.
barva  — stvn. varawa, srvn.
varwe.

baza,  prim. stvn. fasal in fasa
(= Faser).

beber  — stvn. bibar, lat. fiber.
bedast,  dunnn; bedak.  SchAvach-
kopf — it. bedano; budal iti,
schwarmen, in budalast,  dunnn.
je iz tur. budala.
bedenj  (grofic Kute) — stvn. bu-
tinna.

— tur. bilgii,
mongolski: belge (Zeichen,
Merkmal).

berla, bergla  — lat. ferula, Štab.
beteg, betež  (Krankheit), betežen
— og. beteg. srvn. Avetac,
Avetage (leiblicher Schmerz).
bic, Meje, bičevje  (Binsen) —
stvn. binuz, srvn. binz.

Ulje  pl. (officium mortuorum) —
lat, vigiliae.

binkošti  — stvn. finfchustT, gr.

nevxr t Y.navi] (rgtega).
birič  — it. birro (Amtsdiener).
birma, birmati  — stvn. firmbn,
lat. confirmatio.

bisaga  — it. bisaccia. lat. bisac-
cium.

bivol  — gr. (iavjahK.
u-bogati  — stvn. volgan.
boh  (Speck) — stvn. bahho.
boja  (Farbe) — tur. boja.
bokal  — it, boccale. srlat. bau-
calis.

boter, botra  — lat. compater;
prim. kum.

brhek  — srvn. brehen (glanzen).
brajda  (Weingeliinder) — srlat.
braida.

branjevec  — nvisn. Fragner.
breguše  — it. bracliesse.
brenta  — it, brenta.
breskev  — srvn. pfersich, lat.
persieum.

bron.  Erz, bronec,  Bronze —
srlat. bronzium.

Iuje besede v slovenščini.
S 221.

beležnik, beležiti

160

brumen  — stvn. fruma (Nutzen),
srvn. vrum (tiichtig, gut).
bukva; bukve  — stvn. buohha,
die Buche; buoh, das Buch.
burja,  prim. gr. fiogeag,  it, bora.
burkle  — lat. furcula, Gabel.
butara  (Bundel, Biirde) — og.

butor (Pack, Biirde).
butast  — nem. butt = stumpf.

Čanja  — stvn. zeinja, got. tainjo.
cekin  — it, zecchino, in to od
,la Zecca' = penezokovnica v
Benetkah (1280); zecca  je
arabski sekkah  = kovani denar.
cer  — it. cerro, lat, cerrus.
cerkev  — stvn. chirihha, gr. xv-

oi(C/.bv.

cesar,  skrčeno car  — got. kaisara,
stvn. keisar, lat, Caesar.
cima, cimiti  — stvn. dumo (Keim).
cokla  — srvn. zockel, it. zoccolo.
copernik  — stvn. zoupar.

Cavelj  — it, chiavo (lat. clavus).
čeber  — stvn. zubar, zwibar
(Gefafi mit zwei Handhaben).
čebula  — it. cipolla, lat. caepulla,
srvn. zibolle (Zwiebel).
čelada  — it. celata (lat. cassis
caelata).

čep,  prim. stvn. zapfo, Zapfen.
češplja, češpa  — v nem. nar.:

Zweschpe (Zwetschke).
čižme  — tur. čižme, og. csizma.
čorba  — tur. čorba, og. csorba.
črešnja  — stvn. chirsa (iz chersa);

prim. lat. cerasus, gr. /.tgaoioi’.
čumnata  (Kammer) — srlat. ca-
minata, t. j. izbica z ognjiščem

(komenom: caminus). stvn.
chaminata.

čutara  — tur. čotura, og. csutora.

Dacija, dacar  — it. dacio (datio).
dekan  (tehant) — lat. decanus.
denar  — it. denaro, lat. denarius.
cUra,  das Arbeiten ohue Kost,
v deri biti, pri deri delati —
srvn. derre. der Taglohn ohne
Kost und ohne Trunk.
deska  — prim. gr. dior.og.  lat.

discus, stvn. tisk, nem. Tisch.
dijak  — lat. diaconus.
dila  (Brett), dile  (Dacliboden)
— stvn. dilla, nem. Diele.
dota  — it. dote.

dreta  — srvn. drat, nem. Draht.
duha,n  — srb. duhan, tur. duham

Facanetel  — it. fazzoletto.
falat  (Stiick) — og. falat,
faliti  — srvn. velen iz franc.

faillir, it. fallire. lat. fallere.
fant  — nem.-bav. Fant. it, fante.
fara  — stvn. pfarra, lat. parochia,
gr. naonivJa. •
figa  — stvn. figa, lat. ficus.
fin  — stvn. fin, nem. fein. it.
fino, lat. finitus.

fižol  — srvn. phasol. lat. pha-
seolus, nem. Fisole.
fieten  — srvn. vlat, Sauberkeit.
forint  — it. fiorino (florentinski
denar z lilijo — flore).
fužina  — it. fucina, lat. focus.

Gajba  — it. gabbia (lat. cavea).
gazda  (Hauswirt) — og. gazda.
gerob  — nem.-bav. Gerliab.

—* 161

goldinar  — srvn. guldin, der
Goldene.

golida  — istro-it. galida, stvn.

gellita (Gelte), srlat. galeta.
goljuf  — it. gaglioffo.
grevati. grivati, grivinga  —• stvn.
hriuvva, riuwa, nein. Reue.
Mlajša tujka od iste besede
je reva, reven.
grinta, grintav  — stvn. grint.
groš  — srvn. groš, it. grosso (dick).
gruča , Haufen — it. gruzzo.
gumb —  og. gomb, ngr. zGi/Sog.

Majda, hajdina  — stvn. heidan.
To žito je došlo iz mohame¬
danskih dežel od „hajdov“
(Heiden), t. j. nekristjanov.
kam  (Kummet)—og. ham (Pfer de-
geschirr), stvn. chamo. Prava
slovenska beseda je homot.
iz katere so Nemci dobili svoj
,,Kummet" (srvn. komat, kar
so si Slovenci zopet od njih
izposodili: kom&t).
basen, hasek  — og. haszon.
hip. hipoma  — nem. Hieb. bav.-
nem. alle Hieb (Augenblicke).
hiša  — got. stvn. hus (Haus).
Mače  — srlat. calcia, srvn. kolzo.
hleb —  got. hlaibs, stvn. hlaib.
hlev —  got. lilija, srvn. liewe
(Laube).

hmelj  — ta beseda je najbrž iz
finskega h um a la.

h-ha  (Weifileder) — stvn. irah,
srvn. irch, lat. hircus.
izba  (iz istuba) — stvn. stuba
(Ktube); gl. soba.

jablan, jabolko,  kakor Apfel naj¬
brž iz lat. malum abellanum
(Abella v Kampaniji).
jagnje  — lat. agnus.
jambor, jarbolo  — it. albero
(arbor).

janičar  — tur. jeničeri (neue
Miliz).

jarek —  tur. j arak, og. arok.
jeklo  — stvn. ecchil, lat. acuale;
gl. ocel.

jermen —  stvn. riumo; gl. remen.
jesih  — stvn. ezzlh (iz atecum
nam. acetum); gl. ocet.
jetika  — it. ettica. lat. hectica,
gr. ev.Tr/j.

jezero  (tisoč) — og. ezer. Ogri
so prejeli to besedo po Turkih
od Perzov (hezar).

Kabel. Jcebel  (Schaff) — stvn.
chubili, nem. Kiibel, srl. cu-
pellus (cupa).

kad.  prim. lat. cadus, gr. '/.dciog.
kafra  — lat, camphora. srvn.
Gatfer.

kajha  (Kerker) — bav. Keiche.
kalup  (Guliform) — srh. kalup,
tur. kaleh.

kant,  na kant priti — srvn. gant,
it, incanto (Versteigerung).
kapus  — stvn. chapuz, lat. caput,
kasta, kašča  (Getreidekasten) —
stvn. chasto.

kaštigati  — stvn. chastigon. lat.
castigare.

kelih  — stvn. chelich, lat. calix.
ketina - -  stvn. chetina, lat. catena.
kihra  — stvn. chichura. lat, cicer.
kine  — og. kines.

Slovnica. 9. izd.

11

kip  — og. kep. najbrž tur. izvira.
klavrn,  traurig. melancholisch
— srvn. klagebernde. Klage
veranlassend.

klobuk —v prvi dobi iz tur.kalpak.
knez  — stvn. chuning.
kočija  — prim. it. cocchio.
kolajna , srb. kolajna — it. collana.
koleda  (Weihnachtslied), koledo-
vati  — iz gr. v.aMvdai  ali lat.
calendae. Po vplivu besede
koleda  je nastal sedanji
koledar  — srvn. kalender.
lat. calendarium.
koliba  — tur. kaliba iz gr. z alvftr,.
Turki so razširili to besedo
med Slovani.

kolobar  — istro-čak. kolumbar.
lat. columbar ( Taubenhaus.
Halseisen. Kr e is).
komad  — srb. komad. gr. v.on-
/. ion or.

komaj  — stvn. chumo, srvn. klime.
komolec.  Ellbogen. Elle — fur¬
lanski : conole. beneč. comio.
kopun —  stvn. chappbo. srvn.

kapfm, lat. capo. gr. r/motv.
koruza  iz kukuruza — tur. ko-
koros. Po drugih krajih tur-
š č i c a.  der Tiirken. kar kaže.
da se je to žito iz vzhodnih in
južnih dežel dovažalo k nam.
kositer  (Zinn) — gr. v.aooizeoog.
kostanj -  lat. castanea, gr. ■/.«-
menda.  it. castagna. po mestu
Kumara  v Pontu.
kostrun  — it. castrone, nem.-bav.
Kastraun.

kotel  — got. katils. stvn. chezzil
(Kessel).

kovčeg  — gi’. Y.c<vy.ior.  lat. caucus,
s pripono -eg.  ki se pritika le
tujim deblom.

iz-krcati  — it. caricare (beladen).
kragulj  — tur. karagu.
kralj  — slovanska oblika imena
Karola  Velikega (768—814)
— Karl-Charal — čigar mo¬
gočno vladarstvo so občutili
tudi zapadni Slovani. Prim.
cesar - Kaiser — Caesar.
krempelj  — srvn. Krampel od
Krampe (Hacken).
kristjan , iz tega: krsčan  — lat.
christianus. gr. /oimiavbg.  —
Krščenik  je od krstiti  in to
od krst  (Taufe) — Christus.
kriz  — stvn. chriizi; nemška be¬
seda je v 8. ali 9. stol. nastala
iz lat. crux, cruci-s. Panonski
Slovenci so križ  v 9. stoletju
sprejeli. Križ  je le pri kato¬
liških Slovanih v rabi in kaže,
da se je začelo med njimi raz¬
širjati krščanstvo od nemške
strani. Grškim Slovanom rabi
nam. križ  v istem pomenu
beseda krst  (od gr. Xqiotos,
Christus crucifhnis), ki je tudi
v 9. stol. po posredovanju stvn.
jezika med panonskimi Slo¬
venci nastala. — Krstiti  je
Panoncem pomenjalo taufe  n
(t. j. prekrižati, zum „Christen“
machen), kakor še sedaj pri
Slovencih.

krompir  — v nem. narečju Grum-
bire.

krošnja,  prim. nem.-bav. Krachse.
kuhinja —  stvn. chuhhina. lat.

163

coquina. — Kuhati  — stvn.
chohhon. lat. coquere.
kmn. kmna  — lat. compater; gl.
botei'.

kumara  — v nem. narečju Gug-
kumer, lat. cucumis.
kumina —stvn. chumin (Kiimmel).
kupa  — stvn. chuofa, srlat. cilpa.
kupiti  — gotski: koupon, stvn.
choufon.

kutina,  Quitte — stvn. chutina,
gr. r.vdomov,  lat. cotonea; od
tega je tudi dunja.

Lah  iz vlah — stvn. walh (Ro¬
mane). sedaj welsch.
lagev , lar/vica  — nem.-bav. Lage
(Fafichen); stvn. lagella. lat.
lagena, gr. h).ywog.
lajhati —srvn. leichen (betriigen).
lanec  — srvn. Lane (Kette).
Javor  — lat. laurus, gr. A avgog.
leča  (Kanzel) — stvn. lecza (iz
lat. lectio).

legar  — stvn. leger. Kranken-
lager, legersuclit, ans Bett fes-
selnde Krankheit.

Jek  — gotski: lekeis (Arzt).
lešcerba  — srvn. liechtscherben.
lev  — stvn. lewo. lat. leo, gr.
hkov  (je semitsko-egiptskega
izvira).

lihva, lihvar  — gotski: leihvan
(leihen).

likof  — srvn. lltkouf (lit, Obst-
wein).

Um  — stvn. srvn. lim (Leim).
lina  — stvn. hlina, srvn. line
(Balkon).

livada  — gr. hfictdiov.

ljuljka  — srvn. lulche (Lolch),
lat. lolium.

lopa  — stvn. louba (Laube).
lopov  — og. lopo (Dieb).
lug  (Lauge) — stvn. louga.
luk  — stvn. loub, srvn. louck
(Lauch).

luknja  — stvn. luccha (Lučke).
Umek  (Aclisennagel) — stvn. lun,
luning.

luštek  (Liebstockel) — stvn. lube-
stecco, lat, levisticum. gr. h.yv-
<nr/.hv.

Maj. majiti  (vrba se maji) —
stvn. meio, srvn. meie (griiner
Zweig), lat. Majus (majnik).
maj olika  — it. maj olika, tako
imenovana po otoku Majorca
(Majolica); stvn. mlol (Pokal).
majoran  - it. majorana, lat, ama-
racus ali majoracus (naslanjajo
se na major) iz gr. dudoic/jtv.
malha  (Tasche) — stvn. malha.
malik  (Gotze, Waldgeist) — stvn.
mal (Zierat).

k-malu  — srvn. ze male (zugleich.
auf einmal): mal, Zeitpunkt.
Dosegamal, dosihmal.
manjkati  — it, mancare; manco.
mar:  mar biti, marati, v nemar
puščati; maren. nemaren, mar¬
ljiv, marsikaj itd. — stvn. mari
(wichtig, wert). .
marenj, marnjati  — stvn. mari
(Kunde, Marchen).
marjetica  (bellis perennis) — it.

margherita iz gr. uiar/aoimg.
masa (meša)  — stvn. messa, lat,
missa.

n*

164

mavrci  (schwarzgestreifte Kuh),
mavrica  (Regenbogen) — lat.
maurus. morus, gr. ucupog.
Pomen se je tako razvijal:
schnvarz, (schwarz) - gestreift.
vielfarbig — Regenbogen. S
to besedo v zvezi je. stvn. mor
(Mohr), in od tega slov. za¬
morec,  Negei'. Prim. še ma-
r o g a. Fleck, Streif, m a roga s t
in muren, murček  (črngril).
meč  — got. moki.
menih  — stvn. munich, lat. mo-
nachus, gr. unva/og.
mešetar  (Unterhandler) -- alb.

mesit. ngr. jueamjc, Vermittler.
mir  (v pomenu Mauer) — stvn.
intlra, lat. murus.

mititi, pod -stvn. m lita (Maut).

miza  — stvn. mias, it. mensa.
mlin  — stvn. mulTn, it, mulino.
mlinar  — stvn. mulinari, it, mu-
linaro.

mornar  — srvn. marnaere, lat,
marinarius.

mostovž  (iz rnusovž) — v nem.
narečju Muflhaus = Vorhaus.
Prim. farovž, rotovž.
mošnja  — nem. - bav. Mosche
(Hangekorb).

mošt  — stvn. mošt, lat. mustum.
možar. možnar  — stvn. morzari.
lat. mortarium.

mrha  — stvn. meriha, marha.
mrkovca  — nem. Meerkatze.
mramor. marbelj  — stvn. marnml.
srvn. marmel, lat. marmor, gr.

Iudgpagov.

mrena  — lat. membrana.
muren, murček , gl. mavra.

murka  — v nem. narečju Umurke,
gr. &yyovQiov.

murva  (Maulbeere) — stvn. mur,
murboum, lat. moram, gr. uooor.
mustače  (Bart ) — it. mostaccio,
gr. uvažaj.

mutec, mutast  — lat. mntus, v
nem. narečju m ut.

Navpik , navpičen  (iz na-opik) —
it, a picco (senkrecht).
Nečkč, niške  (Backtrog) — stvn.
nuosk.

nešplja.  — stvn. mespil. lat. mes-
pilum. gr. ueauilov.
nor. norec  — stvn. narro.
nosljati  — naslanjaj e se na nos
iz bav. nuseln.

nuna  — stvn. nunna, srlat. nonna
(izraz spoštljivosti zlasti proti
starejšim osebam); nonnus.

Ober  (Riese) — po imenu tur¬
ških Avarov.

ocel  — stvn. ecchil, srvn. eckel.

iz lat. acuale; gl. jeklo.
ocet  — got. akeit, lat. acetuni;
gl. jesih.

očali  — it. occhiale.

olje  (01). ol  (Bier), oljka  — stvn.

olei, lat, oleum, gr. Hami',
oltar  — stvn. altari, lat. altare.
omara  — lat. armarium, nem.
Almer.

omrela, morda  — it. ombrello.
opat  — stvn. abbat, lat. abbas.
opica  — srvn. alfo, angsak. apa.
oprodu  — og. aprod.
orc/le  — srvn. drgele, gr-lat. or-
ganum.

165

orjak, orjak  — og. orias.
orodje — stvn. arunti (Botschaft).
Glede pojmovnega prehoda
prim. posel.

oroslan:  og. oroszlan, tur. arslan.
osel  — got. asilus, lat. asellus.
oštir, oštarija  — it.ostiere,osteria.
ostriga  (Auster) — stvn. aster,
lat. ostreum.

Pajdaš  — og. pajtds, tur. padaš.
palača —  stvn. pfalanza, lat. pa-
latium.

papež  — stvn. pahes, lat. papa.
parma —  stvn. parno, nem. Barm.
patka  (Ente) — tur. bat.
pav  — stvn. plawo, lat. pavo.
pavola  — nem. Baumwolle.
pecelj  — it. picciuolo, lat. pe-
tiolus.

peča  — it. pezza (Stiick, Zeug).
pečati se  — it. pacciare.
peljati  — it. pigliare (nehmen).
penez  — stvn. pfenning.
peper  — stvn. pfeffar, lat. piper.
perhtra  ali pehtra  baba (pošast,
o kateri pripovedujejo na
Koroškem) — srvn. berhta.
pesa  (rote Kube) — stvn. pieza,
lat. beta.

peza, pezati  — it. pesa (Last).
pičel  — it. picciolo, klein.
pikniti, pičiti, pikati:  pika, pikec,
piker — srvn. bic, Stich,
bicken (picken); it. piccare
(stechen).

pipa  — srlat. pipa, stvn. pfifa.
pladenj  — turi. pladine, it. pia-
dena. lat. patina, v zvezi z
it. piatto (Teller), nem. Platte.

plan, planjava  — srvn. plan, lat.
planus.

plav  pomenja prvotno weifi, blafi.
plaveč = weifier Ochs, in je so¬
rodno s stvn. falo (fahl, falb),
lat. flavus, gr. nnhhg.  Po vplivu
stvn. blaw pa ima sedaj pomen
biau;  plavica. Kornblume.
ploh  — srvn. blocb, nem. Block.
podgana —  it.-ben. pantegana,
lat. pantex (Dickbauch).
pogača  — trž.-it. fogaza, it. fo-
caccia, Kuchen (lat. focacius).
pogan  — lat. paganus (landlich.
baurisch). Pomen Heide  se
razlaga iz tega, da se je po¬
ganstvo najdalje ohranilo na
kmetih izven mest. Pogan  je
redek krščanski izraz, kate¬
rega so sprejeli panonski Slo¬
venci neposrednje iz latinščine.
Ljudstvu služi češče nemški
h aj d. ki je goli prevod lat.
paganus, Landbewohner.
pogum  — stvn. gomo, Mann.
potiva  — stvn. pfanna.
post. postiti  — stvn. fasta,
fasten.

pošev, poševen  — nem. schief.
potuha, potuhniti, potuhnjen  —
nem. ducken; Duck, Tilcke.
pratika  — srvn. practik, gr.

iiqaYXiY.ii.

pridiga  — stvn. prediga, predi-
gon, lat. praedicare. Prižnica
iz pridižnica.

punt, spuntati se  — srvn. bunt.
puška  — stvn. buhsa iz gr. icvijig
(Biichse aus Buchsbaumholz;
nv£og  — Arzneibiichse). V

166  —

srednjem veku je bilo grško
zdravilstvo pri vseh evropskih
narodih na dobrem glasu in
odtod prihaja tudi nekaj iz¬
razov ; prim. nemški A r z t iz
<ŠQxuctTQ<>g  in Pflaster iz ip-
ui.ucnoov.

puta  — nem. Pute. walsches
Huhn; put!  klic za kokoši.
putrh  (Handfafichen) — srvn.
puterich.

Rabelj  — prim. nem. raffen (ra-
ben).

raca  — prim. nem. Retschente.
rabim  — it. razione.
raj  (Tanz) — srvn. reie (Beigen).
rajtati  — srvn. reiten.
raka. rakev  - got. stvn. archa.
lat. arca.

remen  — stvn. riumo, srvn.

rieme; gl. jermen.
repa  — prim. lat. rapa, stvn. raba.
Rim,  rimska cesta —iz rum. stvn.
ruma. Mlajša tujka je romati,
romar  — it. Roma. romero.
risati  — stvn. rlzan (reifien, ein-
ritzen).

roba  (Ware) — it. roba iz germ.
roub (erbeutetes Kleid). Slo¬
vanskega korena pa so rob,
Saum, narobe, robec, robaca  itd.
robida  (Brombeere) — lat. ru-
betum (Brombeerstrauch).
rohneti  — og. roham, Anfall.
rop, ropati  stvn. roub, srvn.
roup.

ros  (rotlich), rosa glava, roso
vince - it, rosso (rot). lat.
russus, gr. oovoiog.

rovte  (Gereut) — stvn. riuti
(Beute).

rubiti  (pfanden) — stvn. roubon.
ruševje,  Knieholz. Krummholz,
rušje,  Zvvergkiefer — furl.
russe, Pinus pumilio.

Sablja,  pri vseh slovanskih, ro¬
manskih in nemškem narodu
znana beseda, a tujega, nepo¬
znanega izvira.

sak  (Netz), zasačiti —  lat. saccus,
gr. ouv.v.og.  Iz tega je tudi
stvn. sac,  Sack, slov. Žakelj,
satan  — stvn. satanas. gr. aa-
i avi te.

sidro  — gr. uidrpo c.
siguren  — lat. securus. it. si-
curo; stvn. sihliur. srvn.sicher,
in iz tega slov. žiher.
skedenj  — stvn. scugin (Scheune).
skleda  (iz skodela) - it. scodella,
stvn. sknzzila (Schussel); lat.
scutella.

skodla -  stvn. scindala (Schin-
del). lat. scandula.
soba  — og. szoba, iz stvn. stuba,
odkoder je tudi izba.
sobota  — stvn. sani baz (sambat).
skrinja  — stvn. scrlni (Schrein).
lat. scrinium.

sraga,  Tropfen' — najbrž iz nem.;

srvn. zah er (Zahre), Tropfen.
steklo  got. stikls. stvn. stechal.
stih  (Yers) - gr. <niypg.
stopa  (Stampfe) — stvn. stampf.

Sator -  og. sator, tur. čader.
Sajka  — og. sajka. tur. šajka.
kantati, šantav  — og. santa.

167 —

šapelj  — srvn. schapel. lat,
cappa; stvn. chappa, odtod
slov. kapa,

šema  — srvn. scheme (Schatten).
šent:  Sen! Vid. Šmarjeta, Škoc¬
jan (Sanctus Cantianus); šent
(hudi duh), šentati. šentovati.
(lastern), šentano — iz stvn.
sancti, srvn.sancte, sante. sant.
šepati, šepast , šepav  — bav.-nem.

schepp (schief), schepbeinig.
šibre  — stvn. scivero (Schiefer).
šipa.  - stvn. scTba, srvn. schTbe.
škaf  —- stvn. scaf (Schaff).
škan  (Stuhl) — srlat. scamnum,
srvn. scamal (Scheinel).
škatla, škatlica  — it. scatola.
škileč, škiliti  (schielen) — stvn.

scelah, srvn. schel.
škoda  — stvn. scado.
škof — stvn. biscof. gr. hriorjmog.
škopa.  Schaub — stvn. scoub.
škrlat  — it. scarlatto. tur. is-
kerlet.

škrat, škratelj  — stvn. scrat
(Waldgeist).

škric  (Rockzipfel) — stvn. scurz,
(Schurz).

Star, šlarast - -  prim. srvn. sleier.
(Schleier).

šlem  — got, hilnis, stvn. helni.
špilja,  srb. spilja — gr. anrfiu.
štepih  (Brunnen) — nein.-bav.
Stiibich.

štimati se  — it, stimare (schatzen).
štor  — nem.-bav. Storren (Baum-
stumpf).

štorklja, štorkljdti -  nem. St oreh;
bav. Storkel. storkeln (mit
langen Beinen einhergehen).

šuntati  — stvn. scuntan.
šušmar  — najbrž SchuBnieier
(prim. SchuBbartel).

Tabor  — tur. tabor.
tarča  — nem. Tartsche iz franc,
targe.

telege  pl. t. — tur. taligha (Ge-
spann).

temelj  — gr. I)miline,
tercijalka  — srlat. tertiaria.
tis  (Eihe) — lat. taxus.
tolmač  — v prvi dobi iz tur. til-
madž. A' nemški jezik je pre¬
šla beseda D o 1 m e t s c h že v
13. stol. iz slovanščine.
tolovaj --  og. tolvaj, tur. tulvaj.
top  — tur. top (Kugel, Kanone).
topor  — tur. teber (iz ]ierz. tabar).
torba  — tur. torba. og. tnrba.
tovor  (Last) — tur.tovar, og. tar.
Z besedo tovor  (tovar) v
pomenu Lager  je najbrž v
zvezi tovariš  (og. tars). kar
bi pomenjalo: Lagergenosse.
trata  — srvn. tratte. bav. Trat
(Viehtrieb).

trma.  Starrsinn; trmast,  starr-
sinnig. trotzig — srvn. tiirmel.
Schwindel. turmic,wildtobend.
ungestiim; tirol. in kor.-nemški:
tunu. turmel.

trobiti, tromba, trobenta  — stvn.
trumba. Tz nem. Trompette
(kar je iz franc, trompette)
je slov. trobenta.
trop. tropa  it, truppa,
truma —  it. turma.
turoben  (betriibt) — prim. it, lat.
turbare (triibe machen).

Ura:  huda ura, uren, uriti se —
nem.-bav. Or. it. ora, lat. hora.
uta , utica  — stvn. hutta, srvn.
hutte; odtod je tudi huta,
Wagenschupfe.

Varati, prevara, prevarati , varo¬
vati. varuh , varen, nevaren  —
got, vars (behutsam), stvn.
wara (wara neinan. beachten.
wahrnehmen). V zvezi je var-
denem , var dejati, vardevati
— got. vards, vardja (Warter);
stvn. warten (sorgen), angsak.
wardon; vendar je v drugem
delu pristni slovenski glagol:
denem. dejati, devati.
vatel.  Elle — turi. uadul, Štab.
velblod  iz velbod (že v 13. stol.
volb/od, naslanjajo se na blo¬
diti)  — got. ulbandus iz ele-
phantus).

veljati  — it. vaglia (Tapferkeit.)
vice  pl. t. — stvn. wlzi, srvn. w!ze
(poena, purgatorium).
vinar  — nem. Wiener(geld).
vino  — lat. vinum; stvn. wm.
vitez  — germ. witing; primerjaj
pleme Vithnngi.
voščiti, všeč  iz voščeč. — stvn.
wunsken.

vrč  — got. aurkeis, lat. urceus.
vrt  — got. aurts (Kraut), waurts
(Wurzel); vrtograd (Garten)
got. aurtigards.

vreden , za vred  imeti — stvn.
veni.

vpiti  — got. vopjan.
vštric, vštrit  — srvn. in stri te
(Streit), Avetteifernd.

Zamorec,  gl. mavra in muren.

Zalik-že ne (bajna bitja) — stvn.

sallg: Salige Frauen.
žara.  Urne — it. giara, Trinkglas
mit zwei Handgriffen, Urne.
žehtar  — stvn. sehtari, lat. sex-
tarius. Nem.-bav. sechteln, in
s tem v zvezi želita  (Laugen-
wasche), ž e h t a t i.
željar , Kleinhausler, Hausinwoh-
ner — srvn. seldener; Soli er,
Sollner (Hausler).
žep  — tur. džeb.
žid,  stsrb. žudij — lat. Judaeus.
Žida  — stvn. sida, lat. seta,
žlahta. žlahtnih  — stvn. slahta
(Geschlecht. Familie).
žmaganje, veržmagati  — stvn.

smahen (ver-schmahen).

Žolnir —srvn. soldenaere, iz franc.

solde (Lohn), lat. solidus.
žrebelj  — stvn. grebil.
žugati  — stvn. sciuhen. srvn.
schuhen, schugen (scheu ma-
chen. verscheuchen).
žveplo —  got. svibls, stvn. svvebal.
žvegla  — stvn. suegala (Schwe-
gel).

Četrti del.

Skladnja.

O stavku sploh.

§ 222. Stavek je izraz misli s pomočjo določnega gla¬
gola.  t. j. glagolne oblike, ki izraža osebo, število in čas.

Na pr. Delaj!  — Nesite!  — Pišemo.  — Molijo.

Vsak določni glagol (verbum linitum) je sam zase že stavek,
ker druži  v sebi povedek (predikat) in osebek (subjekt).

Na vsakem določnem glagolu razločujemo glagolno
vsebino in glagolno osebo.  Glagolna vsebina izraža de¬
janje ali stanje,  glagolna oseba pa znači prvo, drugo ali
tretjo osebo, ki izvršuje  dejanje ali biva  v tem stanju.

Glagolna vsebina je povedek,  glagolna oseba pa osebek
v stavku. Na pr.

Dela-m, dela-š, dela;

dela-mo, dela-če, dela-Jo.

§ 223. a)  Glagolna oseba, zlasti tretja,  potrebuje
večinoma še posebnega pojasnila,  ki natančneje določuje,
na koga  ali kaj  si moramo misliti pri tretji osebi.

Določilo  glagolnega osebka je osebkova beseda (Subjekts-
wort), ki stoji navadno v imenovalniku,  pri velelniku pa
v zvalniku.

Na pr. Km et orje.  —- Mi dečki  igramo.  — Učenci  pišejo.
— Govori , prijatelj!  — Molite, otroci!  — Drevje  cvete.  —
Bolezni  so bile , so in bodo.  — Nesreča  ne spi.  — Stoji, stoji
lipi c a.  (N. ps.)

170

b)  Mnogi glagoli, in sicer takozvani pomožniki,  kakor
ostati , postati , prihajati , imenovati se, zdeti se,  zlasti pa glagol
sem, biti,  zahtevajo še posebnih pojasnil,  ki določujejo gla-
golno vsebino.

Taka pojasnila se imenujejo povedna določila (Pradikats-
bestimmungen) in stoje v imenovalniku ali v kakem drugem
sklonu brez predloga ali v zvezi s predlogom.

Na pr. Bog je vsemogočen.  ■— Ljubljana je mesto.  —
Slomšek je bil blag  ega  s r ca.  — Mnogo je poklicanih,  malo
izv olj enih.  — Človeku ni dobro samemu  biti.  — Ivan Vesel
se imenuje Koseski.  — Nihče ni brez skrbi.  — Grajščak je bil
izvoljen za župana  (ali: županom).  — Vojaki so se vrnili
zdravi in veseli.

§ 224. Mimo osebkove besede in povedka obsegajo stavki
navadno še druge besede, ki dopolnjujejo  glavna člena.

Taka dopolnila so:

1. prilastki  (atributi), ki pojasnjujejo obseg samo¬
stalnik imen;  na pr . Strastna  navada je težka  klada.  (N.pr.)
—- Poštena  edinščina je šola kreposti.  (N. pr.)

2. predmeti  (objekti), po katerih se dopolnjuje pomen gla¬
golov in pridevnikov;  na pr. Delo beli j el o.  (N. pr.) —
Sreča človeka  prestroji.  (N. pr.) — Snaga je Bogu  draga.  (N. pr.)

3. prislovi  (adverbija), ki določajo kraj. čas, način
ali vzrok  kakega dejanja: na pr. Krava pri gobcu  molze.  (N. pr.)
— Spomladi  (velja) vsaka čebelica krajcar.  (N. pr.) — Počasi
se daleč  pride.  (N. pr.) — Od ognja  voda vre.

Stavek, ki ima le osebek in povedek,  ali ki je povrh
še razširjen po dopolnilnih členih,  imenujemo prost
stavek (einfacher Satz).

v

Četvere vrste prostega stavka.

§ 225. Svoje misli razodevamo, trdilno ali nikalno,
na štiri načine, in sicer:

1. naznanj  aj  e,  na pr. Sloga je od Boga.  (N. pr.) — Po¬
hlep oslepi.  (Kos.) — Leža ne bogati.  (N. pr.)

2. vprašaje, na pr. Kdo užiga grome treskovite?  (Vilh.)
— Ali ni rana ura zlata ura ?

3. velevaj e, na pr. Govori resnico!  — Moli in delaj!  —
Ne prevzemi se v dobri sreči!  (N. pr.)

4. ž e 1 e č, na pr. Delo naj redi moža!  — Naj bi vam bila
resnica vedno sveta !  — Pešec naj se s konjikom ne druži!  (N. pr.)

Stavki so tedaj trdilno ali nikalno:

a)  naznanj alni.

b)  vprašalni,

c)  velelni.
č)  ž e 1 e 1 n i.

Pregled prostega stavka.

S 226. V prostem stavku razločujemo pet stavko  v ih
členov.

Stavek, ki ima le osebek  (osebkovo besedo) in povedek,
je gol stavek;  stavki pa, ki so še po kakem dopolnilnem
členu  izpolnjeni, so razširjeni stavki.

Glavna člena:

1. osebek
(osebkova beseda)

2. povedek
(povedno določilo)

Goli stavek.

Dopolnilni členi: ■

3. prilastki,

4. predmeti.

5. prislovi:

a)  krajevni.

b)  časovni.

c)  načinovni.
c)  vzročni.

Razširjeni stavek.

Stavki z množnimi istovrstnimi členi.

§ 227. V enoistem stavku imamo tudi po dva ali več
istovrstnih stavkovih členov,  ki so navadno po vez¬
nikih  zvezani med seboj.

172

Tako služi enemu osebku po več povedkov,  ali enemu
povedku po več osebkov,  ali pa je v stavku po več isto¬
vrstnih dopolnil  (prilastkov, predmetov, prislovov).

Take stavke imenujemo proste  stavke z množnimi isto¬
vrstnimi členi.

Na pr. Žalost  in tu  g a je strupena kuga.  (N. pr.) — Bog
daje  in j e ml  j e.  (N. pr.) — Denar ima kratek in polžek  rep.
(N. pr.) — Lakomnik ima velike oči.  pa majhen želodec.  (N. pr.)

— Živi zmerno in prosto , pa doživiš let sto.  (N. pr.) — Slepca
za pot in bedaka za svet ne vprašaj!  (N. pr.) — Srce je sedež
lepih čednosti in grdih pregreh.  (Met.)

Zloženi stavek.

§ 228. Ako združimo dva ali več prostih stavkov v eno
celoto, pravimo tej zvezi zložen stavek (zusammengesetzter
Satz); na pr. Danes slast srce napaja, jutri ga jok pelini spet.  (Cb.)

— Kdor iz dežele gleda , s tem se ni varno na solncu greti.  (N. pr.)

V zloženem stavku je ali:

1. vsak del že sam ob sebi popolnoma jasen in določen, t. j.
glavni stavek (samostojnik.  Hauptsatz); na pr. Smrt vse
omaja, njena kosa kosi od kraja.  (N. pr.)

ali 2. ta ali oni del je sam ob sebi brez samostojnega pomena
in odvisen od glavnega stavka;  tak stavek imenujemo
odvisni stavek (odvisnik,  Nebensatz); na pr. Dokler prosi,
zlata usta nosi; kadar vrača,  hrbet obrača.  (N. pr.) — Človek
kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti.  (N. pr.)

Zveza glavnih stavkov  se veli priredje (Satzverbin-
dung); zvezi glavnih in odvisnih stavkov  pa pravimo
podredje (Satzgefuge).

§ 229. Po redu, v katerem se vrste odvisniki z glavnimi
stavki, razločujemo:

a)  sprednje  stavke (sprednjike,  Vordersatze), na pr.
Kjer se botrina krega , tam zemlja križem poka.  (N. pr.)

b)  srednje  stavke (srednjike,  Zwischensatze), na pr,
Rokodelec, ki za pečjo leži,  nič ne izvali.  (N. pr.)

c)  naslednje  stavke (naslednjike,  Nachsatze), na pr.
Na slemenu visokosti ne žabi, kaj velja prijatelj v sili.  (Kos.)

173

Nepopolni stavek.

§ 230. Prosti in zloženi stavek nimata včasi vseh členov,
ki jih zmisel zahteva, a lahko jih dopolnimo v mislih. Tak stavek
je nepopoln (eliptičen) stavek.

V nepopolnem stavku je izpuščen kak glavni člen, ki
se razumeva že sam ob sebi.  ali ki ga moremo iz drugega
stavka privzeti,  in sicer:

a)  povedek;  na pr. S konja na osla  (namreč: se je usedel).
(N. pr.) — Ti očeta do praga , sin tebe črez prag.  (N. pr.) — Bog
z vami. spremlja naj vas dobra sreča!  (Cegn.) — Dolga bolezen
gotova smrt.  (N. pr.) — Kakoršna preja, tako bo platno.  (N. pr.)

b)  osebkova beseda,  včasi pa še kak drug člen z njo;
na pr. Visoko leta, nizko obsedi  (namreč: ptica, človek).  (N. pr.) —
Tatiče obešajo. tatove izpuščajo.  (N. pr.) — Dobro jutro!  (namreč:
Bog daj!)

c)  Včasi, zlasti v narodnih pesmih, je izpuščen pomožnik
je  ali so;  na pr. Turčin narobe prekoval in kralj z levico zlat
dajal  (nam. ... je prekoval).  (N. ps.) — Hlapci konje zasedlali,
pa vsi ročno zadirjali  (nam. ... so zasedlali).  (N. ps.)

Prosti stavek.

O stavkovih členih.

I. Osebek.

§ 231. Glavna stavkova člena sta osebek in povedek.
Osebek (osebkova beseda) stoji v imenovalniku na vprašanje:
kdo ali kaj?

Za osebkovo besedo  nam rabijo:

1. samostalniki,  na pr. Škoda modri.  (N. pr.) — Kopriva
ne pozebe.  (N. pr.) — Smrt kosi od kraja.  (N. pr.)

2. pridevniki,  na pr. Mokri se ne boji dežja.  (N. pr.) —
Dobro se samo hvali.  (N. pr.)

174

3.  števniki in zaimki, na pr. Eden drobi , drugi kosi.
(X. pr.) — Vsak svoje sreče kovač.  (N. pr.) — Vsi so grablje, vile
nobeden.  (N. pr.) — Jaz z okom. on s skokom.  (N. pr.)

4. glagolov nedoločnik, na pr. Boga ljubiti je največja
modrost.  (Ravn.) — Molčati ni nobena umetnost, pa je vendar
težko.  (N. pr.)

5. vsaka druga beseda, vsak stavek, pa tudi  vsak zlog, če
se kaj dopoveduje o njem; na pr. Skoro še ni zajca ujel.  (N. pr.)

- Boljše drži ga. ko lovi ga.  (N. pr.) — Ah c je črkopisu ime.

— Dobre volje mošnje kolje.  (N. pr.)

II. Povedek.

§ 232. Povedek dopoveduje, kaj osebek dela ali v kakšnem
stanju  se nahaja, ali pa naznanja, da je kaj.

1. Povedek je vsak določni glagol  in tvori sam zase
najkračji stavek.  Na pr. Pišem.  — Sedimo.  — Govorijo.  —
Človek namcrja. Bog naredi.  (N. pr.) — Zrak žari. tramovje poka.
(Kos.) — Skrbi so bile in bodo.  — Tema je.

2. Povedek je v določni obliki tudi glagol sem. biti. kate¬
remu pa služijo povedna določila  v pojasnilo.

Za povedno določilo (povedni imenovalnik, povedni
rodilnik  itd.) nam rabi:

a)  samostalnik,  ali

h)  pri  d e v n i k,  pa tudi deležnik, zaimek  in š t e v n i k.

Povedno določilo naznanja:

a)  kaj je osebek, na pr. Delavec je kruhavec.  (N. pr.) —
Dober počitek je pol dela.  (N. pr.) — Triglav je gora.

b)  čigav  je osebek, na pr. Vsa zemlja je Gospodova.  (Ravn.)

— Mi nismo svoji, ampak božji.  (N. pr.) — To posestvo ni m,oje.
ampak našega soseda.

c)  kakšen  je  osebek, na pr. Sreča je opoteča.  (N. pr.) —
Slovenci niso ne hudobnega, ne golju/nega nagnjenja.  (Vodu.)
Leskova mati je čudodelna.  (N. pr.)

3. Povedek tvorijo tudi takozvani nepopolni glagoli, ki
privzemajo povedni imenovalnik  v pojasnilo, in sicer:

175

a)  n e p r e h a j a 1 n i k i nepopolnega pomena, kakor
ostati, postati, nastati, prihajati, nastopiti;  na pr. Bog ostane
vedno najboljši zdravnik.  (Cegn.) -- Vse skrito postane o cit o.
(N. pr.) — Sila in krivica prihaja vedno večja.  (Ravn.) — Za¬
pravljivec postane kmalu siromak.  —• Ciceron je nastopil r Rimu
kot javen zagovornik.

b)  nekateri povratniki, kakor imenovati se. klicati se,
zvedi se. videti se. zdeti se;  na pr. Lev se imenuje kraljeva živina.
(Slom.) — Narodne pesmi se nam zdijo lepe in preproste.

A. Vezanje povedka z enim osebkom.

§ 233. Povedek stoji vselej v naj ožji zvezi s svojim osebkom
in se ujema z njim.

a)  Določni glagol se ujema z osebkovo besedo v osebi in
številu, v zloženih časih in naklonih  pa tudi v spolu:
na pr. Iz obilnosti srca usta govore.  (N. pr.) — Mi orjemo zemljo.
Bog orje pa nas.  (Slom.) — Previdnost ne bo nikjer škodovala.  —
Cvetlice, zakaj ste usahnile?  — Ce bi solnce gorkote ne dajalo, bi
rožice ne cvetele.

b)  Samostalniško povedno določilo  se ujema z
osebkom, če je osebno ime. v spolu, sklonu in številu,
če je pa rečno,  sploh le v sklonu.

Na pr. V sili je Bog pomočnik.  (Ravn.) — Marija Tere¬
zija je bila slavna vladarica.  — Stariši so naši, največji do¬
brot  n i ki.  — V mladosti smo si bili dobri p r ij ate Ij i in tova¬
riši.  V mladosti smo si bile dobre prijateljice in tovarišice.
— Beseda je najlepši dar božji.  (Slom.) — Obleka ljudi je kazalo
njih misli.  (Cegn.) — Oči so zrcalo  človeškega srca.  — Knjige
so naši najzvestejši prijatelji.

c)  Pridevno povedno določilo  se ujema z osebkom v
spolu, sklonu in številu;  na pr. Meč tvoj,  glava moja.
(N. pr.) — Število naših dni je kratko.  (Ravn.) — Čednostjo Bogu
in ljudem draga.  (N. pr.) — Prešernove pesmi so krasne.

§ 234. Važne so sledeče posebnosti:

a)  Glagol sem. biti  se ujema navadno z osebkom; če je pa
povedno določilo tehtnejše  od osebkove besede, tedaj se
ravna rajši po njem. Na pr. Pobožna dejanja so visoka lestva v

nebesa.  (Cegn.) — Temna ječa mu je bilo  prijetno stanovalo.
(Ravn.) — Kdo so  ti možje?

b)  Kadar tvori osebkovo besedo kak nedoločen ali do¬
ločen števnik  (od pet  začenši) z delnim rodilnikom,
tedaj stoji določni glagol v ednini srednjega spola,
povedno določilo pa se ujema z delnim rodilnikom  v sklonu,
spolu in številu.

Na pr. Devet igralcev  še enega petelina ne redi.  (N. pr.)

— Veliko ljudi j k razgrinjalo  svoja oblačila po poti.  (Met.)

— Veliko Ijudi je poklicanih,  malo izvoljenih.  (Ravn.)  —
Kar jih  je bilo pravičnih , vsi so bili oteti.  — Tri tisoč vojakov
se bo vzdignilo nad sovražnika.  — Mnogo vojske j e bilo ujete.

c) V  srednjem spolu stoji  povedek, kadar se kako de¬
janje ali stanje  opisuje brez osebkove besede, in pri
samostalnikih groza , strah, sram, škoda, konec, pol.

Na pr. Bilo je pozno v prosincu; metlo je strašno; po cestah
in ulicah se je kadilo od snega.  (Erj.) — Grmelo je in bliskalo,
da nas je bilo groza.  — Toliko ga je bilo sram. kakor volka strah.
(N. pr.) — Konec je bilo vsega sveta.  (Ravn.) — Groza me je bilo
viharja.  — Kakor se bo godlo, tako se bo plesalo.  (N. pr.)

e)  Kadar je pri glagolu sem, biti  osebkova beseda kazalni
zaimek ta, ta, to,  povedno določilo  pa kak samostalnik, tedaj
se zaimek ali ujema s povednim določilom v spolu in številu,
ali pa se dene v srednji spol  edninskega števila; na pr. Ta
je kralj vseh kraljev.  — Ti so sosedovi sinovi.  — To je moj brat;
to sta moji sestri; to so moji znanci.  — To mi je plug in brana.
(N. pr.) — To so ptiči brez perja.  (N. pr.)

Opomba. Nemški es  se sploh ne sloveni, na pr. grmi  — es donnert: potok
šumi  — es rauscht der Bach itd.; včasi se pa prestavlja s kazalnim to.  na pr.
to je kralj  — es ist der Konig; to sem jaz  — ichbines; to so sosedovi otroci
die Kinder des Naehbars sind es.

Es ist schiin, ali: das ist schiin to je lepo;  das ist schlecht — to je
slabo;  češče pa tudi: ta je lepa , ta je slaba  (po vplivu izpuščenega samostalnika:
reč, stvar); ta je bosa  — das ist eine Erfindung.

d)  Z osebkovo besedo v ednini  se druži povedek ali
p o v e d n o določilo  večkrat v množini moškega spola,
in sicer:

1. kadar govori preprosti Slovenec o osebah, katere posebno
spoštuje; na pr. Boljši  mati so mrtva, kakor živa mačeha.
(N. ps.) — Oče bolehajo.  —• Scelilo bo mater, ki bolni leže.  (Vilh.)


— 177 —

2. Kadar je osebkova beseda kako skupno ime.  kakor
gospoda, družina, žlahta , deca;  na pr. Gospoda se spogledajo, smrt
mu prizanesejo.  (N. ps.) — Gospoda so vsi malojedni.  (N. pr.) —
Prišli k njej so žlahta njena.  (N. ps.)

V pisni slovenščini je vendar navadna ednina; na pr. To
mi huda mati je storila.  (N. ps.) — Hiti naproti mu družina.
(N. ps.) — Vsa gospoda dunajska vidi tamkaj naju lahko.  (N. ps.)
— Žlahta je prišla.

B. Tezanje povedka z več osebki.

§ 235. Kadar ima stavek dva ali več osebkov, tedaj stoji
določni glagol,  kakor tudi povedno določilo v ednini,
dvojini ali množini,  in sicer:

a)  v ednini,  če se smatrajo vse osebkove besede za eno
celoto, posebno pri sorodnih rečeh. Ako so osebkove besede raz¬
nega spola,  tedaj se ravna spol po bližnjem  imenu. Na pr. Laž
in zvijača pogine, le resnica in pravica ostane.  (Kavn.) — Delo in
čas dela hodi starosti in moči primeren!  (Vrt.) — Strah in tre¬
petanj e'j e prišlo  nad mene.  (Dalm.) — Človeku je potrebna
jed  in oblačilo.  (Met.)

b)  v dvojini,  če se govori o dveh osebkih v ednini, ka¬
terih si n e mislimo  kot  eno  reč  ali celoto. Ako sta osebka
raznega spola ali razni osebi, ima moški spol  prednost
pred ženskim in ženski  pred srednjim in enako tudi prva
oseba  pred drugo in druga  pred tretjo.

Na pr. Žamet in svila pogasita ogenj na ognjišču.  (N. pr.) —
Mati in hči sta pridni gospodinji.  — Adam in Eva sta grešila v
raju.  — Jaz in ti sva si dobra prijatelja.  — Ogenj in voda dobro
služita , slabo gospodarita.  (N. pr.)

Opomba. 1. Včasi stoji namesto ednine dvojina,  ker imamo dva osebka
v mislih, od katerih pa se eden  izraža z ovodnikom:  na pr. Vsako nedeljo
greva z očetom v mesto (= greva jaz in oče v mesto). - - Divja kot morje,
kadar se borita za premoč z vetrom.  (Cankar.)

2. Z ženskim in srednjim samostalnikom kot osebkom se veže v dvojini
določni glagol večinoma v moškem  spoln; to pa odtod, ker služi mnogim
Slovencem moška oblika v dvojini tudi za ženski in srednji spol (gl. g 146., op.).
N’a pr. Nebo in zemlja sta zrcalo božje vsemogočnosti.  (Ravn.)

Po tem vplivu stoji (toda redkoma) tudi v zloženih časih moški
spol  namesto ženskega: na pr. Trdota in usmiljenje še nikoli nista rož ro¬
dila.  (Ravn.) — Znamenja dogodkov strašnih sta poslala  zdaj nebo in zemlja.

12

Slovnica. 9. izd.

178

c)  v množini, če ima stavek več osebkov. Ako so osebki
raznega spola ali razne osebe, tedaj se ravna spol po imenit-
nejšem imenu, kakor v dvojini. To velja tudi o stavku z dvema
osebkoma, če stoji eden v množini. Na pr. Čast. zakon in oko ne
trpe šale.  (N. pr.) — Najboljša pratika so gore in podnebje.  (Cegn.)

— Drage so zlato in jagode, pa dražji so še modrih ljudi izreki.
(IR, a v n.) — Sršeni, ose in čebele bodo vedno prepir imeli.  (N. pr.)

— Tudi jedi vzemi s seboj, da boste ti in oni živež imeli.  (Kavn.)

Opomba. Kadar se veže povedek le z enim osebkom in se pri drugih le
v mislih dodeva, tedaj se ujema sploh le s tistim, h kateremu naravnost pri¬
pada; na pr. Idi zdaj iz barke ti. tvoja žena , tvoji sinovi in tvoje mehe!  (Kavn.)

III. Prilastek.

§ 236. Prilastek,  pojasnilo samostalnih imen. razpada
na pri redne in podredne  prilastke.

a)  Priredili prilastki  se ujemajo s svojim samostal¬
nikom v sklonu, spolu in številu,  samostalniški le v sklonu;
na pr. Brezovo olje zaceli razvade mladih dni.  (Slom.) — Mesto
Vineta je svoje dni jako slovelo.  — O kralju Matjažu pojejo naj¬
starejše slovenske narodne pesmi.  — Mesto Atene je bilo središče
grške omike in znanosti.

h)  Podredni  prilastki se dodevajo samostalniku v rodil¬
niku.  ali pa v kakem odvisnem sklonu v zvezi s predlogom;
na pr. Steza časti je ledena gaz.  (N. pr.) — Razvaline življenja
novine.  (N. pr.) — Ključ od vrat; bitje pri uri; mlin na sapo.

A. Priredili prilastki.

$ 237. Za priredne prilastke nam služijo;

a)  pridevniki, deležniki, pridevni zaimki in
števn iki.  ki se skladajo s svojim samostalnikom v sklonu,
spolu in številu;  na pr. Vsaka reč ima svojo solnčno in senčno
stran.  (N. pr.) — Žareča zarja naznanja piharja.  (N. pr.) — Dober
glas seže v deveto vas.  (N. pr.)

Opomba. Zavoljo krepkoglasja  se rabi veasi namesto pridevnika sa-
mostalno ime,  ki stoji navadno za samostalnikom: na pr. lev kosmatinec  =
kosmati lev; ptica pevačicd  = pevna ptica; šiba strahovalka - strahovalna šiba ;
vojaki junaki - junaški vojaki; kmetje siromaki = siromašni kmetje.

179

b)  samostalniki v istem sklonu s samostalnikom ali
zaimkom, da ga  opišejo po njegovi veljavi ali bitnosti. Tak ne¬
odvisen samostalniški  prilastek imenujemo pristavek (apo-
zicija). Na pr. Kralj Matjaž , narodni junak slovenski, spi pod Tri¬
glavom, najvišjo goro na Slovenskem. - - Sv. Ciril in Metod, slovanska
blagovestnika, sta začetnika slovanskega slovstva. — Od mene. tvo¬
jega prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov.

Opomba. 1. Semkaj spada prav za prav tudi prilastek, ki se po členici
kot  prideva samostalniku: na pr. Živel je mol kot kri st j a n, umrl kot svetnik.
— Kot vdano jagnje  na oltarju padi!  (Cegn.)

2. Kratki naslovi ali kratkapojasnilaosebnihimense  zvežejo
kot pristavki s svojim imenom v ožjo celoto in tedaj stoje pred imenom:
na pr. baron Žiga Cojz; pesnik Prešeren; mesto Dunaj; dežela Avstrija; slavni
avstrijski vojskovodja Radecki.

Daljši, zlasti poudarjeni  pristavki pa stoje za imenom,  katero
pojasnjujejo: na pr. Kadecki, slavni avstrijski vojskovodja , je umrl 1.1858.  —
■las. tvoj oče , imam pravico, tebi , svojemu sinu, zapovedovati.

3. Samostalniški prilastek  ostane včasi (zlasti v narodnih pesmih)
neizpremenjen,  kakor gospod , mojster, kralj  in še nekaj drugih: na pr.
Išče svojega gospoda, žlahtnega gospod  Baroda.  (N. ps.) — Zapoj o kralj
Matjažu!  — Alenčica , kralj  Matjaževa sestrica,

B. Podredni prilastki.

§ 238. Za podredne prilastke nam rabijo:

a)  samostalniki v rodilniku,  in sicer:

1. pri pojmovnih  imenih, na pr. Bukve modrosti; lepota
narave; hram pobožnosti; spona sužnosti; kratkost življenja; kra¬
sota stvarjenja; pomen umetnosti; šola kreposti,

2.  pri osebnih  imenih, pa le tedaj, kadar imajo kak pri¬
lastek  pri sebi; na pr. Skrb ljube matere; ljubezen pobožnega
sina; običaji primorskih Slovencev; hiša kralja Davida ; moč Boga.
ki je ustvaril nebo in zemljo.

Opomba. 1. Včasi, zlasti v vezani besedi, se nahaja osebno  ime brez
prilastka v rodilniku, pojmovno  pa je kot priredni prilastek v pridevnik iz-
premenjeno: na pr. Grehi otrok  so po navadi pregrehe starišev.  (Slom.) —
JV« prestol ljudstev  se je usedla sprava.  (Cegn.) — Resnice vere = verske
resnice; bukve modrosti = modrostne bukve.

2.  Tu pa tam stoji samostalnik v dajalniku,  ki nadomešča priredni
svojilni prilastek ali prilastkov rodilnik;  na pr. Zrcalo pravemu
jeziku  = zrcalo pravega jezika.  (Levst.) — Spomin je človeku  (namesto človekov)
najzvestejši prijatelj.  (Pr.) - Roko starcu (starčevo) Lombergar poljubi.  (N. ps.)

Bog je oče vsem ljudem.

12 *

180

b)  samostalniki v zvezi s predlogi, na pr. Lepota na
duši in snažnost v noši sta si pogostoma sestri.  — Vreteno od kolo¬
vrata ; olupek od jabolka; oje pri vozu; mlin na vodi; strela izpod
neba; pokrov za na kadi; vrč iz ila; oklep za na prsi.

C. Izpreminjava, podrednih y  priredne prilastke.

§ 239.  Osebnih imen brez prilastkovega določila
ne tipi slovenščina  v rodilniku za drugimi samostalniki. Zato
se izpreminja vsak  goli rodilnik,  t.  j.  podredni prilastek,
drugih jezikov, ki zaznamuje last ali čigavost živečih stvari,
praviloma v svojilni  pridevnik, t. j. v priredili prilastek.

a)  Če se prisoja last ali svojina kaki posamezni določni
osebi, tedaj se tvori pridevnik  od moških samostalnikov na
-ov (-ev), od ženskih na -in (gl. § 211.); na pr. Hči skopuhova
je dostikrat žena požer uhova  (ne: hči skopuha .. . žena požeruha).
(N. pr.) — Lenoba je vragova  mreža.  (N. pr.) — Kdor zaničuje
se sam. podlaga je t uj levi  peti.  (Kos.) — V m ate r ino srce je
zapisan vsak otročič in domačin.  (Trst.) — I)avidova  umetnost
na harpo mu je odprla kraljeva vrata.  (Ravn.) — Enako tare smrt
ženinov  venec in nevestin  šapelj.  (Led.)

Opomba. Semkaj spadajo tudi imena živali, rastlin in nekaterih po¬
osebljenih  stvari (gl. § 211.); na pr. Suščev prali gre z zlatom, na vago.
(N. pr.) — Sladico je meso polhovo , ali Icrhlco drevo bukovo.  (N. ps.)
Hoja pravičnikov je zarjini  luči enaka.  (Ravn.) — Kamor daleč pridejo,
dulec k vodi Kolpini.  (N. ps.)

h)  Kadar se govori o splošni lastnini ali lastnosti
vseh ljudi ali živali itd., tedaj se jemlje v rabo svojilni pri¬
devnik  na -ski, pri ženskih na -ji; na pr. Po nebu se ptičji
poganja oblak.  (Levst.) Človeška  misel je ko petelin na strehi.
(Ravn.) — Ako ti levsk  a koža ni'dovolj , še lisic  j e poišči!  (N. pr.)
— Nebo je čisto ko ribje  oko.

§ 240. Pri rečnih in pojmovnih  imenih stoji priredili
prilastek namesto podrednega,  kadar se prideva kot dolo¬
čil  n a beseda (Bestimimmgswort) samostalniku. Nemškemu jeziku
služijo v ta namen večinoma sestavljenke  samostalnih imen.

Taki p r i r e d n i prilastki  pomenjajo:

oj  lastnika ali posestnika  omenjenega imena, kakor
telesna lepota  (ne: lepota telesa,  pač pa: lepota človeškega telesa;

LSI

SchOnheit des Korpers = Kdrperschonheit), šolnini žar. smrtna
kosa, hišna streha, gromska strela, nebeška modrina, mestno gla¬
varstvo, želodova skledica, jabolkov olupek.

h)  predmet  dejavnosti, kakor božje češčenje  (nam. češčenje
Boga,  Verehrung Gottes = Gottes verehrung), človeško odrešenje,
pšenična žetev, jeruzalemska oblega, šolski vodja, otroška vzgoja.

c),  snov,  iz katere je kaj, kakor trnjeva krona  (nam. krona
iz trnja,  Dornenkrone), svilni trak, svinčena ruda, kamenem miza,
lesena posoda, kruhova skorja, ognjena kepa.

č)  kraj ali čas,  kakor nebeška plača  (nam. plača v nebesih,
Himmelslohn), jutrova dežela, večerno solnce, jutrnja molitev.

IV. Predmet.

§ 241. Predmet  je tisti stavkov člen, ki dopolnjuje glagol
ali pridevnik.  Mnogi glagoli in pridevniki potrebujejo namreč
še posebnega dopolnila, da se iz popolni  ali natančneje
določi  njih pomen.

Za dopolnila  nam rabijo samostalniki in zaimki
v odvisnih sklonih brez predlogov  ali tudi s predlogi
(predložni predmet).

Na pr. Iskra zažge velik ogenj.  (N. pr.) — Lisastemu konju
lise  ne izbrišeš.  (N. pr.) — Se muha išče kruha.  (N. pr.) -
Človek se veseli svoje prostosti.  — Delavec je vreden plačila.
(N. pr.) — Človek je enak dimu  na strehi.  (Cegn.) Zvijača je
sili  kos.  (N. pr.) — Kdo ve za prave sreče dom?  — Loka, z
dišečimi cvetlicami bogata, je prijetna ljudem in živalim,.  — Kogar
Bog ljubi, tega kaznuje.  (N. pr.) — Mož beseda ne pozabi na
svojo obljubo.  — Človek hrepeni po sreči in blagostanju.

V. Prislov.

§ 242. Prislovi ali prišlo  v n a določila pojasnjujejo de¬
janje ali stanje  z ozirom na kraj, čas, način in vzrok;
zat6 jih ločimo v krajevne, časovne, načinovne in
vzročne  prislove.

Za p ris lovna določila  nam služijo:

a)  samostalniki  s predlogi, redkoma brez predlogov;
na pr. Iz oblaka blagor pride.  (Kos.) — Po slabi tovarišiji rodu,

182

glava boli.  (N. pr.) Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja.
(N. pr.) — Veselja mi srce igra.  (N. ps.)

b)  razni prislovi,  na pr. Previdnost nikjer  ne škoduje.
(N. pr.) — Velike skrbi zgodaj  lase ubelijo.  (N. pr.) — Kdor
visoko  leta. nizko  obsedi.  (N. pr.)

c)  namenilnik kot vzročno določilo,  ki izraža namen
pri glagolih premikanja;  na pr. Pridi delat!  — Kmet gre
orat.  — Sv. Ciril in Metod sta prišla na Velikomoravsko oznanjat
sveto vero.

VI. O nikalnosti.

§ 243. a)  V nikalnem stavku se osebku dejavnost zanikava.
Nikal n ica je ne, ki se nahaja ali sama, ali z drugimi nikal¬
nimi beseda  m i v stavku.

Nikalnica ne stoji vselej  pred določnim glagolom.
Z glagoli sem, imam. hočem  se zrašča v nisem, nimam, nočem.

Na pr. Nesreča ne orje, ne seje in vendar dobro živi.  (N. pr.)

- Jabolko ne pade daleč od drevesa.  (N. pr.) — Z veliko gospodo
ni dobro črešenj zobati.  (N. pr.) — Kdor noče zlepa, mora zgrda.
(N. pr.) — Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka.  (N. pr.)
— Kdor nima v glavi, naj ne izkuša na visoko!  (N. pr.)

b)  Ena ali več zloženih nikalnic  v stavku dobi šele
v zvezi z nikalnico  ne svoj nikalni pomen. Dve ali več ni¬
kalnic ne potrjuje torej povedi, kakor v latinščini in nemščini,
temveč jo še bolj zanikava,  kakor v grščini; na pr. Nihče
ne gre rad prvi na led.  (N. pr.) — Nikoli nič ne počenjaj zoper
božjo zapoved!  (Ravn.) — Skopuh nikoli nikomur ničesar rad ne da.

c)  Nikalnost se odpravi, t. j. stavek postane trdilen:

1. če je razen nikalnice ne  še druga, z nikalnim ne  sestav¬
ljena beseda v stavku; na pr. Gospodova molitev ni kristjanu ne¬
znana. - Bogu ni nič nemogoče.

2. če stoji nikalnica ne  tik pred drugo nikalno besedo; na
pr. Ne nikoli, ampak vsak dan grešimo.  — Ne nobeno uro. ampak
vsak hip je človek v nevarnosti.

183

VII. O naglašanju stavkovih členov.

§ 244. Naglašanje posameznih besed v stavku se ravna ali
po naravni veljavi  stavkovih členov, ali po volji govor¬
nika.  Glavno pravilo za naglašanje bodi: Poudarek se opiraj
na najvažnejšo besedo v stavku!

('e poudaijamo besede po njih naravni  veljavi, tedaj si
pomni:

a)  V stavku, ki ima le glavna člena,  se poudarja po¬
vedek; na pr. Sobice sije.  — Lima sveti.  — Zvezde migljajo.

b)  Prilastek  se izgovarja krepkeje  mimo njegovega
samostalnika; na pr. Zlata  roka železna  vrata prebije.  (N. pr.)

- Cista  voda je naj zdrav  ejš  a pijača.  (Slom.)

c)  Predmet  dobiva naglas  pred povedkom; če je več
predmetov v stavku, tedaj se izgovarja rečni ali pojmovni
krepkeje od osebnega;  na pr. Petje razveseljuje srce.  — Pesem
preganja človeku skrbi.  (N. pr.) — Lazniku še resnice  ne ver¬
jamemo.  (N. pr.)

č)  Na prislovna določila  se deva poudarek  pred
glagolom; če jih je več, se poudarja krajevni  prislov bolj mimo
časovnega, vzročni  bolj od krajevnega, načinovni  bolj od
vzročnega; na pr. Kdor nazaj  gleda , naprej  pade.  (N. pr.) - - Po
storjenem delu človek sladko  poriva.  (N. pr.) — V jeseni za vsakim
grmom  dež.  (N. pr.)

VIII. Razčlemba prostega stavka.

§ 245. Prosti stavek začnemo razčlenjati.  t. j. njegove
stavkove člene določati,  s tem. da poiščemo najprej povedek,
t. j. določni glagol,  na katerem spoznamo osebo, število,
čas in naklon.

Za povedkom določimo na vprašanje kdo ali k a jr 1  oseb¬
kov o besedo  (osebek), pri takozvanih nepopolnih glagolih
tudi povedno določilo;  nato predmete, prilastke in
prislovna določila  s pomočjo primernih vprašanj: koga ali
kaj? komu ali Čemu? koga ali česa? kakšen? kje? kam?
kod? kdaj? kolikokrat? kako? koliko?  itd.

184

Na pr. 1. Pridni kmet seje spomladi žito na rodovitnem polju.

2. Priden učenec hoče v šoli biti vedno prvi.
hoče  (povedek)

učenec

(osebkova beseda)

biti

(predmet)

priden

(prilastek)

prvi

(povedno dol.)

v šoli vedno
(krajevno dol.) (časovno dol.)

,3. Dober kralj biti je težka naloga,
je  (povedek)

biti

(osebkova beseda)

naloga
(povedno dol.)

kralj

(povedni imenov.)

težka

(prilastek)

dober

(prilastek)

4. Nisem vreden tvoj sin se imenovati.
Nisem  (povedek)

vreden  (povedno določilo)

se imenovati  (predmet; nedol. nam. rod.)
sin  (povedni imenov.)

tvoj  (prilastek)

O imenih.

A. Samostalnik.

I. O spolu.

S 246. Samostalniki imajo trojen spol: moški, ženski,
srednji. Spol  samostalnih imen se ne premi  n j a;  vendar
imamo nekaj samostalnikov, ki jih jemljemo zdaj v tem. zdaj
v onem spolu, v isti ali v razni obliki v rabo.

a)  V razni obliki istega pomena in spola  nam
služijo, na pr. britev  — britva , cerkev  — cerkva  in več sličnih
na -ev  in -va; jablan (i)  — jablana (e), lakot  — lakota, postelj
postelja, povodenj  — povodnja, mer  (Richtung) — mera  (MaG).

b)  V istem pomenu raznega spola so, na pr. brezden
— brezdno , bruna — bruno, čudež  — čudo (čudesa, čuda), čut (a)

čut (i), pečat (a)  — pečat (i), pekel  — peklo, sled, (u)  — sled (i),
topol (a)  — topol (i).

c)  V raznem spolu raznega pomena  nam rabijo, na
pr. povedo  sr. (das Rind) — goved (i)  ž. (das Rindvieh = goveda)-,
hrast  m. (dob) - hrast (i)  ž. (hraščevina); lov  m. (.Jagd) —- lov
(i)  ž. (Fang); red  m. (Ordnung) — red (i)  ž. (Reihe).

§ 247. Nekateri moški samostalniki nam rabijo v množini
včasi v srednjem  spolu (toda ne v pisni slovenščini razen pot );
na pr. Polna lonca  rada vzkipe.  (N. pr.) — Dola  se zagrinjajo
o žito.  (Ravn.) — Vsa kota  iztakniti. — Svoja pota  hoditi.

Opomba. Naravni (prirojeni) spol ima prednost pred slovničnim; zato se
jemlje tudi beseda delcle  in deklič  (prva slovnično srednjega, druga moškega
spola) rada z ženskim spolom v rabo; na pr. Dekle po vrtu šetala.  (N. ps.)
— Sama je očetu pridna  dekle pastiričila.  (Ravn.) Pokliči mi dekleta'
(Ravn.) — Ona je vrstna  deklič; dekliči so igrale.  (Navr.)

II. O številu.

§ 248. Imena nam služijo v ednini, dvojini ali množini;
rabi nam pa:

a)  ednina,  kadar govorimo o eni stvari ali reči; na pr.
Slepec ne more slepca voditi.  (N. pr.) — Smrt nosi koso. ne sekire.
(N. pr.) — Velika ptica potrebuje velikega gnezda.  (N. pr.)

Opomba. V skupnem pomenu znači ednina tudi množino  stvari in reči:
na pr. Listje se osiplje.  — Turka bomo pozobali. - Malo kupca , veliko črva.

h)  dvojina,  kadar govorimo o dveh  stvareh ali rečeh;
vendar govorimo o telesnih n dih.  ki jih imamo po dva, rajši
v množini,  če jih ne poudarjamo. Na pr. Kadar dva psa eno
kost glojeta, se rada skoljeta.  (N. pr.) — Kjer ti jezik obnemore,
tam moraš z r o k a m a potisniti.  (N. pr.) — Z očmi vidimo, z ušesi
slišimo, z rokami delamo.  — Na kolena pasti. - Z obema nogama
teptati.  — Pod noge se komu dati.

c)  množina,  kadar govorimo o več stvareh ali rečeh; na
pr. Čudni so potje človeškega življenja.  (N. pr.) Kolikor glav.
toliko misli.  (N. pr.) — Otroci in norci resnico govore.  (N. pr.)

S 249. Nekateri samostalniki nam služijo samo v ednini,
drugi le v množini.

a) V  ednini nam rabijo:

1. lastna  imena v edninski obliki, če .jili ne vzamemo v
občnem pomenu v rabo; na pr. Prešeren, Sava. Zagreb.

2. skupna  imena, ki izražajo nedoločno  množino stvari
ali reči; na pr. Deca joče.  — Goved muka.  — Listje rumeni.
Grozdje je dozorelo.

Kadar pa govorimo o določni  množini stvari ali reči.
jemljemo namesto skupnih imen njih občne samostalnike v

187

rabo; na pr. KI a k  j e je prazno. Sedem  polnih klasov  pomenja
sedem rodovitnih let.  — Grozdje dozoreva. Trije grozdi so dozoreli.
— Perje za kapo. Tri pera (peresa) je za klobuk dejal.  — Drevje
cvete. Štiri drevesa cveto.

3. samostalniki, ki pomenjajo kako lastnost ali kako¬
vost,  na pr. milosrčnost, hvaležnost, lenoba, pridnost, trohnoba.

b)  Le v množini nam rabijo sledeči samostalniki:

1. moškega  spola: gostosevci  (rod. gostosevcev), možgani,
otrobi, rezanci, senci, stariši, zmedki.

2. ženskega  spola: brke  (rod. brk), bukve , burkle, citre,
gare, garje, grablje, hlače, ikre, klešče, koline, lisice  (okovi), mekinc.
nečke (niške), nožnice, novice (novine), pomije, statve, škarje, toplice,
tropine, vice, vile. vilice, vislice,  — cepi  (rod. cepi), duri (dveri),
gosli, jasli, obrvi , prsi, sani, svisli, zjedl.

3. srednjega  spola: drva  (rod. drv),  jetra, kola  (voz).
nosila, pljuča, tla, usta, večala, vrata.

4. Tudi več lastnih imen,  posebno mestnih in vaških,
na pr. Benetke  (rod. Benetek), Borovlje, Draždani , Konjice, Lesce.
Pol Ukine, Poreče, Železniki. Pompeji  — Pompejev; Atene  — Aten.

III. O sklonih.

§ 250. Skloni so neodvisni  (casus recti) ali odvisni
(casus obliqui). Neodvisnika  sta imenovalnik in zvalnik:
drugi skloni so odvisniki,  ker nimajo samostalnosti. temveč
z a visi j o od glagolov ali od drugih besed  v stavku.

Mestnik in orodnik  se rabita sedaj le v zvezi s pred¬
logi ; brez predlogov nam služita še kot prislov n o določilo,
kakoi' jutri, drevi, sinoči, jeseni; mestoma, križevi sveta, ravnim
pdtem; čudom se čuditi.

Imenovalnik.

$ 251. 1. Imenovalnik  je pravi sklon za osebkovo
besedo  na vprašanje kdo  ali kaj?  in določuje  natančneje
osebek,  ki tiči v določnem glagolu  (osebkov imenovalnik i.
Na pr. Mi učenci  se igramo.  — Mladeniči in deklice poj d.
— Kmet  gospoda redi.  (N. pr.) - Drevo  pade, kamor visi.
(N. pr.) — Sloga  jači, nesloga  tlači.  (N. pr.)

188

2. Imenovalnik nam rabi kot povedno določilo  (povedni
imenovalnik), in sicer:

a)  pri glagolu sem. biti na vprašanje: kaj je, čigav je  ali
kakšen je  osebek; na pr. JPrabri vojaki  smo in čvrsti fantje,
pa ne mevže.  — Bodite poštenjaki  od nog do glave !— Roko¬
delstvo je lepa dota.  (Cegn.) - Sablja tvoja,  roka moja.  (N. pr.)

— Smrt je slepa.  (N. pr.) — Bodi pameten!

b)  pri glagolih: ostati, postati, nastati, prihajati, nastopiti  itd.;
na pr. Pravi prijatelj ostane zvest  tudi v nesreči.  — Bahač po¬
stane berač.  (Slom.)

c)  pri glagolih: imenovati se, klicati se, zvali se, praviti, reči,
sloveti, videti se, zdeti se  itd.; na pr. Sveti Mohor se imenuje apostol
Slovencev.  — Kdo se vam zdi največji p r ij at el j na svetu ?

3. V imenovalniku, z osebkom  se ujemajoč, stoji prila¬
stek,  kadar služi povedku v pojasnilo  (povedni prilastek);
na pr. V visok stolp rada  strela trešči.  (N. pr.) — Bosa  hodi
sirota po produ.  — Žalostne  zapuščajo ptice v jeseni naše kraje.

— V Kranju, ležita pesnika Prešeren in Jenko pokopana.

Zvalnik.

§ 252. Zvalnik,  ki se je v prvotni obliki ohranil samo
v nekaterih besedah (gl. § 53. op. 1.1, stoji:

a)  kadar koga po imenu pokličemo, zlasti pri velelniku,
kateremu služi ob enem kot osebkov a beseda  v pojasnilo;
na pr. Aj ti brate!  — Tiho, fantje!  — Oj škrjance mali!  (Levst.)

— Vojaki, primite za orožje!  — Pomagaj si sam, prijatelj!

b)  kadar od radosti, žalosti ali začudenja vzkliknemo; na
pr. Oj ti roža, krasna roža!  — Aj ti trnje, ostro trnje!  — O luč
i zob raženj a!  (Vrt.) — O grdoba laži!  (Ravn.)

c)  V narodnih pesmih se rabi včasi zvalnikova oblika
za imenovalnik;  na pr. Mu odpisal je Adame,  Siska vrli
poglavar  e.  (N. ps.) —• Pravi Ravbarju Andreje.  (N. ps.)

Tožilnik.

§ 253. Tožilnik  imenuje na vprašanje koga  ali kaj?
stvar ali reč, na katero prehaja dejavnost  glagolova.

i

189

a)  Tožilnik kot predmet.

§ 254. Svoj predmet imajo v tožilniku:

a)  vsi prehajatnl glagoli v trdilnem reku,  kadar se
njih dejavnost črez ves predmet  razteza (gl. § 265.); na pr.
Bog ljubi pravico in sovraži hudobno dejanje.  (Ravil.) — Očetov
blagoslov hiše  zida, materina kletev pa jih razdira.  (Dalm.) —
Izderi bruno  iz svojega očesa in potlej glej izdreti pazder  iz
očesa svojega brata!  (Met.)

b)  nekateri neprehajalni  glagoli s predmetom, ki je istega
korena ali pomena  z  glagolom (notranji predmet); na pr.
Junači domačije mirno smrtno spanje  spe.  (Jenko.) — Boj
krvavi Valjhun že dolgo bije za krščansko vero.  (Preš.) — In šel
je b oj bofvat brez upa zmage.  (Preš.) — Najboljše je srednjo p o t
hoditi.

c)  glagoli boleti , srbeti, ščemeti, peči, žgati, zebsti, tresti, žuliti,
skrbeti  itd., in sicer stoji oseba v tožilniku. reč pa. ki po¬
vzroča nepovoljni čut, v imenovalniku;  na pr. Kjer m e srbi.
tam se čoham.  (N. pr.) — Vsak sam ve, kje ga črevelj žuli.  (N. pr.)

Po slabi, tovarišiji človeka  rada glava boli.  (N. pr.)

e)  samostalniki groza, strah, sram, skrb, konec, misel, volja.
kadar jih z glagolom sem. hiti v 3. e d n inski osebi sred¬
njega spola  jemljemo v rabo; in sicer stoji osehni predmet
v tožilniku, rečni  pa v rodilniku. Na pr. Toliko ga je sram.
kakor volka  strah.  (N. pr.) — Groza meje  bilo nočne pošasti.  —
Dete  je bilo strah.  — Mater  je bilo skrb otroka.  — Učence  je
bilo sram, da niso dobro znali.  — Misel me je; groza jo je; strah
nas bo; volja vas je (je bilo, bi bilo).

V nikalnih  stavkih stoji osebni  predmet v r o d i 1 n i k n;
na pr. Lovcev  ni groza strmečih čeri.  (Cegn.) — Matere  ni bilo
skrb otroka,

Opomba. 1. Osebni predmet je zavisen od samostalnika groza, skrb  itd.
in od glagola sem, biti,  ki sta pojmovno tesno združena. Skrb biti je  toliko, kakor
skrbeti : na pr. skrb me je = skrbi me.

2.  Včasi stoji osebni predmet tndi v rodilniku  namesto v tožilniku:
na pr. Ženskih  je skrb snage, moških  pa učenosti.  (Vodn.) - Poprej bode
nas konec ko naših  del  (Slom.) — Tu se kaže najbrž vpliv samostalnikov
skrb, konec  itd.

§ 255. Dva tožilnika imajo pri sebi, in sicer predmetni
in povedni tožilnik (zadnjega rajši s predlogom za):

190

a)  glagoli imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati  (pri teli stoji
navadno povedni tožil  n ik  s predlogom za), storiti, narediti,
delati se. spoznati  itd.

Na pr. Gospoda  (= za gospoda) svojih del si ga postavil.
(Ra vil.)— Samoto tovarišico  (-- za tovarišico) si izvoli!  (Zem.)

— Storil se bom mrtvega!  (N. ps.) — Koga si boš tovariša
izbral?  (Slom.) - Moj polk se dela nevednega  mojih zakonov.
(Dalm.)

Imenovali so ga strica.  — Postavili (izvolili. izbrali) so
si ga župana , navadno: za župana , včasi tudi: županom.  —
Imenovali so ga za učitelja,  ali tudi: učiteljem.  (Tu stoji povedni
orodnik namesto povednega  tožilnika.)

b)  glagoli, ki pomenjajo koga za kaj imeti,  kakor imeti,
smatrati, čislati, ceniti, častiti  itd., toda brez predloga za  ali brez
členice kot  le poredkoma. Na pr. Stvarnika, dobrotnika in očeta
ga častite!  (Pot.) — Ne imej vsega za resnico, kar ljudje govore.

— Vsi ga poznajo kot vestnega delavca.

§ 256. Z dvojnim predmetom,  osebnim in rečnim,
se veže glagol učiti,  in sicer s tožilnikom osebe,  katero kdo
uči. in s tožilnikom reči,  katero koga učimo; na pr. Tujce smo
učili našo besedo, sebe pa ne.  (Vodn.) — Po skrivnjavah učiš me
modrost.  (Ravn.)

Namesto rečnega tožilnika  stoji češče rodilnik
(§ 269. c), na pr. Ravne  tičite nas hoje!  (Greg.) - Iz mladega
nas pobožnosti in strahu božjega  uče.  (Ravn.) Učite me
m o dr osti božje!

Opomba. Z osebnim in rečnim tožilnikom so vežeta včasi tudi glagola
vprašati  in stati  (stanem, kosten); na pr. Kaj me vprašaš?  — Nekaj  ras
hočem vprašati. — To te bo stalo glavo.

Glagol vprašati  stavi pa rečni predmet  rajši v rodilnik ali v kak
drug sklon v zvezi s predlogom: na pr. Česa  si ga vprašal? Vprašaj gu
sveta!  — Koga za svet  vprašati.  — Po očetu  koga vprašati.

b)  Tožilnik kot prislovno določilo.

§ 257. Tožilnik nam rabi kot prislovno določilo:

a)  o času  na vprašanje: kdaj? kako dolgo?  pa sploh le tedaj,
kadar ima samostalnik kak prilastek  pri sebi; na pr. Glava
lenuhova vsak  dan  bolj trda prihaja,  (Slom.) — Marsikdo nosi

191

veselje in žalost v prsih skrito vse življenje.  (Cegn.) — Kar
se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni..  (Slom.) —
Vsaka reč le en čas ek trpi.  (N. pr.)

Opomba. Pri posameznih dneh v ednini nam služi  tožilnik s pred¬
logom y ali na. v množini in pri godovih pa mestnik  s predlogom o. ob:
na pr. Tisti čas je Jezus skoz setve šel v soboto.  — Tvoji učenci delajo, kar
se ne sme delati ob sobotah.  (Met.) — O božiču, o novem letu, o veliki noči,
o duhovem, v petek, na veliki ponedeljek, na cvetno nedeljo, oh nedeljah m
praznikih.

h)  o meri, ceni in teži  na vprašanj e: koliko? kako daleč?
2)o čem ? kako težko ?  itd.; na pr. Kar sevec na rami nese na polje,
se vozi s polja polne vozove  domov.  (Ravn.) — Tri sto ko¬
molcev  naj bo ladja dolga, petdeset  visoka!  (Ravn.) — Sab¬
ljiča je težka centa dva.  (N. ps.) — Tri streljaj e je še do mesta;
tri sto kron ceniti, sliko.

Dajalnik.

§ 258. Dajalnik  odgovarja na vprašanje komu  ali čemu r'
in služi osobito tistim osebam ali rečem, katerim se daje
kaj v oblast ali deležnost.

a)  Dajalnik osebne ali duševne deležnosti.

§ 259. V dajalniku  stoji oseba ali reč:

a)  pri samostalnikih: treba, potreba, mar. skrb. žal. mraz.
znoj  itd., kadar jih z glagolom sem. biti v 3. edninski osebi
srednjega spola  jemljemo v rabo. V dajalniku stoji pravi
ali logični osebek, ki občuti  potrebo, skrb. mraz itd.

Na pr. Modremu očetu  ni treba šibe strahovalke.  — Naj ti
besede žal ne ho. ki pouči me.  (Cegn.) — Skomina mu je. kdor
trdo grozdje je.  (Ravn.) - Znoj mi je; mraz mi je bilo; mar mi
je; ni mu bilo vrste.

b)  pri izrazih: ime je, pravijo , rekajo, nadeti so  itd. Oseba
ali reč,  kateri se daje ime, stoji v dajalniku,  ime  samo
pa v imenovalniku (povedni imenovalnik);  na pr. Sova
sinici glava  na  pravi.  (N. pr.) -• Prvencu je bilo ime Ezav.
drujeu Jakob.  (Ravn.) Pravi se mu očak, ker je oče vsega naroda.
(Ravn.) — Ime mu je Štefan , pa mu navadno pravijo Štefak.

192

c)  pri glagolih, ki z nacijo razne čute, kakor hoče se, noče se,
toži se, gnusi (gabi, studi) se, zdeha se, dremlje se, sanja se. zdi se,
dozdeva se  itd.

Na pr. Nad hinavščino se studi Bogu.  (Ravn.) — Komu  se
ne toži po dobrem prijatelju ?  — Strašne reči so se m i sanjale. -
Bolniku se gnusijo najboljše jedi.  — Zdeha se mi; dremlje se mu;
dozdeva se jim; hoče se mi piti  (es geliistet mich. zu trinken);
hotelo se mu je glasno zaječati.

č)  pri glagolu sem, biti:

1. kadar je namestnik glagola imeti  ter naznanja osebo ali
reč, katera ima kaj v svoji lasti; na pr. Laži  je plitko dno
(= laž ima plitko dno).  (N. pr.) — Vsakemu človeku  je dolžnost,
da stori, kolikor mu je mogoče.  (Napr.) — Pastirja zdaj in varuha
več vam ni.  (Kos.)

2. kadar nadomešča glagol morati  ali moči;  na pr. Narodno
deblo nam je izobraževati.  (Napr.) — Večno nam ni živeti.  (Led.)

- Bilo vragom  vpiti je, bilo vragom  je bežati.  (Levst.)

d)  pri glagolu dati  z nedoločnikom;  na pr. Ne daj se
nagibati slehernemu vetru.  (Dalm.) — Moder sin se da očetu
poučiti.  (Dalm.) — Ne daj otrokom,  zapovedovati!  (Slom.)
Mesu  ne daj gospodariti tela!  (Vrt.)

e)  V dajalnik stopi povedno določilo pri nedoločniku,
zlasti če se nanaša na p r e d m e t v dajalniku;  na pr. Človeku
ni dobro samemu  biti.  (Ravn.) — Boljše je lačnemu  zaspati,
ko dolžnemu  ostati  (namreč: človeku).  (N. pr.) — Boljše pošte¬
nemu  umreti, ko sramotnemu  živeti.  (N. pr.) — Vsej  a ni  m
biti, v grobu stleti je tudi nam odločeno.  (Led.)

$ 260. V dajalnik  se deva oseba,  kadar dajemo na
znanje, da se godi ali ne godi kaj po naši ali po volji drugega,
(dajalnik duševne deležnosti = dativus ethicus); na pr. Po
Dunaju mi dirja v skok.  (N. ps.) — To so vam bili pravi ko¬
renjaki!  - Zakaj mi ne ostaneš doma?  — Fant vam (ti)  očeta
ne uboga.

Opomba. 1. V dajalnik stopi tudi povratni  zaimek, kadar dela oseba iz
lastne moči ali v lastni prid;  na pr. Kdor  si vedno izbira , izbirek dobi.
(N. pr.) — Grede si odpirat gornje line.  (N. ps.) — Požeruh in pijanec si ne
vesta mere.

2. Semkaj spadajo nekateri stalni izrazi, kakor bodisi , marsikdo , dasiravno,
česitudi  itd.

193

b)  Dajalnik oddaljenega predmeta.

§ 261 . A dajalniku stoji oseba ali reč,  katera je smoter
osebkovi dejavnosti:

a)  pri prehajalnih glagolih. kadar se imenuje oseba ali
reč.  na katero prehaja dejavnost kotna bolj oddaljeni
predmet, med tem ko stoji  rečni predmet v tožilniku;
na pr. Bogu posojuje, kdor ubožcu  kaj podeli.  (N. pr.) — Vrana
orani  oči ne izkljuje.  (N. pr.) — Kdo je utrdil nebu  svetle
zvezde?  (Vilh.)

h)  pri mnogih neprehajalnih glagolih, kadar se imenuje
oseba ali reč, kateri je dejavnost namenjena; kakor
koristiti, škoditi; pomagati, služiti, streči; veleti, zapovedovati; od¬
govoriti. braniti; zaupati, slediti, verovati; priseči, dopasti , pretiti;
vladati, gospodovati  itd.

Na pr. Kdor molči, desetim  odgovori.  (N. pr.) — Kdor
pomaga drugim  iz nadlog, mu rad pomore tudi Bog.  (N. pr.) —
Lužniku  ne verjamemo, če tudi resnico govori. Rajši dobrim
služim , nego slabim  zapovedani,.  (N. pr.) — Dobra izreja brani
uboštvu  pod streho.  (N. pr.)

c)  pri povratnih glagolih: čuditi se, smejati se, posmehovati
se, prilizovati se, rogati se, zahvaliti se, smiliti se, znati se, poznati
se, videti se, spodobiti se  itd. Na pr. Vse se čudi lepoti  božjega
stvarjenja.  (Ravn.) — Ne posmehuj se sivi glavi!  (Slom.) — Znalo
se je močnemu in srčnemu mladeniču, da bode kdaj slaven junak
iz njega.  (Navr.) — Lepi besedi se spodobi tudi lepa oblika,  (Slom.)

Opomba. Dajalnik nam služi tudi pri tistih povratnikih,  ki po-
menjajo sploh kako hranitev  pred vzajemnostjo, ali pa zahtevanje  po zdru¬
ženju. kakor umakniti se, odtegniti se, skriti se, odpovedati se, ogniti se, braniti
se komu  (sich wehren gegen jemanden), — ponuditi se (komu za spremljevalca),
pokloniti se  itd.: na pr. Odtegne žezla, hrupa se zmotnjaram.  (Žem.)

Moč nebeška strašna je, če varstva sponi  z m akne se.  (Kos.) - Bogu  sc ne
moremo skriti,  (Ravn.) — Pijancu  se ogni s senenim vozom!  (N. pr.)

č)  pri pridevnikih, ki značijo škodo ali korist, bli¬
žino ali oddaljenost, enakost ali podobnost, sovraštvo
ali prijateljstvo  itd., kakor koristen, škodljiv, primeren, pri¬
kladen, enak, pristojen, vdan, všeč, blag, mil, dober  itd.

Na pr. Vsakemu očesu je reč drugačna,  (Cegn.) - - Zapeljivost
je skriti jami podobna.  (N. pr.) — Sitemu trebuhu še beli kruli ni
všeč.  (N. pr.) —■ Vsaka huda strast nas dela živini enake.  (Ravn.)

13

Slovnica. 9. izd.

194

§ 262. V dajalnik se deva oseba ali reč.  kateri se godi
ali je kaj na korist ali v škodo  (dativus commodi et incom-
modi); na pr. Sebi seješ, sebi tudi žanješ.  (N. pr.) — Dobre ceste
so velika dobrota vsaki soseski.  (BI.) — Prva šola je mladeniču
jutrnja zarja.  (Slom.) >— Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo
pade.  (N. pr.)

§ 263. Dajalnik nam večkrat slnži:

a)  namesto prilastkovega rodilnika  in stoji tedaj sploh
pred besedo, kateri kaj prilastuje; na pr. Pridna gospodinja hiši
tri ogle podpira (= tri ogle hiše).  (N. pr.) — Ne bodi svojemu
narodu  izdajalec, marveč krepek ščit, (= izdajalec svojega naroda)!

b)  namesto prirednega svojilnega prilastka,  zlasti na¬
mesto svojilnega zaimka (gl. § 238. op. 2.); na pr. Up je bolniku
najzvestejši tovariš (= bolnikov tovariš).  (Pr.) — Studenci bistri mi
teko, poje mi čredo (= mojo čredo) in glavo.  (Pot.) — V neskončni
svet mi plavajo očesa (= moja očesa), srce mi (- moje srce) bije
zopet svobodno.  (Cegn.)

Rodilnik.

§ 264. Rodilnik  stoji na vprašanje koga  ali česa?  in
nam rabi kot:

a)  o s e b k o v a beseda, b ) povedno določilo, c)  pri¬
lastek, č)  pred m e t. d)  prišlo  v.

a)  Rodilnik kot osebkova beseda.

§ 265. V rodilniku stoji osebkova beseda:

a)  pri nikalnem glagol  n ne biti in ne ostati, kadar ju
v 3. edninski osebi srednjega spola  jemljemo v rabo; na pr.
Ni kruha  brez truda.  (N. pr.) — Kjer ni postave , tam ni pre¬
stopka.  (N. pr.) — Kadar mačke  ni doma, tedaj so miši dobre

volje.  (N. pr.) — Kamena  ne bode ostalo na kamenu.  . Ker

ni bilo pri hiši nikdar božjega miru,  ni bilo tudi sreče in bla-
g oslov a.

Opomba. Važna je razlika med trdilnimi in nikalnimi stavki, kakor: Mati
je (so) doma  — matere ni doma; mati je bila (so bili) doma  — matere ni
bilo doma; mati bode (bodo) doma  — matere ne hode doma. Delavci so (so
bili) na polju  — delavcev ni (ni bilo) na polju.

b)  pri glagolu sem. biti in pri nekaterih drugih glagolih
sličnega pomena,  kakor zbrati se, priti , preostajati, pasti,
živeti  itd., kadar jih rahimo v 3. edninski osebi srednjega
spola.

Ta rodilnik izraža nedoločen del kake celote (delni
rodilnik  = genitivus partitivus) in zaznamuje osebkov o be¬
sedo  v stavku.

Na pr. Pridnemu bo preostajalo kruha.  — Bilo je vina  in
različnih j e di, da seje  miza šibila.  — Kmalu prihiti polka  iz
vseh krajev.  (Ravn.) — Vilo se je rumenih , svetlih l a s okrog jas¬
nega obraza.  — Turka  je prišlo kakor listja in trave  v naše
kraje.  (Drobi.)

Opomba, kavno tako stoji tudi pri glagolu nedostajati  in manjkati  to,
kar manjka ali česar nedostaje, v rodilniku: na pr. Nedostajalo je kruha in
vina  (es fehlte Brot und Wein, ali: es fehlte an Brot und Wein). - Izkušnje
jim manjka, modrosti darov.  (Pot.) — Brli življenja sveča, dokler ji reje
zmanjka in ugasne.  (Preš.) — Se tega  mi je manjkalo  (das fehlte mir noch).

- Ne manjka mu ničesar  (es fehlt ihm nichts). — Krona  (ali: krone) mi
še manjka, da jih ni sto.  — Še tebe  je manjkalo.

b)  Rodilnik kot povedno določilo.

§ 266. V rodilniku stoji povedno določilo  pri glagolu
sem. biti:

a)  kadar naznanja, čigavo je kaj (svojilni rodilnik ge¬
nitivus possessivus), toda pri živečih in poosebljenih stvareh
le tedaj, kadar imajo kak prilastek  pri sebi (glej § 239.).

Na pr. Ta hiša je mojega očeta,  brez prilastka pa: ta
hiša je očetova.  (Krivo je: ta hiša sliši mojemu očetu).  — Vsa
zemlja je Gospoda,  našega Boga in stvarnika,  brez prilastka:
vsa zemlja je Gospodova. -- Ta zlat je kralja Matjaža  samega.
(N. ps.) — Ti spisi so Antona Slomšek  a.  — Ta grad je Kri¬
štofa Lamberg  ar  j a.

b)  kadar dopoveduje, kake lastnosti  ali kake rodovine
je oseba ali reč. Imenujemo ga kakovostni rodilnik (= geni¬
tivus qualitatis. gen. originis) ter ima vselej pri redni
prilastek pri sebi.

Na pr. Prvi kristjani so bili ene misli in ene volje.  — Ta
zlat je kov a znanega.  (N. ps.) — Biti slovenske krvi  bodi Slo¬
vencu ponos!  (Kos.) — Gospod Ravbar je domače plemenitaške
rodovine.

196

c)  Rodilnik kot prilastek.

§ 267. V rodilniku stoji prilastek:

a)  kadar se imenuje oseba ali reč, od katere kaj izhaja
(izvirni rodilnik = genitivus auctoris, gen. subjectivus); na pr.
Molitev vročega srca  je Bogu mila (srce moli).  (Cegn.) — Petje
veselih ptičev  zamika uho (ptice pojejo).  — Rožljanja pik, ar¬
made  hrupa konj ne straši se.  (Kos.) — Zvestoba pravega pri-
jateIja  se ti pokaže v nesreči.

b)  kadar se imenuje oseba ali reč. na katero kaj prehaja
(predmetni rodilnik = genitivus objectivus); na pr. Pismo je
namestnik govora  (namestuje govor).  (Slom.) — Bog je stvarnik
nebes in zemlje.  — Hudobni otroci so krvava šiba svojih sto¬
riš  e v.  (Slom.)

c)  kadar se dopoveduje, kake lastnosti ali nravi  je
oseba ali reč (kakovostni rodilnik, § 266. b)-,  na pr. Kruh
stare peke  je zdrav.  (Slom.) — Mladenič prijaznega lica in
brhke, rasti;  starček belih las;  zmaj divje podobe; maž
bistrega uma.

č)  kadar se imenuje lastnik ali posestnik  kake osebe
ali reči, toda pri živečih in poosebljenih stvareh  le
tedaj, kadar imajo kak prilastek pri sebi (svojilni rodilnik =
genitivus possessivus). Na pr. Hiša našega očeta;  poslopje
gospoda kneza;  cerkev bližnje vasi.  — Modre so besede moža.
ki  je izkusil svet in življenje.

§ 268. Kot prilastek zaznamuje ime v rodilniku celoto,
kateri se kak del odvzame (delni rodilnik = genitivus par-
titivus). Del kake celote ali reči izražajo:

a)  mnogi samostalniki, ki pomenjajo kako množino ali
mero,  kakor množina, obilica, sila, truma., trop, krdelo , kup, peš¬
čica,, kepa , vedro, vrč , laket , stot (cent), pol , polovica , četrt, liter,
meter, kilogram  itd.

Na pr. Dobra misel je pol zdravja.  (N. pr.) — Betvica
medu  več muh ulovi, kakor sod kisa.  (Slom.) — Boljša je žlica
soka  v miru, ko polna miza jedi v prepiru.  (N. pr.) — Izkušnja
je kos pr or o k a.  (N. pr.)

b)  glavni števniki  od p.et naprej, ločilci  srednjega
. spola in nedoločni  števniki: veliko , malo , več, manj , mnogo, nič,
nekaj, dosti, dokaj, obilo, polno  itd., kadar nam v imenovalniku

197

ali  toži  lili k n služijo za samostalnike. Na pr. Deset brihtnih
otrok  ednajst sreč.  (N. pr.) — Dvoje psov  na kost eno , koljeta
sc med sebo.  (N. pr.) — Vsak naših telesnih udov  ima svoje po¬
sebno delo.  (\ rt.) — Zob dosti , kruha  malo.  (N. pr.) — Slab
iji-oš  več ljudi  pozna.  (N. pr.) — Slovenci imajo premalo spomina
na to. kar jih je mati učila.  (Vodn.) — Nič popolnecja  ni pod
solncem.  (Slom.)

c) vprašalni zaimki,  pa tudi oziralni in kazalni,
zlasti kadar jih rabimo samostalil iško v srednjem spolu;
na pr. Kaj je težjega,  nego resnico zamolčati?.  (N. pr.) — Kdo
rojen prihodnjih  bo meni verjel , da v letih nerodnih okrogle sem
pel?  (Vodn.) — Kar je življenja  po svetu, vse giblje in se veseli.
(Levst.) — Kolikor krajev,  toliko šeg.  (N. pr.) — Kar smo
dobrega  storili, to gre za nami.

c)  pridevniki v presežni stopnji,  na pr. Beseda ma¬
terina je vseh dobrot  največja dobrota.  (Slom.) — Kranjskih
gor  najvišji je Triglav.  — Vseh slovenskih pesnikov  prvi
je France Prešeren.

Opomba. Namesto golega rodilnika nam rabi pogostoma rodilnik s
predlogom izmed ali orodnik s predlogom med; na pr. Med novejšimi sloven¬
skimi pesniki  je Gregorčič najboljši lirik.  — Najstarejši izmed sinov
prevzame navadno pri Slovencih očetovo posestvo.

č)  Rodilnik kot predmet.

$ 209. V rodilniku imajo svoj predmet:

a)  samostalniki groza , strah, sram, skrb. mar, žal, treba, po¬
treba, škoda,  kadar jih z glagolom sem, hiti v 3. edninski osebi
srednjega spola  jemljemo v rabo; in sicer stoji v rodilniku
stvar ali reč,  ki povzroča občutek, ali ki je potrebna,  ali
katere je škoda.

Na pr. Groza, strah me je sami  j e.  (Pot.) — Gani se, komur
je mar zahvale  prihodnjega vnuka.  (Kos.) Komur krajcarja
ni mar, ne bode rajniša gospodar.  (N. pr.) — Kmetu je treba
ostrega črtala  na lemežu.  (Slom.) — Žal mu je gospe.  (N. ps.)
— Groza me je bilo temne noči.  — Sram me je bilo vašCga sla¬
bega obnašanj  a.  — Škoda bi bilo vsake pametne besede,  ako
ne poslušate.  — Sram te bodi slabe tovarišije!

198

Opomba. 1. V teh in drugih sličnih stavkih imamo dva predmeta:
osebni in rečni predmet. Rečni  predmet stoji v rodilniku, osebni pa v
tožilniku  (strah meje  samije), ali v dajalniku [meni  je mar zahvale).

2. Samostalnikom skrb, mar, žal  in škoda  služi namesto rodilnika večkrat
tožilnik s predlogom  za; na pr. Za staro vero , stare ljudi in stari denar
naj ti bode vselej mar!  (N. pr.) — .1 tar za pravičnikov pot je Bogu.  (Kavn.) —
Žal mu je za mlada leta.  — Bodi te skrb za kmetijstvo!  — Skoda je (bi Inloj
za blago, za denar,  ali: škoda je (bi bilo) blaga , denarja.

b)  pridevniki željen, lakomen, skrben, mar en, potreben, poln.
vreden, kriv, deležen  in še mnogo dragih, ki pomenjajo kako skrb,
željo, potrebo, deležnost, obilnost, veselje, žalost
in podobne občutke.

Na pr. Bog je hvale  vreden , človek pa pohvale.  (N. pr.) -
Vse je truda  polno, kar se s pridom dela.  (Levst.) — Cista p e n
bodi .zmes ko skleni  (Kos.) — Prevzetnim ljudem se Bog ustavlja,
ponižnih  pa je vesel.  (R.avn.) — Marsikatere gore so bogate
zlata.

c)  Povratniki  in tudi tisti glagoli,  ki imajo osebni
predmet v tožilniku  pri sebi, devajo rečni predmet  v ro¬
dilnik.

Na pr. Kakor se dela  lotiš, tako se ti odseda.  (N. pr.) —
Praznega skednja  se miš kmalu naveliča.  (N. pr.) — Kogar kača
piči, boji se zvite vrvi.  (N. pr.) — Stare vere  in starih prija¬
teljev  se drži!  (N. pr.) — Smrt reši človeka vsega trpljenja.
(Slom.) — Sanje opominjajo včasi človeka nesreče,  ki bi se mu
utegnila pripetiti.  (Napr.) - - Mati nas je prva učila materinega
jezika.  — Gospod in sv. Peter sta gospodinjo prosila preno¬
čišča.  — Puntarskih naklepov  so Galilejce dolžili.  (Ravn.)

č)  Glagoli, ki pomenjajo kako željo ali zahtevanje,
potrebo ali pomanjkanje,  imajo večinoma svoj predmet
v rodilniku  pri sebi, kakor iskati, čakati, prositi, želeti, upati,
hoteti, potrebovati, stradati, pogrešati  itd.

Na pr. Kdor išče veselja  v hrupu sveta, je zgrešil pravi pot
do njega.  (Bi.) — Veliko sveta še čaka marljive roke  in krepke
volje.  (Cegn.) Truplo potrebuje poštenega oblačila,  duša pa
zgovornega jezika.  (Slom.) — Izprosite si od Boga pomoči in

blagoslova!

•

Opomba. 1. Glagoli varovati, okusiti, izkusiti, uživati, čutiti , vprašati,
poslušati, zaslišati, pomniti , pametiti , pozabiti, omeniti  in še drugi enakega
pomena se družijo včasi z rodilnikom,  včasi s tožilnikom;  napr. Fantiči.

dekliči kresujejo , g Urnega polja  (= žitno polje) varujejo.  (N. ps.) — V sanjah
pozabi duh vsakdanjih nadlog  (= vsakdanje nadloge). ( Tuš.) — Barko ustavi,
vpraša lepe Vide (= lepo Vido).  (N. ps.)

2. Semkaj spadajo tudi glagoli s predlogom do zloženi, kadar se imenuje
stvar ali reč, ki se doseže, kakor dočakati , dorasli, doseči , doslužiti, dospeti ,
doživeti  itd.; na pr. Ge hočeš starosti  doživeti , ogiblji se mehkuženja!  (Vrt.)

- Dorastli sta roži vrha  cerkve.  (N. ps.)

d)  Glagoli, v namenilniku  stoječi, privzemajo včasi
predmet v rodilniku;  na pr. Pojdi, hlapec, kopat jame,  oj
široke in globoke!  (N. ps.) - Hite mu mojci glave  snet!  (N. ps.)

Pojdi mojih ran pogledat!  (N. ps.) — Pojdi gledat Marjetice,
božje služabnice!  (N. ps.) — Se g pogledat tujih se odpravi.  (Levst. >

Navadno pa se druži namenilnik s tožilnikoni;  na
pr. Idi hlapce klicat, žito spravljat, streho krit, vrata odpirat,
rožice trgat!

$ 270. V rodilniku  stoji predmet,  kadar se vzame
nedoločen  del kake celote v misel (delni rodilnik = geni-
tivus partitivus), ne pa vsa celota (vse osebe, vse reči). Takemu
rodilniku lahko vselej kaj, nekaj, nekoliko , malo  itd. dodenemo
v mislih.

Na pr. Dober človek ima povsod pri j at el j e v. — Dajte
zobati p š e n i c e zrele. dajte piti mu reb u J j e bde !  (N. ps.)
Strupa  itd bo v vinu napivala.  (N. ps.) Zakaj se vselej jokate,
kadar mi kruha  dajete?  (N. ps.) Neso zlata, kadila  Gos¬
podu v dar.  (Pot.) — Nakosi detelje; nakupi si grozdja; naloži
krme; nanosi prsti; naprosi delavcev; navozi kamenja; prilij vode;
prinesi sadja; pripelji žita; privrzi soli (= nekaj, malo soh).

Delni rodilnik stoji kot predmet tudi po predlogu po; na
pr. Idi po vode; skoči po vina; teci po mleka! Brž po olja mi
pošljite!  (N. ps.)

§ 271. V rodilnik  se deva v nikalnem stavku vsak
tožilnik trdilnega reka  in z njim vred tudi vsako od njega
zavisno povedno določilo.

Na pr. Ne prodaj kože.  dokler medved v brlogu tiči  (N. pr.)

- Častna obleka ne pokrije sr a m o t e.  (Slom.) Zavoljo ene
muhe si ne prede pajek mreže.  (N. pr.) - Kdor dela  po za¬
mudil ni, ta se lahko z Bogom. veseli.  (Slom.) Ne imenujte se
učenikov!  (Met.) — Obleka nas ne stori Bogu prijetnih,
ampak dobro dejanje.  (Slom.)

200

Opomba. 1. Nikalnost se včasi krepi z rodilnikom zaimka tretje
osebe,  ki stoji v tistem spolu in številu kakor samostalnik; na pr. Ni je
večje  sovražnice  za mladino kakor mehkužnost.  — Ni ga ljudstva  na
svetu , da bi prav nobene vere ne imelo.  (Slom.) — Ne oponašaj ga ubožca,  ki
jeclja ali krevlja.  (Slom.) — Ni jih boljših prijateljev,  nego so dobre knjige.

2. Kadar se v stavku z več istovrstnimi členi  nikalnost dotika
samo enega predmeta,  tedaj stopi le ta v rodilnik;  na pr. Nisem
prišel klicat pravičnikov,  ampak grešnike.  — V moški dobi ni uka,
temveč trud in delo.  (Levst.)

3. Zaimki nič, kaj, kar. nekaj  in marsikaj  se jemljejo v nikalnih stavkih
večkrat tudi v tožilniku  v rabo, ako jih ne izrekamo s poudarkom; na pr.
Nič ne boste slišali, le majhen zvonček.  (Cegn.) — Kjer nič ni, še cesar nič
vzeti ne more.  (N. pr.) — Kar ne moreš ti umeti, vse še brez pomembe ni.
(Greg.) — Nimam kaj dati-, ne morem vsemu kaj.

d)  Rodilnik kot prislovno določilo.

§ 272.  V rodilniku stoji večkrat  prislovno določilo,
in sicer:

a)  čas kakega dejanja; na pr. Leta 863. sta prišla sv. Ciril
in Metod na Velikomoravsko.  — Sest dni je Bog stvarjal. sedmega
je počival.  — Vsakega leta  cvete le enkrat pomlad.  — Nekega
dne.  — Dne 2. prosinca.  — Meseca sušca.

b)  vzrok  dejanja ali stanja namesto rodilnika s predlogom
od; na pr. Vročine  zemlja poka.  (Šub.) — Same žalosti  je
otrok zbolel.

c)  način  kakega dejanja (po nemškem vplivu), pa le red-
koma; na pr. Gospodar veselih očes  srečo pregleda in blagor nebes.
(Kos.) — „Zdaj sem domd!“ sem mislil lahkega srca.  (Jurč.) —
Hitrih korakov  stopa po cesti  (nam. s hitrimi koraki).

Opomba. Večkrat nam služi rodilnik kot vzklik  za
raznimi medmeti; na pr. Ah nesreče! — Oj temne , črne noči!  —
Oj nehvaležnosti , da je ni grše!  (Ravn.)

IV. O sklonih s predlogi.

§ 273. Zveza samostalnikov, pridevnikov, štev-
nikov ali zaimkov s predlogi  nam rabi ali za podredni
prilastek, ali za predmet pri pridevnikih in glagolih (predložni
predmet),  ali za prislovno določilo z ozirom na kraj, čas,
način, vzrok ali sredstvo.

201

Podredni prilastek.

Ljubezen do domovine  (= domovinska ljubezen).  — Delo brez
blagoslova.  — Življenje po smrti.  — SJcrb za samega sebe.

Predmet.

Naše gore so bogate z rudninskimi zakladi.  — Omikani
narodi hrepenijo po svetovni slavi.  — Stariši skrbijo za otroke.
— gospoduje nad nami.  — Za svoje  se vsak rad poteguje.

Prislov n o določilo.

Na planinah  je p.ravo veselje doma.  — V petek  smeh ,
v soboto in nedeljo  jok.  (N. pr.) — Kdor po malem pije.
veliko popije.  (N. pr.) — Od šale  glava ne boli.  (N. pr.) — Kdor
se z zlatim orožjem  bojuje, je gotov zmage.  (N. pr.) — Po
letu  vzhaja solnce ob štirih.

A. Predlogi z rodilnikom.

1. Pristni predlogi.

§ 274. Brez izraža  oddeljenost ali pomanjkanje; na pr.
Mladina brez rdečih lic , pomlad brez cvetlic.  (N. pr.) — Prazno
je delo brez sreče z nebes.  (Pot.) — Kar priprosiš, brez skrivi
nosiš.  (N. pr.)

s 275. I)o nam rabi  o meji ali kraju, do katerega kaj
seže ali pride, in sicer:

a)  v prostoru, na pr. Od rok do ust je dolga pot.  (N. pr.)

- Kadar žalost do vrha prikipi, že veselje se glasi.  (N. pr.)

Do živega priti komu.  — Hiša je bila tako natlačena, da je stal
mož do moža (- pri možu).  (Jurc.)

b) v  času, na pr. Kar si človek naprti, to nosi do smrti.

( N. pr.) — Do poldneva nosi angel) vodo za človekom..  (N. pr.)

c)  o stopnji, posebno  v prislovnih izrekih; na pr.
Do smrti je zadela krogla hrabrega vojaka.  — Do sitega, do dobrega
(dodobra), domala, docela, dočista; do tretjega gre rado; do krvavega
so se stepli.

č)  kaže  mer dejavnosti, na pr. V stiskah se obrne človek
rad do Boga.  — Do starišev sem pisal; imam prošnjo do vas; do
mene so poslali.

202

d)  izraža  razmerje  do kake osebe ali reči, na pr. Skrbite,
da vam od srca pojde prijaznost do ljudi in pokorščina do starišev.
(Ravn.) — Narodna pesem, sama ob sebi ima do srca veliko moč.
(Navr.) — Kaj mi je do tega!  — Ni mu do smeha.  — Nam je
mnogo do zdravja. — Ne bodi trd do ubogih! Bodimo dobri
do vseh !

§ 276. Iz nam služi:

a)  o mestu  iz znotraj navzven, na pr. Kdor da iz rok. se
drži na jok.  (N. pr.) — Starim ljudem gre nerado iz pesti.  (N. pr.)

b)  o početku ali izviru,  na pr. Iz veliko besedi mulo
■sveta.  (N. pr.) — Iz orličev postanejo ob letu orli.  (N. pr.) — Iz
malega raste veliko in slavno.  (Kos.)

c)  o snovi ali tvarini,  iz katere je kaj; na pr. Kapa iz
kunine; krona iz sarnočistega zlata; posoda iz morske pene.

č)  o vzroku ali načinu,  na pr. Iz ljubezni do Boga in
do bližnjega doprinašamo dobila dela.  — Iz srca vesel biti ne more ,
kdor v potrebi vidi bližnjega, pa mu ne pomore.  (Ravn.) — Izdobra,
ižhuda, izlepa , iznenada.

d) o  času,  od katerega sem kaj biva ali se kaj godi; zlasti
v p r i s 1 o v n i h izrekih; na pr. Iz mladi se trn ostri.  (N. pr.)

Iz početka; iz leta v leto; izprva, iznova , izmlada.

Opomba. Iz se veže s predlogi med, nad. pod, pred. za v
sestave in izraža mer iz mesta, ki ga znači pridejani predlog:

izmed. t. j. iz srede kake množine (mitten aus, aus der Mitte
heraus), na pr. Eden izmed, njih , učenik postave , ta ga je vprašal.
(Met.) - Kako ti siješ sredi zvezdic, kako leskečeš izmed meglic!  (Ob.)

iznad, t. j. od zgoraj proč (von oben hinweg), na pr. Odvali
kamen iznad vodnjaka.  (Ravn.) — Poseka mlado košato lipo iznad
mize.  (Levst.)

izpod, t. j. od zdolaj navzven (von unten. von unterhalb

heraus), na pr. Konjem izpod nog ogenj frči.  (N. ps.) . Sobice

zazre milo izpod, burnega oblaka.  (Vrt.)

izpred, t. j. od spredaj proč (von vorn hinweg), na pr. Ne
zavrzi me izpred svojega obličja!  (Ravn.)

izza, t. j. od vzadi navzven (von hinten heraus, von hinten
hervor), na pr. Izza nohta udari črna kri.  (N. ps.) — Sobice izza
gore gre.  (N. ps.)

203

§ 277. Od nam rabi:

a) o  ločitvi ali oddaljenosti od kake osebe ali reči,
na pr. Smrt dušo od telesa loči.  — Jabolko ne pade daleč od dre¬
vesa.  (N. pr.) — Od mladega drevesa vejico lahko odčesneš. od sta¬
rega jo moraš odsekati.  (N. pr.)

b)  o početku, izviru ali vzroku, na pr. Od vsake hiše
pot v Rim..  (N. pr.) — Premog je nastal od organskih tvarin.  (Erj.)

- Od dela ni dobil, od leže ni sit.  (N. pr.) — Od vola se uči orati
volč.  (N. pr.) — Od strahu je Breda obledela, od bridkosti skoro
omedlela.  (N. ps.)'

c)  o času,  od katerega sem se kaj godi, ali koliko je od
kakega časa ali kake dogodbe; na pr. Od belega dne do trdne
noči.  (N. ps.) — Od zdaj petdeset let ne bode nas, ne črevljev, ne
dret.  (N. pr.)

i

č)  o primerjavi  namesto ko, kakor, nego;  na pr. Prostim
ljudem so kračji stavki bolj razumljivi od dolgih.  (Slom.) — Več vi¬
dijo oči od očesa.  (N. pr.) — Ni ga podjeda od hudega soseda.  (N. pr.)

d)  o predmetu, o katerem se gvvori; na pr. Menijo se od kraljev, od
mira in vojske.  (Levst.) — Možaki od žita, od kupčije govore.

V pisni slovenščini rabimo namesto od predlog o z mestnikom; tedaj je
pravilno: menijo se o miru, o vojski  (gl. § 286. b).

e) Od  stopi večkrat (zlasti pri starejših pisateljih) v trpni dobi pred osebo
ali reč, ki bi bila v tvorni osebek; na pr. Veliko bolj nas boli nam od naših
domačih, kakor od drugih storjena krivica.  (Met.). — Od sreče togotne bil nisem
tepen, od tvojih sem rok le bil glajen.  (Preš.) — V knjigi se ogibljemo te zveze,
ker nasprotuje duhu slovenskega jezika.

2. Nepristni predlogi.

§ 278. Nepristni predlogi so večinoma otrpli skloni samo¬
stalnikov, pridevnikov in deležnikov ter se vežejo z rodilnikom.

Najnavadnejši izmed njih so sledeči:

blizu, bliže zaznamuje bližino  predmetov; na pr. Blizu
groba, da mu že smrt za ramo koso kleplje.  (N. pr.) — Bliže cerkve
rajši mašo zamudi.  (N. pr.)

dno izraža, da se nahaja kaj v naj dolnjem prostoru; na pr.
Dno potoka je golo kamenje.  — Dno morja raste prečudna množina
rastlin.

glede, t. j. z ozirom (beziiglich, mit Rucksicht auf), na pr.
Glede parnikov je treba še kar bodi preložiti.

Glede  se veže kot deležnik tudi s predlogom na;  na pr.
Glede na svojo čast, moramo biti občutljivi.

konec pomenja, da je kaj na najskrajnejšem mestu; na pr.
Konec jezika se rado opotika.  (N. pr.)

kraj zaznamuje:

a)  da je kaj na koncu ali na kraju česa; na pr. Cerkev stoji
kraj vasi.

b)  da je kaj zraven ali poleg česa; na pr. Kraj suhega drevesa
tudi surovo gori.  (N. pr.) — Kraj vzglavja mi angeljček sloni.  (Led.)

mimo izraža:

a)  gibanje  mimo kakega predmeta, na pr. Mimo grada
sluga jezdi.  (N. ps.)

b)  obstojnost  z drugim vred, na pr. Krasota notranjske
strani je mimo Postojnske jame tudi čudapolno Cerkniško jezero.
(Lik.) — Mimo tega.  aufierdem.

c)  primero  kake osebe ali reči z drugo; na pr. Notranja
lepota je mimo vnanje bliščobe veliko več vredna.  (Met.) — Bodi
še tako dragega kaj , mimo čiste duše ni nič.  (Ravn.)

namesto, mesto znači. da je kaj ondi. kjer bi imela biti
druga# stvar; na pr. Kralja si me postavil namesto mojega očeta.
(Ravn.) — Pred njim hodi strah namesto nekdanjega zlatega
upa.  (Napr.)

okoli pomenja:

a)  da je, ali da se godi kaj okrog kakega predmeta; napr.
Za krta ni treba plotu okoli vrta.  (N. pr.) — Okoli zlatega teleta
svet na sapo pleše.  (N. pr.)

b)  po priliki čas,  na pr. Kakor okoli Vincenca bilo , tako
črez leto ostalo bo.  (N. pr.)

okrog, krog zaznamuje obdanje ali zajetje  od vseli
strani; na pr. Sedeli so krog mize. kakor mladike okoli svoje oljke.
(Slom.) — Okrog gore vojska se obrne.  (Levst.)

poleg izraža:

a)  naravno bližino  predmetov (= pri, zraven);  na pr. Na
nebu se je lesketala zvezda poleg zvezde.  (Napr.) — Poleg potoka
sem se izprehajal.  — Poleg tega , dazu, aufierdem.

— 205  —

b)  primernost ali vzrok dejanja namesto .pri,  ki se le
redkoma rabi v tem pomenu; na pr. Ljudske učilnice so poleg tako
ugodnih okolnosti obrodile krasno sadje.  (Slom.) — Poleg zapovedi.
Poleg stanu, in odreje. Poleg tega , demnach.

prek pomenja:

a)  da prehaja kaj na ono stran  predmeta; na pr. Le
vstanite , nas prek Save predrožite!  (N. ps.)

h)  kod se kaj razprostira ali pomika;  na pr. Prek
potokov se nov razcveta, raste zarod.  (Vilh.)

c)  mirno stanje  kaki reči nasproti; na pr. Prek solnca je
bolj gorko ko v osojah,  (Vrt.)

razen zaznamuje izjemo,  na pr. Razen pokore ni druge
poti za grešnika do nebes.  (Slom.)

'sredi pomenja, da se nahaja kaj v sredini, bodisi znotraj ali
na površju; na pr. Sredi gore kopljejo rudo.  — Sredi polja stoji
tanko drevce.  (N. ps.) — Sredi zime je božič.

takraj — onkraj, onstran naznanja, da je kaj na tej ali
na oni strani predmeta; na pr. Takraj jezera; onkraj potoka;
onstran naših hribov.

tik izraža, da je kaj komu ali čemu tako blizu, da se ga
dotika; na pr. Tik pota stoji stara jablan. — Tik sreče nesreča
preži.  (N. pr.)

vpričo zaznamuje, da kaj biva ali se godi komu pred očmi;
na pr. Slavite ga vpričo narodov!  (Ravn.)'

Spričo  = wegen: Spričo grdega vremena,
vrh pomenja:

a)  da je kaj čemu na vrhu ali nad njim; na pr. Visoko vrh
gore stojim,  (Pot.) - Nižave sin , pridi vrh planin.  (Pot.) — Vrh
česa položiti,

b)  da se čemu kaj dodaj  e;, na pr. Vrh tega mu da še
brešno.  (Ravn.) - - Vrh tega , obendrein, iiberdies.

vsled zaznamuje ravnanje  po čem; na pr. Vsled nove
postave; vsled kraljevega povelja.

vštric pomenja, da se nahaja kaka reč zraven druge; na pr.
Ali smem . vštric tebe iti (stati) ?  — Zakaj Bog vštric dobrih toliko
hudobnih ljudi trpi ?  (Ravn.)

zavoljo, zaradi (radi), zastran, zbog kaže vzrok  kakega
dejanja; na pr. Blagor zavoljo pravice preganjanim!  (Met.) -

Ogibljimo se prepira zaradi malih stvari!  (Napr.) - Zategavoljo,
zategadelj, zaradi tega.

zraven pomenja:

a)  da sta si dva predmeta zeld blizu,  pa se ne dotikata
drug drugega; na pr. Jaz sem zraven njega stal.  (N. ps.) — Zraven
hiše je mlin.

b)  da je komu kaj lastno ali pri dejan  o z drugim vred;
na pr. Zraven lepega gradu zamore še tri kmetije.  — Skopiti je
zraven velikega bogastva siromak.  (Cig.) — Zraven tega,  nebstbei.
aufierdem.

B. Predlogi z dajalnikom.

§ 279. K, ki se pred sledečim k  in g  izpreminja v h, za¬
znamuje :

a)  osebo ali reč,  proti kateri je dejanje obrnjeno; napr.
Veselo roža k solncu se obrača.  (Cegn.) -— Vsak ima prste k sebi
obrnjene.  (N. pr.) — Peljimo ga h konjskim brzdam tja!  (N. ps.)

b)  namen ali konec,  na pr. Kdor dobrote izkaže , k svoji
sreči kola maže.  (N. pr.) — Marsikatera bukev k svojemu koncu
toporišče da.  (N. pr.) — K edinosti, k presrčni družbi zvon ljudstvo
kliče v zvesti službi.  (Kos.)

c) čas,  kateremu se kaj bliža, ali kdaj se ima kaj zgoditi:
na pr. K jutru se nagiblje noč.  — K novemu letu mi vrni dolg!
— K božiču; k sv. trem kraljem; k letu.

č)  razmerje  do kake osebe ali reči; na pr. Ljubezen k
starišem.  — Zvestoba k cesarski rodovini.

§ 280. Proti kaže:

a)  mer dejavnosti proti kakemu kraju ali času; na pr. Mi
smo mejaši proti Laškemu.  (Vodn.) — Mnoge rastline se od jutra
do večera proti solncu obračajo.  (Vrt.) — Proti večeru priženejo
pastirji čredo domu.

b)  nasprotno mer dejavnosti ali odpor v neprijatelj-
skem  pomenu; na pr. Proti vodi je težko plavati.  (N. pr.) — Ti
junaško srce imaš proti vragu.  (Levst.) — Proti zapovedi.

c)  mer dej avnosti v prijateljskem  zmislu kakor do;
na pr. Samosvoja ljubezen stori , da smo proti sebi slepi.  (Met.) —
Ljubezen proti domu je dostikrat prevelika.  (Vodn.)

e)  razmerje dveh ali več oseb ali reči med seboj (im
Vergleich mit); na pr. Zlato in srebro ni nič proti zvestemu pri¬
jatelju.  (Ravn.) Kar je kapljica vode v morju, to so na zemlji

človeška leta proti večnosti.  (Ravn.) — Dve proti štirim je kakor
šest proti dvanajstim.  (Met.)

Opomba, a)  Naproti (entgegen) stoji ali pred dajalnikom ali za njim:
na pr. Idi očetu naproti!  — Hiti naproti mu družina.  (N. ps.)

b)  Nasproti se veže v pomenn gegenttber, vis-a-vis navadno z
rodilnikom, če stoji pred imenom:  če ga postaviš za njim.  se druži le z
dajalnikom: na pr. Visoko drevo stoji nasproti naše hiše.  ali: naši hiši nasproti.

Le z dajalnikom $e veže v pomenn dagegen. wider: na pr. Težko je
nasproti vodi plavati.

§ 281. Navzlic, vzlic, kljub kaže na premišljen odpor;

na pr. Navzlic vsem opominom in svarilom; kljub vsem obljubam.

C. Predlogi s tožilnikom.

§ 282. Črez (čez)  nam rabi:

a)  o prehodu  z ene strani na drugo prek česa; na pr.
Črez trhel most ne hodi brez strahu!  (N. pr.) — Ako pri kraju ne
vidiš dna , ne bredi črez vodo!  (N. pr.) — Zarja se zliva črez polje,
gore.  (Čb.)

h) o času,  ki se skozenj plete dejanje, ali pa čas,  ki
preteče, predno dejanje nastopi; na pr. Naši pradedje so ohranili
svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti.  (Jurč.) — Grez sedem
let je nazaj prišla v dom svoj. veVki beli grad.  (N. ps.) — Grez
malo časa pridem.

c)  o prestopu  naravne ali določene mere ali števila;
na pr. Človeška togota rada črez meje udari.  (Met.) - Vsi grešč
črez božje zapovedi.  (Kast.) — Slon živi črez sto let.  (Erj.)

č)  o odličnosti  kake stvari mimo druge, ali o nje oblasti
nad čim; na pr. Ni učenec črez učenika, ne hlapec črez gospodarja.
(Met.) — Rodil se je kralj črez kralje vse.  (N. ps.) — Gospoduje
naj črez ribe v vodi, črez ptice pod nebom, črez živino na polju
in črez vso zemljo.  (Ravn.)

§ 283. Raz izraža ločitev  predmetov od zgoraj navzdol:
na pr. Po sili vzame raz rokč ji rokavice, v dlan gledč.  (N. ps.)
Raz drevo je padel.  — Raz konje so na tla poskakali.  (N. ps.)

Gre meso razenj, ko perje raz starega orla.  (N. r.)

208

§ 284. Skoz znači:

a)  prehod  z ene strani na drugo v kakem predmetu; na
pr. Le skoz temna groba vrata se odpre nam, hiša zlata.  (Pot.) —
Skoz noč se dan vidi.  (N. pr.) — Skoz mesto jezditi; skoz okno
gledati; nit igli skoz uho prepeljati.

h)  čas,  t. j. trajnost dejanja, na pr. Le kratka pot je skoz
življenje dana.  (Preš.) — Predstarišev hudobija se plete skoz več
stoletij.  (Ravn.)

Opomba. Krivo je rabiti skoz za nemški durch,  kadar pomenja sred¬
stvo,  po katerem nam kaj dohaja. V tem primera iirjajo v.slovenščini njegovo
moč predlogi po, s, iz; na pr. durch Gottes Gnaden = po božji milosti, z božjo
milostjo-,  durch List und kluggewandten Sinn = z zvijačo in previdnostjo:
durch den Brief habe ich erfahren = po pismu (iz pisma) sem zvedel;  schicke
das Buch durch die Post = pošlji knjigo po pošti!

§ 285. Zoper pomenja mirno stanje  namenjene dejavnosti
v neprij a tel j skem  zmislu; na pr. Zoper moč smrti ni rože
na vrti.  (Slom.) — Zoper brata govoriti; zoper božjo zapoved
ravnati.

Opomba. Proti duhu slovenskega jezika se veže zoper  včasi tudi z dajal¬
nikom pred sehoj; na pr. Ta človek vse meni zoper dela.  — Kdor meni zoper
ravna, ta je moj nasprotnik.

Č. Predlogi z mestnikom.

§ 286. O nam služi:

a) o  času  dejanja ali stanja, na pr. O pustu na gorici, o
veliki noči v izbici.  (N. pr.) — O setvi; o žetvi; o gospojnici;
opoldne; o lepem vremenu.

b)  o predmetu,  katerega se tiče dejanje, zlasti pri gla¬
golih: govoriti, pisati, slišati, vedeti, pripovedovati, misliti, soditi  itd.;
na pr. Mi o volku, a volk na vrata.  (N. pr.) — - Marsikateri starček
vč pripovedovati o turških in drugih vojskah.  (Tom.) — Nauk o
pesništvu.  — Pesem o kralju Matjažu.

c)  o načinu ali sredstvu,  na pr. O dobrih besedah se
nihče ne izredi.  (N. pr.) — O svojih žuljih je malokdo obogatel.
(N. pr.) — O žarkih tvojih sem se grel , o njih si um vedril.  (Greg.)

S 287. Pri nam rabi:

a)  o bližavi  predmetov, na pr. Gorje mu, pri komer se
miši in mačke bratijo.  (N. pr.) — Pri vsakem uboštvu je pol lenobe.

209

(N. pr.) — Pametni se pri ognju ogreje , nespametni opeče.  (N. pr.)

— Pri tuji škodi se je lahko učiti.  (N. pr.)

h)  o času,  na pr. Mati na tla pade, omedli, pri tej priči
dušico spusti.  (N. ps.) — Tam lezi pri belem, dnevi kralj Matjaž,
bolnik kraljevi.  (N. ps.)

c) o dejanju,  katerega se kdo udeležuje, ali o stanju,
v katerem je kdo ; na pr. Marsikateri kmet je gibčen pri plesu, pa
okoren pri drevesu.  (N. pr.) — Kdor je hiter pri jelu, ta je tudi
pri delu.  (N. pr.) — Pri vsej svoji bogatiji ni srečen, kdor si je
svoje bogastvo po nepošteni poti pridobil.

č)  o predmetu,  pri katerem se prisega;  na pr. Pri Bogu
sem obljubil.  (N. ps.) — Pri moji veri, da. ni res, kar praviš.  (Valj.)

D. Predlogi s tožilnikom in mestnikom.

§ 288. Na nam rabi:

I. s tožilnikom na vprašanje: kam?

a)  o mestu,  kateremu prihaja kaj od zgoraj v dotiko; na
pr. Na skalo stopi silni Zaboj.  (Levst.) - Zvezde so se utrinjale ,
na zemljico so padale.  (N. ps.) — Brez mandranja ne zleze tkalcu
platno na brdo.  (N. pr.) — Na konja sesti; na klin obesiti; na
misel priti.

b)  o neprij atelj  ski  nameri, na pr. Prišel sem na roso
glavo in na tvoje belo pero.  (N. ps.) — Na volka kriče, lisico rede.
(N. pr.) — Z menoj na Poljane!  (Levst.) — Na Francoze udarijo.

— Pritožba na županove navedbe.

c)  o meri ali potu,  po katerem se kdo obrne, da pride,
kamor je namenjen; na pr. Kam drži na desno cesta, kam drži
na levo pot?  (Valj.) — Najkraeja pot do Triglava je na Bohinj.

č)  o času,  na pr. Na dan sv. treh kraljev.  — Mora v nižavo
na zimo pastir.  (Cegn.) — Na sedem, let vsaka reč prav pride.
(N. pr.) — Na sobice sv. Martina pride rada dolga zima.  (Vodil.)

d)  o načinu,  na pr. Na lice priljuden, narobe ostuden.  (N. pr.)

— Na srn,eh, na jok se držati; na drobno, na debelo prodajati.

e)  o namenu, smotru, uspehu,  na pr. Človek, gre na
delo.  (Ravn.) — Na vojsko brž, na mejo vstani!  (N. ps.) — Pri
Bogu vse za delo na prodaj.  (N. pr.) — To ti je na čast, na škodo,
na sramoto.  — Na smrt obsoditi; na pomoč priti.

Slovnica. 9- izd.

14

210

f)  o vzroku,  iz katerega kaj sledi; na pr. Na en mah
dob ne pade.  (N. pr.) — Koliko se jih je pohujšalo in pogubilo na
lažnive besede.  (Met.)

g)  o sredstvu, na pr. Na gosli igrati; na piščal piskati;
na mašne bukvice moliti; na dlan meriti.

h)  o delih,  v katere se kaj razdeli; na pr. Skoro je šla
ladja na kosce.  (Ravn.) — Na dvoje razkoljite otroka!  (Ravn.)

i)  o približnem številu, na pr. Na sto mož se je zbralo.  —
Na stotine zapuščenih otrok rešijo pogube dobri učitelji.

j)  o pred  m e t u pri nekaterih glagolih, kakor misliti, paziti,
pozabiti, upati;  na pr. Pazi na besedo! Mislite vedno na Boga
in njegove zapovedi!  — Upati na Boga.  — Pozabiti na vse bole¬
čine  ali pozabiti vse bolečine.

k)  o reči,  na katero se kaj nanaša;  na pr. On je na
denar, kakor mačka na salo.  (Erj.) — On je na oba kraja nož.
(N. pr.) — Kaj velja na oko, če ni na roko.  (N. pr.) — Pohlepen
na blago. Lep na oči. Lakomen na denar. Deset metrov na dolgost.

l)  o predmetu,  na katerega se kdo roti ali prisega;
na pr. Na mojo vero; na mojo dušo!  — Na svojo čast in svoje
poštenje kaj obljubiti.

II. z mestnikom na vprašanje: kje?

a)  o kraju,  kjer ali na katerem se kaj nahaja ali godi;
na pr. Sreča na razpotju sedi.  (N. pr.) — Na solncu  (= na solnčnem
mestu) toplo, sinu pri materi dobro.  (N. pr.) — Na potu rožica,
na domu ubožica.  (N. pr.) — Kdor na vso moč z doma sili, ta se
na tujem v blato usede.  (N. pr.) — Ne na Laškem, ne na Nemškem,
ne na gornjem Štajerskem.  (N. ps.)

b)  v prenesenem pomenu o osebah, dejanju ali
stanju,  na pr. Na modrih svet stoji.  — Mati za hčerjo plače, hči
pa na plesu skače.  (N. pr.) — Na tlaki; na vojski; na straži; na
sumu, na mislih imeti; na izgubi biti; na dolgu ostati.

c)  o načinu ali sredstvu,  na pr. Na posodi se nič ne
izboljša.  (N. pr.) — Kdor na beračiji ene črevlje raztrga, ne pusti
več beraške palice.  (N. pr.) — Na nogah stati; na kolenih prositi;
na rokah držati.  — Na naglem; na tihem; na skrivnem.

č)  o reči.  na katero se kaj nanaša ali omejuje;  na pr.
Kdor na moči slovi, večkrat iztepen v dragi obleži.  (N. pr.) — Kdor

211  —

je dolžan, ta je na zdravem bolan.  (N. pr.) — Na duši in telesu
zdrav; hrom na nogah; slab na srcu; bogat na dušiku.

§ 289. Ob nam služi:

I. s tožilnikom na vprašanje: kam? ob kaj?

a)  o predmetu,  v katerega se kaj zadene;  na pr. Bo¬
disi z loncem ob kamen ali s Jcamenom ob lonec, težko je loncu.
(N. pr.) — Prej miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne djali.
(N. ps.) — Ob mizo udariti; ob tla treščiti.

b)  o izgubi,  katera komu preti ali se mu pripeti, posebno
za glagoli: iti, priti, dejati, pripraviti  itd.; na pr. Sem ob život
Matjaža d’jal.  (N. ps.) — Ob glav’co me nikari d’jat!  (N. ps.)

- Kdor za tuje prime, ob svoje pride.  (N. pr.) — Gre mu ob
pamet.  (Levst.) — Ob glavo mu gre.  (Ravn.)

II. z mestnikom na vprašanje: kje? kdaj? ob ceni?

a)  o kraju,  blizu ali poleg katerega se kaj godi; na pr.
Paša stopa ob potoči, grmeč boben nosi v rod.  (N. ps.) — Strah je
v sredi votel, ob krajih ga nič ni.  (N. pr.) — V strahu in trepetu
je stalo ljudstvo ob gori.  (Ravn.)

b)  o času,  kadar kaj biva ali se godi; na pr. Bog naj bo
naša svest ob sili!  (Ravn.) — Kdor je len .ob setvi, malo žanje.
(N. pr.) — Kdor devet rokodelstev ob eriem opravlja, ne ume nobe¬
nega.  (N. pr.) — Ob uri; ob sobotah; ob letu.

c)  o sredstvu,  na pr. Človek ne živi le ob kruhu, ampak
ob vsaki besedi, ki gre Bogu iz ust.  (Ravn.) — Hromet ob berglah
hodijo.  — Ob malem opraviti.

Opomba. S predlogom ob  v mestniku primeijaj predlog o v § 286.

§ 290. Po nam rabi:

I. s tožilnikom na vprašanje: kam? kako?  itd.

a)  o namenu  pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, kakor
iti, priti , poslati  itd. (holen gehen, schicken um); na pr. Po iz-
povednika pojte mi, pojte mi brž po mašnika!  (N. ps.) - kralj
seže v aržet svileni po zlat rdeče - rumeni.  (N. ps.) I o me je

prišel povodni mož.  (N. ps.) — Iti po vina, po vode, po kruha  (z
delnim  rodilnikom nam. tožilnika; gl. § 270.).

u*

212

b)  o načinu, na pr. Po meniško se obleci!  (N. ps.) — Po
turško se nosi.  — Po bliskovo mu sablja gre.  (N. ps.) — Najlepše
nam teče jezik po svoje.  (Greg.)  — Po nemško, po slovensko, po
domače govoriti.

c)  o času,  črez kateri se razprostira dejanje; na pr. Od div-
nega srce mi hrepenenja gorelo po vse dni je in noči.  (Levst.) — Po
cele dni poseda brez dela.  — Po vse leto  (das ganze Jahr hindurch).

č)  v delilnem  (distributivnem) pomenu, na pr. Sosedje pa
naj dajo , kar morejo , po eno streš’no ali po dve.  (N. ps.) — Na
dan služi po štiri desetice.  — Po dve kroni plačuje.

II. z mestnikom na vprašanje: kje? kdaj?  itd.

a)  o mestu,  kjer se (na več krajih) kaj giblje ali raz¬
prostira;  na pr. Dekle po vrtu šetalo.  (N. ps.) — Po morju
plava barčica, prelepa barka pisana.  (N. ps.) — Po mestih ljudje
besede cukre.  (N. pr.) — Kdo po cvetju kaže pot čebeli ?  (Vilh.)

b)  o času,  v katerem se kaj vrši, in o dogodku ali
času.  po katerem se kaj godi; na pr. Po noči se rada duša loči.
(N. pr.) - Po letu rožice cvete, po zimi pa se oblete.  (N. ps.) —
Po toči je zastonj zvoniti.  (N. pr.) — Po izgubi poštenja gre radost
življenja.  (N. pr.) — Po praznikih se človek delati uči.  (N. pr.) —
Po storjenem delu je sladko počivati.  (N. pr.) — Po nedeljah  (an
Sonntagen). — Po dveh dneh  (nach Verlauf von zwei Tagen).

c)  o načinu,  na pr. Blago se po niti nabira, po vrvi za¬
pravlja.  (N. pr.) — Kdor po svoji trmi ravna, ta se pogubi.  (Met.)

— Vsak po svojem, je dejal tisti, kije  s svedrom kravo drl.  (N. pr.)

— Po strani koga gledati; po krivem prisegati.

č)  o primernosti in oziru,  na pr. Po delu plačilo.
(N. pr.) — Po omiki in liki jezika se navadno človek in ljudstvo
časti.  (Slom.) — Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po
človeku.  (N. pr.) — Bog plačuje po zvestobi, ne po stanu.  (Slom.)

d)  o sredstvu,  na pr. Drevo se po sadu spoznava.  (N. pr.)

— Po glasu spoznaš ptiča, po šapi leva.  (N. pr.) — Po človeških
rokah narejeni maliki.  (Ravn.) — Po hlapcih zvedeti; po pošti
poslati; po berglah hoditi; po železnici se voziti.

e)  o predmetu,  katerega dejanje zadene,  ali kamor je
isto namenjeno; na pr. Po glavi koga biti; po mizi udariti;
po roki se mazati.  — Po opravkih hoditi; komu po življenju streči;

213

popraševati po kom; ozirati se po čem, gledati po kom.  — Kdor je
potreben, tudi po drobtinici rad seže.  (Slom.)

f)  o vzroku  kakega dušnega stanja ali dejanja, zlasti
pri glagolih: hrepeneti, vzdihovati, jokati se, plakati, žalovati, ve-
kati  itd.; na pr. Po časti hrepeni mladost.  (Cegn.) — Otroci in
starci radi žalujejo po domu.  — Vsaka krava po svojem teletu
veka.  (N. pr.)

g)  v delilnem  pomenu o ceni ali meri;  na pr. Po čem
vi raje prodate?  — Ene po zlatu belem, ene po zlatu rumenem.
(N. ps.) — Zdravila jemljemo po žlici in po kapljah.  — Jabolka
so po krajcarju.

§ 291. Y nam rabi:

I. s tožilnikom na vprašanje: kam? kdaj?  itd.

a)  o kraju,  v čigar notranjost kaj prehaja;  na pr. Sraga
nedolžnosti se ne posuši, v nebesa puhti.  (N. pr.) — Enemu Bog v
roko det veslo, drugemu testo.  (N. pr.) — Gradove svetle zida si v
oblake, zelene trate stavi si v puščave.  (Preš.)

b)  o namenu ali nasledku,  na pr. Denar in izbrušen
nož lahko v prid in škodo obrneš.  (N. pr.) — Lakom nost je človeku
velikokrat v potrato.  (Met.) — Ošabnost pelje v zaničevanje in sovraštvo.
(Met.) — Napuh v nesrečo pripravi.  (Met.) — V dar dati, v dar
dobiti; v dokaz biti; v posest vzeti.

c)  o izpremembi  kakega stanja in o obleki,  v katero
se kdo oblači; na pr. Zmene se kače v ribice, zmene kuščarji v
ptičice, zmene se gadje v zvezdice.  (N. ps.) —- Noč v sivo premeni
se jutro.  (Levst.) — V svilo in škrlat se oblačijo kralji in cesarji.

č)  o času.  zlasti pri dnevih v tednu; na pr. Prišli so ča¬
rodeji v novo.  (Levst.) — Molite, da se vaš beg ne zgodi po zimi
ali v soboto.  (Met.) — V prvo; v drugo; v jesen; v petek in svetek.

d)  o predmetu,  katerega dejanje zadene, pri glagolih:
poljubiti, raniti, udariti, zadeti  itd.; na pr. I visok stolp rada
strela trešči.  (N. pr.) — V nogo raniti; v lice poljubiti.

II. z mestnikom na vprašanje: kje? kdaj?  itd.

a)  o prostoru,  v katerem kaj biva ali se godi; na pr.
Kriva vera je trnjev grm v žitnem polju.  (N. pr.) T zdravem
telesu biva zdrava duša.

— 214 —

b)  o načinu, oziru ali stanju kake stvari, na pr. Bodi
v svoji besedi resničen , v dejanju pravičen!  (Slom.) — Bodi v res¬
nici in ne po dozdevku, kar biti želiš.  (Met.) — Sv. Duh se je pri¬
kazal v podobi belega goloba.  — V strahu biti; v nadlogah in te¬
žavah živeti; v trumah iti; v podobah govoriti.

c)  o času,  zlasti s pojmovnimi samostalniki, ki sami po
sebi ne pomenjajo časa; na pr. Kdor se hoče v starosti počiti, se
mora v mladosti truditi.  (N. pr.) — V srdu se oči bliskajo, v sra¬
moti poveznejo , v omilovanju posolzijo.  (Slom.) — V vigredi vsaka
čebela krajcar.  (N. pr.) — V dveh dneh ; v treh mesecih; v štirih letih.

E. Predlogi z rodilnikom in orodnikom.

§ 292. S, pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z,
nam rabi:

I. z rodilnikom na vprašanje: odkod? kdaj?  itd.

a)  o mestu,  na katerem je kaj bilo, pa se z njega pre¬
makne, navadno od zgoraj navzdol, kakor pri predlogu raz s to-
žilnikom; na pr. Prekladamo z rame na ramo , s kol na kola.  (N. pr.)

— S starega drevja sadje samo pada.  (N. pr.) — Z dežja pod kap.
(N. pr.) — Strela ne udari z jasnega neba.  (N. pr.)

Tudi v prenesenem pomenu : Z gosti na kosti.  (N. pr.)

b) o  času, na pr. V mnogih krajih je že zdavna izginila
stara narodna noša.  — Zjutra, zvečer a, s konca, s početka; sprva,
z mladega.

c)  o načinu,  na pr. zdobra, zlepa , zgrda , shuda.

Opomba. Predlog s se natanko loči od predloga iz. Prvemu odgovarja
na vprašanje: kje?  na, drugemu v z mestnikom: na pr. Nedolžnost iz jasnih
ji seva oči, z obličja dobrota, milota.  (Greg.) — Zlate zvezde se bleščijo jasno
z nočnega neba, želje moje Tc njim kipijo iz gorečega sred.  (Greg.) — Na gori

— z gore; v gori  — iz gore; na Koroškem  — s Koroškega; na Dunaju  —
z Dunaja; v Avstriji  — iz Avstrije; v Ljubljani  — iz Ljubljane.

II. z orodnikom na vprašanje: s kom? s čim?  itd.

a) o  družbi, združbi ali skupnosti  oseb ali reči; v
tem pomenu pravimo orodniku družilnik. Na pr. Mož z ženo, brat
s sestro na božjo pot gredo.  (N. ps.) — Kdor se z volkovi pajdaši,
mora tudi z njimi tuliti.  (N. pr.) — Prepirati se z ljudmi; pogo¬
varjati se s kom.  — Z enim očesom iti v nebeško kraljestvo; s praz-

215

nimi rokami priti; s puško čakati. S seboj vzeti  (mitnehmen). s
seboj dati  (mitgeben).

S — vred (samt): oče s sinom vred; s kožo vred.

h)  o sredstvu;  na pr. Konj se brani s krepko nogo, lev in
tigra z zobmi , orel s kremplji, sova s kljunom, gad s strupom, bik
z rogovi.  (Vilh.) — Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na
svoj grob nosi.  (N. pr.)

Opomba. Pri starejših pisateljih stoji včasi orodnik brez predloga, na pr.
Svojimi jeziki se prilizujejo.  (Dalm.) — Bo cvetjem in sadjem cesarstvo obdal.
(Vodn.)

c)  o načinu, na pr. Z velikim veseljem se spominjamo pre¬
sladkih dni svoje mladosti.  — S krepkim glasom zakričati; s strahom
pogledati.

č)  o času,  s katerim se ujema dejanje; na pr. Pridna
gospodinja je že s prvim svitom na nogah.  — Pridni kmet s solncem
vstaja.

F. Predlogi s tožilnikom in orodnikom.

§ 293. Med zaznamuje:

I. s tožilnikom na vprašanje: kam?

kraj ali predmete,  v katerih sredo  dejavnost meri; na pr.
Ce golob med orle zajde, gotovo smrt najde.  (N. pr.) — Peljite ga
v stolp temen med gade, kače, kuščarje!  (N. ps.) — Smrt fantine ,
dekleta med grbe vrsti.  (Slom.)

II. z orodnikom na vprašanje: kje? kdaj?

a)  osebe ali reči,  sredi katerih se kaj nahaja ali godi;
na pr. Med pravico in krivico ni srede.  (N. pr.) — Med dvema
stoloma se je usedel na tla.  (N. pr.) - Med dobrimi sosedi dobro
živeti , dobro umreti.  (N. pr.)

b)  celoto  (namesto delnega  rodilnika), na pr. Najboljši
pevci med ptiči imajo preprosto obleko.  (Tuš.) — Med vsemi zvez¬
dami najlepša je danica.  — Eden med vama me bode izdal.

c)  vzajemnost,  na pr. Ljubite se med seboj  (untereinander)!
(Met.) — Skupni podjetniki delijo dobiček med seboj.

č) čas,  na pr. Bog Jakoba razveseli med spanjem.  (Eavn.)
— Med tem se vzdigne . vojna.  — Med potjo (med pdtem); med
večerjo; med jedjo; med letom ; med tem (časom),  unterdessen.

216

§ 294. Nad nam rabi:

I. s tožilnikoin na vprašanje: kam?

a)  o mestu,  vrh katerega je premikanje namerjeno; na
pr. Ptice so nad drevo vzletele  (liber den Baum hinauf). — V
zemlji vzdigni nas nad vrage naše!  (Levst.)

b)  o reči,  katero kaj presega; na pr. To mi je nad vse
(das geht mir liber alles). — Ni mojstra nad potrebo.  (N. pr.) —
Nič ni slajšega nad dobro vest.  — Tvoje oko se nad biser leskeee.
(Greg.) — Nad sto goldinarjev zapraviti  (mehr als).

c)  o meri  kake dejavnosti v n epri j at el j skem  zmislu,
na pr. Pegam, bode šel nad te.  (N. ps.) — Ko bi bil medved eni
čebeli prizanesel , ne bi bile šle vse druge nadenj.  (Met.) — Vstane
kij nad kij, kopje nad kopje.  (Levst.) — Kadar žetev dozori, se
gre s srpom nad njo.  (Ravn.)

II. z orodnikom na vprašanje: kje?

a)  o mestu,  više katerega se godi ali je kaj;  na pr. Kdo
nad nami je razpel obnebje ?  (Vilh.) — Zida se nad njim, poslopje
širno.  (Levst.) — Nad mizo visi svetilnica.  — Milost, božja ostane
nad njimi , ki se njega boje.  (Ravn.)

b)  o predmetu,  črez katerega ima kdo moč ali oblast;
na pr. Tebi je dana oblast nad vsemi ljudmi.  — Ti si kralj nad
vsemi kralji.  — Gospodovati, vladati , zapovedovati nad kom  ali
kom u.

c) o  osebi,  katere se tiče dejanje; na pr. Naši nastop-
niki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti.  (Vodn.) —
Blag mož se ne znosi nad svojim, sovražnikom.  — Pregrešiti se,
kleti , zgledovati se nad kom.

č)  o vzroku  kakega dušnega stanja, na pr. Gospodu se
gnusi nad, hudobniki.  (Dalm.) (ps Množice so se zavzele nad njegovim,
ukom.  (Met.) — Ostrmeli so nad prvim čudežem.  (Ravn.) — Jeziti se
nad kom;  čuditi se nad čim; dvomiti nad čim;  pohujšati se nad kom.

§ 295. Pod znači:

I. s tožilnikoin na vprašanje: kam? kdaj?

a)  mesto,  niže katerega kaj prehaja, ali kateremu se kot
više ležečemu predmetu kaj približuje; na pr. Noga je prišla pod

217

kolo.  — Slovenci so radi tujce pod streho jemali.  (Vodil.) — Kdor
se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši.  (N. pr.) — Že so
pod grad prijezdili.  (N. ps.) — Pod Sisek vojsko gnati.  (N. ps.) —
Peljala ga je pod beli grad.  (N. ps.)

b)  odvisnost ali podložnost,  na pr. Sisek pod se zgra¬
biti.  (N. ps.) — Dene vse pod meč.  (N. ps.) — Pod nič dati; pod
svojo oblast spraviti: biti pod našega cesarja; biti pod kako sodnijo.

c) bližino v časnem  pomenu, na pr. Pod večer  (gegen
Abend); pod noč; pod jutro; pod jesen; pod starost.

II. z orodnikom na vprašanje: kje?

a)  mesto,  niže katerega je kaj; na pr. Vse pod solncempre¬
ide, le Boga ljubiti in dobro storiti ne.  (Ravn.) — Pod milim nebom;
pod streho; pod goro; pod gradom.  — Pod pazduho koga voditi.
Pod orožjem biti  (unter Waffen sein).

b)  odvisnost ali podložnost,  na pr. Vsa južna Evropa
je bila pod rimsko oblastjo.  — Pod avstrijskim cesarjem živč štirje
glavni narodi.  — Pod seboj imeti; pod kaznijo prepovedati; pod
prisego pričati.

§ 296. Pred nam rabi:

I. s tožilnikoin na vprašanje: kam?

o mestu,  kamor kaj prehaja; na pr. Vsaka koklja pred svoje
piske brska.  (N. pr.) — Gre in pred njega poklekuje.  (Ravn.) —
Pred oči priti; pred oči postaviti; pred sodnika stopiti: koga pred
sebe pustiti.

II. z orodnikom na vprašanje: kje? kdaj?

a)  o mestu,  pred katerim se kaj godi ali premika; na pr.
Vsak pometaj pred svojim pragom!  (N. pr.) — Na ledini pred hišo
igrajo otroci.  — Pred kom stati; pred kom biti.

Tudi v prenesenem pomenu, na pr. Oponošen dar je črn pred
Bogom.  (N. pr.) — Ponižnost gre pred častjo, napuh pred padcem.
(Met.) — Kakor pred strupeno kačo, bežite pred grehom!  (Ravn.)

b)  o času,  pred katerim se kaj godi; na pr. Pridna gospo¬
dinja je že pred dnem po koncu.  — Sv. Ciril in Metod sta pred
tisoč leti položila temelj slovanskemu slovstvu.  (Tom.) — Pred
solncem; pred smrtjo: pred kratkim.

218

O. Predlogi z rodilnikom, tožilnikom in orodnikom.

§ 297. Za znači:

I. z rodilnikom na vprašanje: kdaj?

čas,  v katerem se kaj godi; na pr. Za solnca in po solncu
še gredo hitro tjakaj v hrib.  (Levst.) — Dan se zarana lovi.  (N. pr.)

—  Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti trpi.  (N. pr.) — Za
Marije Terezije in Jožefa II.  — Za vlade našega cesarja.

II. s tožilnikom na vprašanje: kam? za koga?  itd.

a)  predmet,  za katerega se kdo ali kaj pomakne; na pr.
Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za peč iskat.  (N. pr.) —
Solnce gre za goro.  (N. ps.) — Za vrata se skriti; za mizo sesti.

b)  mero.  na pr. Kamor pregovor zadene, ne zgreši za en
las.  (N. pr.) — Za seženj daljši; za dve leti mlajši.

c)  prizadeto reč ali del prizadete reči  pri glagolih :
prijeti, privezati, obesiti, vleči, držati, zgrabiti  itd.; na pr. Kdor za
smolo prim,e, ta se osmoli.  (N. pr.) — Za glavo ribo zgrabi, ako ti
ne zdrkne.  (N. pr.) — Za bele roke se vodita.  (N. ps.) — Leva za
grivo, človeka za lase zgrabiti.

č)  osebo ali reč,  kateri je kaj primerno in koristno, ali
kateri v korist  se kaj vrši ali je kaj namenjeno;  na pr.
Vino je za priletne ljudi, kar je mleko za otroke.  (Slom.) — Vse
ni za vsakega.  (N. pr.) — Za svoje se potegnimo in za dežele čast!
(Vodn.) — Za pridnega za vsakim grmom petica.  (N. pr.) — Iti
v boj za domovino in cesarja.

Opomba. V tem pomenu stoji za tudi pred prislovi in prislovnimi izrazi;
na pr. Za zdaj; za naprej; za vselej.  — Za na kmetih obleki ni bilo kaj reči.
(Jnrč.) — Hrastov išče za črez morje.  (Vilh.) — Jekleni oklepi za na prsi.
(Levst.) — Brešno za po poti.  (Ravn.)

d)  vzrok  kakega dejanja, na pr. Pridna gospodinja mora
za pero črez plot skočiti.  (N. pr.) — Za plačilo ti vsak rad po¬
streže.  — Za božjo voljo!  — Za Boga te prosim.  — Za pet krvavih
■ran!  — Zato,  deshalb, danim.

e)  zameno,  zlasti pri glagolih; kupiti, prodati, plačati  itd.;
na pr. Glavo za glavo.  (N. r.) — Če ene podplate na beračiji raz¬
trgaš, beraške palice za grajscino ne daš.  (Slom.) — Oko za oko
in zob za zob.  (Met.) — Za dobra dela Bog obresti plača.  (Slom.)

— Za denar se poštenje ne kupi.  (Slom.)

219

f)  čas,  na pr. Za pol ure je bil mrtev.  — Za leto dni  (in
einem Jahre). — Za malo dni se leto obrne.

g)  povedno določilo  pri glagolih: biti, imeti , izvoliti ,
imenovati, postaviti , spoznati  itd.; na pr. Ti si me postavil za kralja
Izraelcem ., (Ravn.) — Kdo bi imel laž za resnico ?,  — Za tovariša
biti komu; izvoliti koga za župana; za sina koga vzeti; kaj za
zlo imeti; koga za nedolžnega spoznati.  (Glej § 255 .)

h)  osebni ali rečni predmet,  katerega se tiče dejanje,
zlasti pri glagolih: marati, vprašati, praviti, prositi, skrbeti, vedeti,
zahvaliti  itd.; na pr. Zanj družba ne mara in on ne za njo.  (Preš.)

— Mara zanj ko za lanski sneg.  (N. r.) — Pametnega moža vprašaj
za svet!  (Ravn.) — Ne pravi mu za skrite zaklade!  — Otel vas je
iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih.  (Ravn.)

— Za stariše skrbeti; za postrežbo koga zahvaliti; prepirati se za
kaj.  — Prositi koga za odpušcenje  (bolje: odpuščenja).  — Prositi
za koga  (fiir jemanden bitten).

m. z orodnikom na vprašanje: kje? kod? kdaj?  itd.

a)  mesto ali stvar,  za katero se godi ali je kaj, ali
kateri kaj sledi; na pr. Kdor se lenobi poda , ta se za ušesi drglja.
(N. pr.) — Solnce je že za goro.  (N. ps.) — Za pridnega za vsakim,
grmom kos kruha , pod vsakim kamenom krajcar.  (N. pr.) — Na
levi, na desni za gričem je grič, drevo za drevesom, za ptičem je
ptič.  (Vilh.) — Ukradena reč za gospodarjem vrišči.  (N. pr.)
Hodi za Kristusom!  — Pridite za nami; hajdi za menoj!  — Prvi
za cesarjem.

b)  čas,  po katerem se kaj godi; na pr. Za njimi nastopi
sedem hudih letin.  Ravn.) — Dež za solncem mora biti, za veseljem
žalost priti.  (Slom.) — Dan za dnevom, leto za letom preide.

c)  vzrok  kakega telesnega ali dušnega stanja; na pr. Za
lakoto umreti je hujše ko zgoreti.  (N. pr.) — Hujše umreti za žejo
ko pod mečem.  (Levst.) — Za grižo zboleti; plakati , žalovati, vzdi¬
hovati za očetom in materjo.

Opomba. Vsi pravi predlogi so s svojim imenom ozko zvezani in nimajo
naglasa. Tako se na pr. /c bratu, s sestro, v mesto, na gorah, pri sosedu, za
hišami  itd. izgovarja kot ena beseda z enim naglasom: Tc-bratu, s-sestro,
v-mesto, na-gorah, pri-sosedu, za-hišami.

Vsled tega se predlog ne daje ločiti od besede, s katero je zvezan, in
tedaj ne smemo dveh predlogov vezati z veznikom in  ali z ali  ter jn postaviti
pred enoisto besedo. Krivo je pisati: pred in za gozdom,  temveč: pred gozdom

220

in za njim  (vor und hinter dem Walde); na gorah in v njih  (auf und in den
Bergen); na zemlji in pod zemljo,  ali: na zemlji in pod njo; na klop ali pod
njo; na gori ali za goro.

B. Pridevnik.

I. O pridevniku sploh.

§ 298. Pridevnik nam rabi v edninskem imenoval¬
niku in tožilniku moškega spola  v določni in nedoločni
obliki.

1.  Določna pridevnikova oblika nam služi:

a)  kadar govorimo o določni, že znani osebi ali reči.
ali kadar si mislimo vse osebe ali vse reči ene vrste;
nemščini rabi v tem slučaju določni  spolnik: der. die, das.

Na pr. Novi  sosed se je vaščanom' hitro priljubil.  — Hu¬
dobni  človek beži, ko ga nihče ne podi , pravični  pa je nepre-
strašen.  (Ravn.) — Mladina stari  svet zanemarja.  (N. pr.)

Opomba. Izjema more nastopiti le tedaj, kadar ima pridevnik zaimek:
vsak, sleherni, svoj  ali kako sorodno določilo pred seboj: na pr. Vsak hvaležen
(boljše: hvaležni) narod slavi one svetle zvezde, ki so prve migljale na slov¬
stvenem nebu.  (Napr.) — Sleherni pravičen  (pravilno: pravičnik) se boji. da ne
bi tičal kak skrit greh v njem.  (Meto

b)  kadar se je pridevnik popolnoma stopil  s samo¬
stalnikom v en pojem  (za nemške sestavljenke); na pr. Cvetni
prah  (Bliitenstaub), sladki koren, mali traven, veliki traven, stari
oče, častni ud; Beti grad, Stari trg, Veliki Zvonar.

c)  pri svojilnih pridevnikih  na -ski, -ji, -nji,  ki sploh
nimajo nedoločne oblike; na pr. jesenski dan, divji konj, srednji pot.

č)  pri pridevnikih,  katere le v določni obliki  jem¬
ljemo v rabo. in sicer: mali, obči, pravi, zali.

Namesto mol  pišemo majhen.

2. Nedoločna pridevnikova oblika nam rabi:

a)  kadar govorimo o nedoločni, še neznani  osebi ali
reči; v nemščini: ein, eine, ein.  Na pr. Malopriden  pastir čredi
vodo kali.  (N. pr.) — Več velja prihranjeno jajce ko pojeden
vol.  (N. pr.) — Prazen sod ima močen  glas.  (N. pr.)

b)  kadar stoji pridevnik za povedno določilo ali povedni
prilastek  v stavku; na pr. On bode bogat, ko pes rogat.

(N. pr.) — Sodi svoje delo trezen, ne pijan!  (Slom.) — Kdor
koce visoko priti, mora trden  v glavi biti.  (N. pr.)

c)  pri svojilni  h pridevnikih  na  -o v in  -in, pri  svojilnih
in nekaterih kazalnih, vprašalnih, oziralnih in nedoločnih za¬
imkih, kakor moj. naš, tak. tolik, čigav , kolik, marsikak, vsak  itd.
(glej § 127., 128., 131., 133. in 135.). Na pr. Mojstrov  sin dosti¬
krat ni imena vreden.  (N. pr.) — Vsaka reč ima s v oj čas.  (N. pr.)

— Slovenci obhajajo slovesno vsak Marijin  praznik.

§ 299. Kadar stoji pridevnik namesto samostalnika,

tedaj ravnamo tako-le:

a)  Pridevnik se preobrazi v samostalnik, na pr. Hudobnež
(namesto hudobni  = der Bose) se boji lastne sence.  (N. pr.) — Bol¬
niku  (namesto bolnemu  = dem Kranken) je treba zdravila.  (Met.)

Istotako: mutec , slepec, glušec, belec, črnec, tu,j ec  itd. namesto:
mutasti, slepi, gluhi . . .

b)  Pridevnik prevzame sam samostalniško opravilo, ako ne
tvori istopojmovnega  samostalnika, in stoji:

1. v moškem  spolu, če mu lahko v mislih dodamo: človek,
ljudje,  ali kak drug moški samostalnik, zlasti v množini; kakor
bližnji  (der Nachste), stari  (die Alten), mladi, mlajši, domači, moški ,
zakonski, cesarski  itd.

Na pr. Zdravi (človek) ne potrebuje zdravila.  (N. pr.) — Za
pridnega  (fiir den Fleifiigen) za vsakim grmom kos kruha.  (N. pr.)

— Poslednji krvave pete odnese.  (N. pr.) — Ljubi svojega bližnjega
kakor sam, sebe!  —■ Bog ponižuje ohole , slabim pa deli moč in
hrabrost.  — Cesarski bombe mečejo, se Turki ’z grada vlečejo.  (N. ps.)

2. v srednjem  spolu, če se naznanja kaka lastnost brez
samostalnika; na pr. Iz malega raste veliko in slavno.  (Kos.) —
Dobro se samo hvali.  (N. pr.) — Lepo je vsakemu milo.  (N. pr.) -
Bog zna iz hudega naravnati dobro.

II. O primerjalni stopnji.

§ 300. P rimerjalnik  nam rabi, kadar eni izmed dveh
stvari ali reči kako lastnost v višji  meri prikladamo kakor drugi.
Reč, kateri se prva primerja, stoji:

aj v  istem sklonu  s primerjalnimi členicami: ko, kakor
ali nego;  na pr. Hujša je žeja ko glad.  (Slom.) — Boljša prva

222

zamera kakor druga.  (N. pr.) — Boljše poštenje nego sramotno
življenje.  (N. pr.)

b)  v rodilniku  s predlogom od  ali mimo;  na pr. Človeštvo
nima hujše sovražnice od mehkužnosti.  (Vrt.) — Ni ga večjega bo¬
gastva mimo poštenega srca.

c) v  tožilniku  s predlogom črez  ali nad,  vendar le bolj
redkoma; na pr. Ni ga višjega gospoda črez Jehova.  — Ni ga
mogočnejšega kralja nad Boga.

III. O presežni stopnji.

§ 301. Presežnik  stoji, kadar eni izmed več stvari ali
reči kako lastnost v na j višji  meri pride varno.

Keč, s katero se prva meri, stoji:

a)  v rodilniku brez predlogov,  ako se ponavlja samo¬
stalnik; na pr. Materin jezik je vseh darov najlepši dar.  — Lenoba
je vseh grdob največja grdoba.  (Slom.)

b)  v rodilniku  ali kakem drugem sklonu s predlogi:
iz, izmed, od, med, črez, nad;  na pr. Kolibrij ima med vsemi ptiči
najlepše perje.  — Jožef je bil očetu izmed vseh sinov najljubši.

IV. O nepopolnih pridevnikih.

§ 302. Nepopolni pridevniki so tisti, ki nimajo prve ali
druge, ali pa druge in tretje  stopnje.

a)  Prve stopnje nima: bližji, najbližji;  na pr. Srajca je bližja
od suknje.  (N. pr.)

b)  Druge stopnje nimajo: dolnji, gornji, prednji, poslednji,
zadnji, prvi, skrajnji  itd., tretjo pa tvorijo z besedico naj: naj-
zadnji  (der allerletzte), najprvi  (der allererste).

c)  Druge in tretje stopnje nimajo pridevniki, pri katerih
si že po njih pomenu višje mere misliti ne moremo.

Taki pridevniki značijo:

1. čas ali mesto,  kakor današnji, včerajšnji, sedanji, po¬
letni, desni, levi;

2. kako snov, na pr. lesčn, prstčn, peščen, steklen;

3. čigavost,  na pr. bratov, sestrin, človeški, ptičji;

4. že sami ob sebi najvišjo mero, kakor vsegaveden, predober,
preumeten, vsemogočen  itd.

223

G. Števni k.

I. O glavnih števnikih.

§ 303. Glavni števniki: eden, dva, trije  in štirje  se ujemajo
s svojim Samostalnikom v vseh sklonih; ostali od pet  naprej so
samostalniki v imenovalniku in tožilniku  ter zahtevajo v
teh sklonih rodilnik, v drugih  pa se vežejo kakor pridev¬
niki  s svojim samostalnikom.

Na pr. Modri glavi eno oko dosti.  (N. pr.) — Kdo vzdigne
težo zemlje s tremi prsti ?  (Ravn.) — Človeku je odločenih osemdeset
let, redki jo pripelje do sto in dvajsetih.  (Ravn.) — Po sedmih
dnevih dežju porečem na zemljo iti štirideset dni in štirideset noči.
(Ravn.)

Vrh tega pomni:

a)  Nemški zwei  pred samostalnikom slovenimo v do¬
ločnem  govoru z dvojino,  sicer pa rabimo zanj dva, dve.  Na
pr. Brata se učita,  die zwei Briider lernen. — Deklici sta moji
sestri,  die zwei Madchen sind meine Schwestern.

Dva brata,  zwei Briider. — To sta dve sestri,  das sind
zwei Schwestern. — Dva popotnika sta prišla,  zwei Wanderer
kamen; popotnika sta prišla,  die zwei Wanderer kamen. — Dva
trda kamena nikdar lepe moke ne zmeljeta.  (N. pr.)

b)  Navadno stoji nižje število pred višjim, na pr. Eden in
dvajset, dva in dvajset, tri in dvajset  itd.; nekateri Slovenci, po¬
sebno Beli Kranjci, pa pravijo tudi: trideset eden, trideset dva.
trideset tri,  ali trideset prvi, trideset drugi  itd.

Opomba. Kadar stoji manjše število za višjim, tedaj se ravna samostalnik
samo po njem; na pr. Eden in trideset učencev,  ali trideset in en učenec.  —
Dva in -petdeset hiš,  ali petdeset in dve hiši.  — Štiri in osemdeset kmetov,  ali
osemdeset in štirje kmetje.

II. O vrstilnih števnikih.

§ 304. Vrstil  ni  števniki ali vrstilci  se ujemajo s svo¬
jim samostalnikom v sklonu, spolu in številu ter nam služijo:

a)  kadar naznanjamo vrsto  ali red  štetih predmetov na
vprašanje: koliki, -a, -o?  Na pr. Prva stopinja prave ponižnosti je
spoznati slabost svoje volje.  (Met.) — Do tretjega gre rado.  (N. pr.)

224

b)  pri letnicah, toda le za poslednje število; na pr.
Sv. Metod je umrl dne 6. (šestega) malega travna 885. leta (= osem
sto osemdeset in petega leta.  ali osem sto pet in osemdesetega leta).

III. O ločilnih števnikih.

§ 305. Ločilni  števniki ali ločilci  nam rabijo na
vprašanje: koliker, -a, -o?  in sicer:

a)  kadar štejemo plemena ali razpole  stvari in reči;
na pr. Dvoji otroci,  zweierlei Kinder (od dveh očetov ali od dveh
mater). — Mavrica je sedmer trak.  — Dvoje zlo,  zweierlei Ubel;
troje žito,  dreierlei Getreide; petera vina,  fiinferlei Weine.

b)  namesto glavnih števnikov  pri samostalnikih, ki
nam rabijo le v množini;  na pr. dvoje grablje,  zwei Rechen;
četvere vile,  vier Heugabeln; petere bukve,  fiinf Biicher; troja vrata,
drei Turen.

Tudi kot edninski samostalniki srednjega spola,
na pr. dvoj  e vilic; četvero  rokavic.

c)  namesto glavnih števnikov,  pa le tedaj, kadar ho¬
čemo naznaniti, da je kaka različnost med stvarmi, katere šte¬
jemo, bodisi na spolu, v starosti ali po velikosti.

V imenovalniku in tožilniku nam rabijo navadno le kot
samostalniki srednjega  spola.

Na pr. Četvero ljudi  (moški, ženske, otroci). — Petero ptičev
sem. ustrelil: dva goloba in tri jerebice.  — Sester o konj ima v
konjaku: enega žrebca, tri kobile in dve žrebeti  (ali dvoje žrebet,
če sta raznega spola). — S šesterimi konji opravlja svoja dela.

IV. O množilnih števnikih.

§ 306. Množilni  števniki ali množilci  nam rabijo:

a)  na vprašanje: kolikeren, -a, -o?  Na pr. Drugo seme je
padlo v dobro zemljo in je dalo sad: eno stoteren, eno šestdeseteren,
eno trideseteren.  (Met.)

b)  na vprašanje: kolikernat, -a, -o?  Na pr. Dvojne duri,
Doppeltur; dvojno vprašanje,  Doppelfrage; četverna nit,  vierfaltiger
Faden; trojna krivica,  dreifaches Unrecht. — Škilasti ljudje vidijo
dvojnato.

225

Č. Zaimek.

I. O osebnih zaimkih.

§ 307. Imenovalnik osebnega zaimka  se pri glagolu
navadno opušča, ker je izražen v osebilu.  kakor v latinščini
in grščini.

Na pr. Hvalim stvarnika nebes in zemlje  (ich  lobe . . .). —
Kakor seješ, tako žanješ  (wie d u saest...). — Kakor pozdravljamo,
tako nam odzdravljajo  (wie wi r gruden . . .). — Kaj pravite, da
delam ? Učim se.

Osebni zaimek stavimo pri glagolu le tedaj:

a)  kadar ga s poudarkom  izrekamo, ali kadar so zaimki
med seboj ali s kako drugo besedo v nasprotju;  na pr. Malo
ti za me, malo jaz za te.  (N. pr.) — Mi orjemo zemljo, Bog orje
pa nas.  (Slom.) — Ce si ti na levo izvoliš, grem jaz na desno.
(Ravn.) — Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram,!  (Met.) — Mi
o volku, on primaha.  (N. pr.) — Čigav si pa ti  ? Jaz sem sosedov sin.

b)  kadar ima prilastek pri sebi;  na pr. Ne veste vi,
dolinarji, kako prijetno je po letu v gorah.  (Cegn.) — Ti, ki si
ustvaril nas ko listja, trave, dela blagoslovi naših slabih rok!  (Jenko.)

§ 308. V rodilniku, dajalniku in tožilniku osebnih zaimkov
imamo dvojne oblike: kratke ali breznaglasne  in popolne ali
naglas  en  e. Prve nam rabijo sploh v govoru in pisavi, druge
pa le:

a)  v začetku  stavka; na pr. Njemu se moraš potožiti, ki
ti more preložiti.  (X. pr.) — Tebe bom po smrt poslal.  (N. r.) —
Sebi seješ, sebi žanješ.  (Pr.)

b)  kadar se zaimek poudarja,  zlasti v nasprotju,
ali če ima prilastek pri sebi;  na pr. Denar le ti imej, pa
glej, da tebe denar imel ne bode.  (N. pr.) — Kdor tebe s kamenom,
ti njega s kruhom,.  (N. pr.) — Danes meni, jutri tebi.  (Pr.) — Po-
prašaj njega samega!  — Veruj meni, ki sem, tvoj prijatelj!

c)  za predlogi;  le v tožilniku stoji za enozložnimi
predlogi rajši prvotna oblika me, te, se  namesto mene, tebe, sebe.
Na pr. Težko meni brez mene.  (N. pr.) — Kdor ni z menoj, ta je
zoper mene.  (Met.) — Vsak ima prste k sebi obrnjene.  (N. pr.) —
Ko bo Pegam, šel nad te.  (N. ps.) — Vsak naj za se skrbi!  —
Mimo mene; od tebe; do njega; brez njiju; izmed njih.

Slovnica. 9. izd.

15

226  —

Opomba. 1. Za predlogi: črez, na, nad, po, pod, pred, skoz, v, za  stoji
pogostoma prvotni moški tožilnik i, ki mn spredaj zavoljo zevi n (en)  priraste
in ga v j izpremeni, kakor črezenj, nanj, nadenj, ponj, predenj, skozenj, vanj,
zanj,  zraven: črez njega, na njega, nad njega  itd.

Tako govorimo tudi: name, nate, nase, zame, zate, zase  zraven: na me,
na te, na se  itd. (gl. § 125. b).

Na pr. Zanj družba ne mara in on ne za njo.  (Preš.) — Kdor drugim
jamo koplje, sam vanjo pade.  (N. pr.) — Vsak prerad sam zase skrbi.

2 .  Včasi se vežejo breznaglasne oblike  tretje osebe tudi s samo¬
stalniki ter jih krepijo na pomenu  (gl. § 271., op. 1.); na pr. Gospod,
nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal.  (Ravn.) — Ni je cvetlice in ni ga
peresa, da bi ne bila objela ga smrt.  (Villi.) — Ali ga vidiš škrata na drevesu?
— Glej jih norce, kako se spakujejo in kričijo!

§ 309. Preprosto ljudstvo se tika  med seboj; kadar pa
govori Slovenec o višjih osebah, na pr. o stariših in sorodnikih,
o duhovski in deželski gosposki, tedaj jih iz spoštovanja vika,
kadar k njim govori, v njih nenavzočnosti pa rad onika.  Na pr.
Kaj vas prosim, mati moja!  (N. ps.) — Kaj vam pravim, oče vi!
(N. ps.) — Spoštuj svojo mater in pomni, kaj so vse zavoljo tebe
prestali; kadar ti pa umro, pokoplji jih zraven mene!  (Ravn.)

§ 310. Povratni zaimek se, sebe služi ne samo za tretjo
osebo, kakor v nemščini in latinščini, ampak tudi za prvo in
drugo,  kadar se nanaša  na osebek, od katerega izhaja de¬
janje. G-ovorimo torej in pišemo:

Ednina.

hvalim se (sebe)  ich lobe mich

hvališ se  du lobst dich

hvali se er lobt sich

laudo me
laudas te
laudat se.

hvalimo se
hvalite se
hvalijo se

Množina.
wir lob en uns
ihr lobet euch
sie lob en sich

laudamus nos
laudatis vos
laudant se.

Na pr. Sebi or jem, sebi sejem , sebi bodem tudi žel.  (Vodn.)
— Kadar greš volku naproti , pokliči psa s seboj!  (N. pr.) — Kdor
sam sebe ne časti, ni vreden nobene časti.  (N. pr.) — Boljše nam
je starejšega od sebe poslušati.  (N. pr.) — Ne spravljajte si zakladov
na zemlji!  (Met.) — Se prsti na roki si niso enaki.  (N. pr.)

§ 311. Tzajemno (reciprokno) dejanje, t. j. dejanje, ki
izhaja od več osebkov in prehaja od enega na drugega, da se
vsakega dotika, izražamo:

227

a)  s povratnim zaimkom, na pr. Bratje in sestre se daleč
narazen najbolj ljubijo.  (N. pr.) — Ako si med seboj ne pomagamo ,
kdo nam pomore?  (Cegn.)

b)  s pomočjo besed: drug drugega , drug drugemu  itd., ali
tudi: eden drugega, eden drugemu  itd.; na pr. Pomagajte drug
drugemu , kolikor vam je mogoče!  — Voljno eden drugega slabosti
nosite!  (Slom.) — Drug drugemu je srce delal.  (Cegn.)

c)  s ponavljanjem  samostalnika, da nam rabi'kot osebek
in p r e d m e t;  na pr. Vrana vrani oči ne izkljuje.  (N. pr.) — Če
slepec slepca vodi. oba v jamo padeta.  (N. pr.) — Orel orla plodi,
sova sovo rodi.  (N. pr.) — Roka roko umiva.  (N. pr.) — (Nemec
pravi: Eine Band ivascht die andere,  Latinec pa: manus manum
bivat.)

§ 312. Zaimek sam, sama, samo krepi druga imena na
pomenu in pomenja:

a)  kar v nemščini: selbst, in eigener Person,  t. j. ne drug
namesto njega; na pr. Vsatc je sam sebi najrajši.  (N. pr.) — Kdor
slabo vest ima , ljudem se sam izda.  (N. pr.) — Najprej samemu
sebi pomagaj iz nadlog , potim drugim okrog!  (N. pr.) — Ljubi
bližnjega kakor sam sebe  (ali: kakor samega sebe)!

b) sam od sebe  = selbst, von freien Stiicken, sam ob sebi =
an und fiir sich; na pr. Sama od sebe zemlja rodi.  — Solnce samo
od sebe sveti.  — To se samo ob sebi razumeje.

c) allein,  t. j. ne dva ali njih več; na pr. Sam Bog je
vsemogočen (a nihče drug).

č) nichts als. lauter , rein;  na pr. Iz samega čistega zlata.  —
Sama kost in koža ga je.  — Sama nedolžnost jo je.

II. O svojilnih zaimkih.

§ 313. Svojilni zaimki nam rabijo namesto osebnih, kadar
zaznamujejo last ali čigavo  st  oseb ali reči. Namesto njen. njun.
njihov  rabimo češče tudi osebne zaimke: nje. njiju (nju), njih.

Na pr. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko.  (Met.) — Kdor
jezik ljudi zna, tudi njih srca ima.  (Slom.) - Zunanjščina člove¬
kova je ogledalo njegove notranjščine.  (Vrt.) — Vsaka dežela ima
svoje šege in navade.  (Levst.) — Umolknile so njune (sv. Cirila in
Metoda) besede , ali duh živi še danes.  (Napr.) — Smrt vse omaja,
nje kosa kosi od kraja.  (N. pr.)

15 *

228

Opomba. Namesto svojilnika govorimo in pišemo češče tudi dajalnik
osebnega  zaimka; na pr. On mi je stric; ona mi je teta-, hodi mi varuh!
namesto : on je moj stric; ona je moja teta; bodi moj varuh!  — Skrbno ob¬
deluj si polje!  (Led.) — Bistre sape zrak vedre, jasnijo mi glavo, srce.  (Pot.)

§ 314 . Kar velja  o osebno-povratnem zaimku (§ 310.),
velja tudi  o svojilno-povratnem svoj, svoja, svoje. Povratni
svojilnik svoj  stoji vselej namesto drugih svojilnih  zaimkov:

a)  kadar se nanaša na osebek istega stavka:

Ednina.

spoštujem svojega  dobrotnika ich ehre meinen  Wohltater

spoštuješ svojega  dobrotnika du ehrst deinen  Wohltater

spoštuje svojega dobrotnika er ehrt seinen Wohltater.

Množina.

spoštujemo svoje  dobrotnike wir ehren unsere  Wohltater
spoštujete svoje  dobrotnike ihr ehret euere  Wohltater

spoštujejo svoje dobrotnike sie ehren ihre Wohltater.

Na pr. Na tujem se rad spominjam svojega  doma.  — V
starosti vem,o še le ceniti brezskrbna leta svoj  e mladosti.  — Ako
sosedova hiša gori, pazi na svojo!  (N. pr.) — Ljubite svojega
bližnjega kakor sami sebe!—Ne  pozabimo svojih  slabosti!  (Slom.)
— Srečni tisti, kateri svoj  jezik s pametnim molčanjem posve¬
čujejo.  (Met.) — Pametni ljudje pometajo najprej pred svojim
pragom,.  (N. pr.)

Opomba. 1. Nemški unser  se sloveni v tem primeru vendar z zaimkom
naš, kadar govorimo o kaki splošni  posesti, t. j. kadar je osebkov pomen ožji
kakor pomen svojilnega zaimka: na pr. Pojdimo v našo cerkev!  — Častimo
našega cesarja!  — Govorili smo o našem slovstvu.

V nasprotju rabimo zopet povratni svoj;  na pr. Ve nočete v našo cerkev,
pa idite v svojo!

2. Unser beider, euer beider  se glasi navadno najin, vajin namesto svoj,
če se tudi nanaša na osebek istega stavka; na pr. Le celico najino  zaprira,
prostosti sveta ne želiva!  (Preš.) — Ali sta prodala vajino  hišo?

b)  v pomenu nemškega sein, eigen; na pr. Pustite vsakemu
svoje!  — Svoja glava, svoj svet.  (N. pr.) — Vsakemu se svoje naj¬
lepše zdi.  (N. pr.) Zvestoba v svojem stanu je mati časne in • večne
sreče.  (Slom.)

Opomba. Ce se nemški sein, ilir ne nanaša na osebek istega stavka,
ampak na kako drugo besedo  v istem ali drugem stavku, tedaj nam rabijo
svojilniki: njegov, njen (nje), njun (njiju), njihov (njih),  kakoršnega spola ali
števila je pač beseda, na katero se ozira; na pr. Ljubi materin jezik po nje-

229

g o vi, ceni!  (Slom.) — Za Bogom ti je mati prva dobrotnica; nikdar ne žabi
nje velike skrbi za te! ■— Vrednost svojih prijateljev cenimo po njihovih
delih. — Kako se izgubi človek, ko se poloti greh njegovega  srca! ( Met.)

III. O kazalnih zaimkih.

§ 315. Kazalni zaimek ta. ta. to in sestavljeni toti, tota, toto
(der, dieser) kažeta na bližje,  oni. ona. ono (jener) na bolj
odležne  predmete. Vsi trije se krepijo na pomenu z besedico
le: td-le (toti-le)  ali le-td  (dieser da) in oni-le  ali le-oni  (jener dort).

Na pr. Darila sta ta in oni (Kajn in Abel).  (Ravn.) — Sreč¬
nejši je ta, kateri daje , kakor oni, kateri jemlje.  (N. pr.) Ta je
šel opravičen domov, le-oni ne.  (Met.) — Kdor božjega daru ne
spoštuje, tega šiba božja kaznuje.  (N. pr.)

§ 316. Tisti, -a, -o,  taisti, -a, -o  (der, derjenige. derselbe,
jener), isti, -a. -o  (ebenderselbe, der namliche) kažejo na stvar
ali reč. katero smo že imeli na misli ali jo še imamo in je torej
že znana; na pr. Varuj se tistih maček, katere spredaj ližejo, vzadi
pa praskajo.  (N. pr.) — Tisti mi je brat. ki bi mi storil dobro
rad.  (N. pr.) - Tista tvoja ošabnost mi mrzi.  — Sosedje hodijo k
istemu studencu po vodo kakor mi.  — Trta se najbolje razvija, če
ostane vedno na istem mestu in v istem, svetu.

Opomba. Kadar se na zaimek tisti  nanaša odvisen stavek, tedaj se more
zaimek pred samostalnikom izpnstiti; brez samostalnika pa se v odvisnih sklonih
navadno z osebnim zaimkom  3. osebe zamenjuje; na pr. Varuj se maček,
katere  (nam. varuj se tistih maček . ..) itd. — Kdor ljubi svoj narod, njemu
so dragi tudi matere mili glasovi.  (Slom.) — Trnje g a pika, kdor se ga dotika.
(Cegn.) — Kogar Bog ljubi, m u pošilja križe in težave.  (Ravn.) — Ne bojte
se jih , kateri telo umore, duše pa ne!  (Met.) — Blagor mu, ki se spočije.
(Cegn.)

§ 317. Dalje nam rabijo kazalniki: tak, takov, takšen (so
beschafen, soleh); inak (anderer Art, anders beschaffen); tolik
(so grofi, so viel); t61ikšen, toliker; ov (dieser. včasi tudi: jener),
onak (derartig), in še več kazalnih prislovov.

Na pr. Sad je takšen, kakoršno je drevo.  (Met.) Kolikor
krajev , toliko običajev.  (N. pr.) — Inako se mi stori  (es ergreitt
mich ein trauriges Gefuhl). — Onako,  ant jene Weise.

IV. O vprašalnih zaimkih.

§ 318. Vprašalni zaimki nam služijo v glavnih, za za-
visna  vprašanja pa tudi v odvisnih stavkih,  in sicer:

230

a)  kdo vprašuje za osebe, kaj za reči; na pr. Kdo narodom
čudno pota meri ? Komu moli se molitev sveta ?  (Vilh.) — Ako se
sol izpridi, s čim se bo solila zemlja ?  (Met.) — Kaj se vi, Jcaj za¬
dene človeka v neznanju?  (Levst.) — Naj ne ve tvoja levica , kaj
dela desnica.  (Met.) — Bog že vi, komu perje lomi.  (N. pr.)

Opomba. Ako je treba vprašalni zaimek kdo  v svojilni  rodilnik posta¬
viti, tedaj se rabi svojilni čigar, -a, -o;  na pr. Hči, čigava si?  (Ravn.)

Kaj  se rabi čestokrat namesto zakaj, čemu;  na pr. Oj Veltava, kaj kališ
si vodo?  (Levst.) — Kaj se smeješ? — Kaj bi molčal?

b)  kateri, -a, -o,  redkoma koji, -a, -e,  vprašuje za osebe in
reči glede na množino,  iz katere so vzete, ali na red,  v ka¬
terega spadajo; na pr. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo?
— Katera gospa ves svet obhodi ?  (N. ug.)

c)  kak, kakov ali kakšen (wie, wie beschaflen) vprašuje
po kakovosti  oseb in reči, kolik ali kolikšen (wie viel, wie
grofi) po množini ali kakovosti,  in koliker po razpolih
oseb in reči. Na pr. Kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje,
z drugo jemlje? -— Koliko je usmiljenje božje!  — Kolikero žito
raste na polju?

V. O oziralnih zaimkih.

§ 319. Oziralni zaimki vežejo odvisne  stavke z glav¬
nimi ali nadrednimi  stavki, kjer stoji beseda, na katero se
nanaša oziralnik. Oziralniki so:

a)  kateri, -a, -o,  redkeje koji, -a, -e,  ki stoji navadno takoj
za besedo, na katero se nanaša; na pr. Tesna je pot, katera pelje
skoz življenje.  (Met.) — Ljudstvo, katero je v temi sedelo, je videlo
veliko luč.  (Met.) — Ne žabi jezika, kojega te je učila mati.  —
Pazi na jezik preprostega kmeta, pri bojem je še pristna slovenščina
doma.  (Slom.)

b)  ki za vse spole, sklone in števila, samo da mu za do¬
polnilo v odvisnih sklonih  dodevamo 3. osebo osebnega
zaimka  v dotičnem spolu, sklonu in številu.

Na pr. Ne jezi se nad tem, ki ti neradovoljno kaj zoprnega
stori.  (Met.) -— Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri!
(N. pr.) — Oko je čisti žarek, ki v n j e m blešči nebesa.  (Cegn.) —
V mladosti trdnejše so mreže, ki v njih  drži nas upa moč golju¬
fiva.  (Preš.) — To je sapa turških konj meglena, ki njih  polna
je steza zelena.  (N. ps.)

231

Opomba. Ob Kolpi in po Istri se ki  popolnoma sklanja; na pr. Ki nima
merenima vere.  (Jv. pr.) — V ko selo prišla, na to kolo prela.  (N. pr.) —
Blažene ročice, ke so ga nosile.  (N. ps.)

c)  kdor se ozira na osebe, kar na reči ter nam rabi, kadar
govorimo v obče brez določnega samostalnika;  sorodni
kazalnik v glavnem stavku se tudi opušča. Na pr. Kdor ranico
ljubi, ušes ji ne maši.  (Levst.) — Kogar se bojiš , tega ne ljubiš.
(Pr.) — Ne neha beračiti , komur se palica v rokah ogreje.  (N. pr.)
— Kar je v srcu, to je tudi na jeziku.  (N. pr.) — Davno je po¬
topljeno v morje večne pozabe , česar duh ni oživljal.  (Napr.) — Kar
je leseno, ne zmeči ne beseda, ne poleno.  (N. pr.)

Opomba. Kadar bi trebalo kdor  postaviti v svojilni  rodilnik, rabimo
sploh čigar (wessen, dessen); na pr. V čigar  srcu gospodari hudobno pože-
Ijenje, ta ne bode ne dobro govoril , ne dobro delal.  (Met.) — Blagor mu, čigar
svest je Bog.  (Ravn.)

VI. O nedoločnih zaimkih.

§ 320. Nedoločni zaimki so po svoji rabi samostalniki
ali pridevniki.

a)  Nedoločni zaimki, sestavljeni z ne, kažejo na osebe in
reči, ki v resnici obstoje, pa jih še ne poznamo ali nočemo ime¬
novati. V bolj splošnem, nedoločnem pomenu  (irgend
jemand, irgend etwas) nam rabijo kdo, kaj, kak namesto nekdo,
nekaj , nekak  itd.

Na pr. Nekateri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri dre¬
vesu.  (N. pr.) — Vsak človek je tak, kakoršnega je Bog dal; vsak
ima nekaj nad seboj.  (Levst.) — Včasi se vržejo otroci po kom iz
bližnje rodovine.  (Cegn.) — Kdor očetu ali materi kaj vzame, pa
pravi: ni greh, tovariš tolovajev je tak.  (Kavn.) — Z marsikaterim
starčkom in z marsikatero staro materjo pojde kak drag košček do-
movinstva v tihi grob.  (Tom.)

b)  Za nemški ali, gesamt, ganz  nam služi ves, vsa, vse; na
pr. ves svet, vsa vas, ves narod, vsi ljudje; ves dan  (den ganzen
Tag), vso noč  (die ganze Nacht); ves teden, vse leto; na ves glas,
na vse zgodaj.  — Ves nedolžen je.  — Koren vsega hudega je lakom¬
nost.  (Met.) — Vsem ljudem ni ustreči.  (N. pr.)

Manj pravilen je v tem pomenu pridevnik cel, cela, celo,  ki
pomenja le to, kar v nemščini ganz, unversehrt;  na pr. Kupica
se ni ubila, ampak je še cela.  — Hleb ni več cel, pa je še ves.  —

232

Po celem snegu gazi po zimi lovec.  — Celo uro čakati  (eine volle
Stunde warten); tri cele dni in noči; cel dan  (einen ganzen Tag);
celo noč  (eine ganze Nacht).

c)  Nemški nedoločni zaimek man izražamo na več načinov:

®1. s povratnim zaimkom  se (nikdar sebe ); na pr. Kjer
se lahko pridela , tam se malo dela.  (N. pr.) — Ni gršega na tem
svetu, kakor če se kaj da, potlej pa očita.  (Levst.) — On se ime¬
nuje  = man nennt ihn; on sebe imenuje  = er nennt sich.

2. s prvo ali tretjo množinsko  osebo, kadar pomenja
tolikOj kakor mi  ali ljudje;  na pr. Kakor smo sejali, tako bomo
želi. Novo vino devajo v nove mehove.  (Met.)

3. včasi tudi z drugo edninsko  osebo, in sicer tedaj,
kadar je rek splošne veljave; na pr. Dobrota, ki jo očetu storiš,
ne bode nikdar pozabljena.  (Ravn.) — Kakor si bodeš postlal, tako
bodeš spal.  (N. pr.)

4. z zaimkom kdo  ali s samostalnikom človek,  kadar ga lahko
z njima zamenjamo; na pr. Kakor kdo živi , tako umrje.  (N. pr.)
— Kar človek sam prisluži , najbolje obrne.  (N. pr.)

č)  Nemški zaimek kein izražamo z zaimki: nihče (nikdo),
noben, nijeden, nikak  itd., če vsemu rodu ali razpolu  kaj od¬
rekamo ; na pr. Nijedna tuga samodruga.  (N. pr.) — Nobeno delo
ne grdi človeka.  (Slom.)

Kadar pa zaimek kein  le posameznim stvarem  kaj
odreka, tedaj ga izražamo z nikalnico ne; na pr. Bodljivi kravi
Bog ne dd rogov.  (N. pr.) — B?-zemti konju ni treba ostroge.  (N. pr.)

O glagolu.

A. O kakovosti glagolov.

§ 321. Po kakovosti dejanja ločimo glagole v dovršne
in nedovršne.

1. Dovršni glagoli ali dovršniki  (perfektivni glagoli)
značijo po vsej spregatvi nastop, do vršite v ali uspeh  ka¬
kega dejanja ali stanja, t. j. da je nastop, konec ali uspeh de¬
janja ali stanja opravljen, izpolnjen, dovršen.

233

Dovršni glagoli nam služijo o preteklosti in prih od-
njosti. za pravo sedanjost nam rabijo  le nedovršniki.

Po svojem  pomenu so dovršniki:

a)  enodobni, ki pomenjajo enkratno,  v hipu dovršeno
dejanje  brez ozira na čas. v katerem se godi, kakor dvigniti,
kupiti , teci, mahniti , raniti, sesti, storiti, suniti , treniti, udariti.

h)  večdobni, ki naznanjajo mimo do vršit  ve ali konca
tudi daljšo ali kračjo trajnost  dejanja ali stanja, kakor iznositi.
izpodlesti, nanositi, natrositi, navoziti, poigrati , poležati, posedeti,
posekati, pozaspati. prevoziti.

Opomba. Ker si pri dovršnih glagolih mislimo samo dovršitev  dejanja
brez ozira na čas,  v katerem se godi, spoznamo dovršnih najlaže po tem,
da ga izkusimo pritakniti stavku: počatcaj, da  . . na pr. Pocukaj, da se
umijem., počešem, oblečem, obujem, pomolim.

2. Nedovršni glagoli ali nedovršniki  (imperfektivni
glagoli) naznanjajo po vsej spregatvi trajajoče  dejanje ali
stanje brez ozira na začetek, konec ali uspeh.  t. j. da se
dejanje vrši v določenem  času.

Nedovršni glagoli odgovarjajo na vprašanje: Kaj delaš'-!
Kaj se godi? Kaj si? Kaj bodeš delal?  itd. ter imajo sedanji,
pretekli in prihodnji  čas.

Po svojem pomenu  so nedovršniki:

a)  trajni (durativni), s katerimi naznanjamo dejanje ali
stanje, ki se nekaj časa neprenehoma  vrši ali traja, kakor
gnati , iti, giniti, sahniti, goreti, leteti, prositi, kraljevati, nesti, piti,
spati, stati, tresti, vesti.

b)  opetovalni (iterativni), kateri značijo dejanje ali stanje,
ki se opetuje ali ponavlja in tedaj dalje časa traja ali se
večkrat  godi.

Semkaj spadajo sploh glagoli, ki so stopili iz nižj e v višj o
vrsto,  kakor goniti, hoditi, letati, nositi, pevati, skakati, spavati,
stopati, vlačiti, voditi.

Opomba. Razen tega še izražajo nekateri glagoli, zlasti gla¬
goli V. vrste na -evati, dejanje ali stanje, ki se večkrat in v
različnih časih ponavlja.  Ti glagoli so po svojem pomenu
ponavljalni (frekventativni); Nemcu služi v tem primeru
glagol pjiegen.

234

Ponavljalni glagoli so na pr. cvetevati  (zn bliihen pflegen),
gonjčvati, bojevati, koševati , letevati, noševati, spevati, stojevati, vide¬
vati, vojevati  (zu ftihren pflegen).

B. O rabi dovršnih in nedovršnih glagolov.

§ 322. Iz bistva dovršnih in nedovršnih glagolov sledi, da
se mora v vseh časih in naklonih trajajoče, nedovršeno
dejanje ali stanje sploh z nedovršnimi  glagoli dopovedovati,
enkratno, dovršeno pa z dovršnimi.

V govoru in pisavi se natanko ločijo dovršniki od nedo-
vršnikov,, kakor zahvaliti  — zahvaljevati; poslati  — pošiljati;
priporočiti se  — priporočati se  itd.

Po svojem sedanjem pomenu  nam služijo prav za prav
le sledeči  dovršniki za nedovršnike, in sicer: pomeniti, po¬
znati, premoči, stati (stanem), obstati  ( obstojim , bestehen), sestati
(sestojim), utegniti, zaupati;  na pr. Kdor v Boga zaupa,  temu
pomore.  — Kaj pomeni  ta beseda?  — Ne bodi porok za več ,
kakor pr em or e š.

§ 323. O rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v sedanjiku
je treba pomniti:

1. Nedovršniki nam rabijo:

a)  kadar dopovedujemo, da se ravno ta hip kaj
dela ali godi,  zlasti v naravnost pripovedujočem ali neodvisnem
govoru. V tem primeru se jim da pristaviti: sedaj, dolgo, pogo-
stoma, vedno, neprenehoma,  ali kaka druga besedica, ki naznanja
kračjo ali daljšo trajnost dejanja.

Na pr. Učenec gre v šolo. ■— Prst mu molim, roko želi.
(N. pr.) — Pesem je včasi človeku potrebna; nebo mu odpira, ker
je iz nebes, daje mu srce, tolaži mu dušo in preganja skrbi iz glave.
(Napr.)

b)  kadar vprašujemo, s čim se kdo peča;  na pr. Kaj
jemlješ ti orožje, sin, saj v črni gori ni zverin?  (N. ps.) — Kaj
pišeš?  — Zakaj me biješ?  — Kaj delaš  (ne: kaj storiš)?  Was
tust du?

c)  kadar služijo v dopolnilo  glagolom: jeti (jamem), začeti,
pričeti, nehati;  na pr. Žito jame polegati.  — Nehalo je bliskati.  —
Nemec in Slovenec sta začela zemljo obdelovati, orati, kopati, sejati,
saditi in sta postala zemljaka.  (Vodn.)

- 235

2. Dovršniki nam služijo:

a)  kadar naznanjamo, da se bo dejanje še le zgodilo,
namesto prihodnjega časa, posebno v pogojnem, pa
tudi v naravnost pripovedujočem govoru (zlasti tedaj, kadar se
pomen prihodnjosti iz zmisla samega poda); na pr. S časom vse
mine  (t. j. bode minilo').  (N. pr.) — Ko denar poide, pamet pride.
(N. pr.) — Kaj storiš  (was wirst du tun), če te zasačijo ?

b)  kadar dopovedujemo,  da se godi večkratno de¬
janje vsakokrat posebej,  ali da je, da je bilo in da bode
vsak čas enako veljavno,  zlasti v pregovorili in pregovorom
podobnih izrekih, ko mislimo le na posamezni slučaj  kakega
dejanja.

V tem primeru se d& pogostoma pritakniti: navadno , rado ,
vsakokrat, vselej, lahko, težko  itd.

Na pr. Cerkniško jezero se vsako leto posuši in zopet z vodo
napolni, ki potem, po podzemeljskih vodotočih odteče.  (Navr.) —
Majhen lonec hitro vzkipi.  (N. pr.) — Človek toliko potrpi, kolikor
strpi.  (N. pr.)

c)  kadar kako preteklo  dogodbo v sedanjost  pomak¬
nemo, namesto preteklega časa,  zraven nedovršnikov; na
pr. Dolgo smo imeli lepo vreme; na enkrat nam oblak nebo skrij  e,
blisk od vseh strani šviga, morje se peni, z velikim trudom ladjo v
zavetje priveslam,o.  (Vodn.)

C. O časih.

§ 324. Vse na svetu je, ali je bilo, ali bode.  Potrebni
so torej prav za prav samo trije časi: sedanji, pretekli in
prihodnji čas za sedanje, preteklo in prihodnje dejanje ali
stanje. Pravimo jim glavni  časi.

Glavni časi sami ob sebi vendar ne morejo natanko izražati
vseh časovnih razmer. Zato rabijo slovanskim jezikom še trije
drugi časi,  namreč: trajnominuli (nedovršilnik,  im-
perfekt), prostominuli (dovršilnik,  aorist) in predpretekli
(pluskvamperfekt).

Slovencem sta prva dva že izginila iz splošne rabe in na¬
domeščamo ju s preteklim časom.  Rabijo nam tedaj v govoru
in pisavi samo štiri časovne oblike;  toda s pomočjo do¬
vršnih in nedovršnih glagolov  izražamo lahko vse čase,
kakor so v drugih jezikih.

236

i. Sedanji čas.

§ 325.  Sedanji čas ali sedanjik znači:

a)  dejanje ali stanje, ki se godi ali traja ravno ta
hip. ko govorimo o njem  (pravi sedanjik). V pravem se :
danjiku nam služijo samo nedovršni glagoli.

Na pr. Mlatili mlatijo.  — Otroci molijo  jutrnjo molitev.

— Pastirji ženejo  živino na pašo.  — Ladja se pogreza, mi
poginjamo.  — Ali slišite, kako zvona glas doni?  — Kvišku,
kvišku plani se dviga, na široko liže, vžiga, urneje od vetra šviga.
(Kos.)

h)  dejanje ali stanje, ki se vedno godi ali vedno biva
(neomejeni sedanjik).  Semkaj spadajo vsi pregovori in drugi
reki, katerih resnica je veljavna za vse čase:  sedanje, pre¬
tekle in prihodnje. V neomejenem sedanjiku nam rabijo nedovršni
in dovršni glagoli.

Na pr. Strup tega sveta kuži vse lase.  (Napr.) — Solza po¬
božnemu ne pade na tla, v večnost puhti.  (N. pr.) — Preoster nož
se hitro okrha.  (Slom.) — Sladko spanje razpodi človeku prazne
misli, odžene nepotrebne skrbi, pokroti njegovo žalost, ga okrepča
na duši in na telesu.  (Vrt.) — Kdor veliko pije, malo izpije.  (N. pr.)

— Človek obrača, Bog obrne.  (N. pr.)

c) dejanje ali stanje, ki je že preteklo, pa se pomakne
iz preteklosti v sedanjost,  da se nam takorekoč pred očmi
razsnuje (pripovedni ali historični sedanjik).  V pripo¬
vednem sedanjiku nam rabijo nedovršni in dovršni  glagoli.

Na pr. Na konjiča brzo prhnila, ko ptica daleč zdaj drči,
kjer šator turški mi stoji. V šatore dirja, dirja v skok, Turčine
seka vse okrog.  (N. ps.) — Kraljica je čakala bele zore. Nastane
šum, in trkanje po gradu, na uho nam bijejo mnoga kladiva; menili
smo, da, so rešitelji. Up nam miga, življenja sladka želja se pre¬
buja, vnovič z močjo neskončno, zdaj vrata se oclpro  — noter stopi
sir Pavlet in oznani, da tesarji postavljajo pod nami smrtni oder.
(Cegn.)

č)  prihodnje  dejanje v obliki sedanjega časa, z dovrš¬
nimi  glagoli (sedanjik  s prihodnjikovim pomenom, glej
§ 323 ., 2 . a).

2.37

Na pr. Kdaj vstaneš od svojega spanja ?  (Dalm.) — Kam po¬
ležim pred tvojim obličjem?  (Ravn.) — Če tebe, ptica, ujamemo,
vse perje tebi vzamemo.  (N. ps.) — Ustavi skoro se kolo življenja.
(Cegn.)

2. Prihodnji čas.

§ 326. Prihodnji čas ali prihodnjik  zaznamuje v
prihodnjosti trajajoče ali dovršeno dejanje ali stanje. Zato
nam rabijo v prihodnjiku nedovršni in dovršni  glagoli, po¬
slednji pogostoma že v sedanjikovi obliki s prihodu j ikovim
pomenom,  zlasti v odvisnih stavkih.

Prihodnji čas znači:

a)  dejanje ali stanje, ki se hode v prihodnjosti godilo ali
trajalo,  kar dopovedujemo vselej z nedovršnimi glagoli
(navadni futurum);  na pr. Molila bom rožni venec, srečen bode
boja konec..  (N. ps.) — Mehko sta si postlala, mehko bosta tudi
ležala.  (Cegn.) — Kakor led na solncu, se bodo tajali tvoji grehi.
(Met.)

b)  dejanje ali stanje, ki se hode zgodilo ali nastopilo
v prihodnjosti. V ta namen nam služijo dovršniki. Na pr. Če
vlečeš očeta do praga, te bodo  tvoji otroci črez prag sunili.  (N. pr.)

— Pismeni jezik bo našo slovenščino izbrusil, izolikal in obogatil.
(Vodn.)

Opomba. Namesto v prihodnjikovi obliki nam rabijo v tem
pomenu dovršniki tudi v sedanjikovi obliki  (gl. § 325., č);
na pr. Ko suha hruška razcvete, onda nazaj pridem.  (N. pr.) —
Kadar lesene ribice več ne bo, vsa tvoja sreča pojde za njo.  (Valj.)

— Ko dorastete. spoznate zlo in dobro.  (Cegn.) — Življenje ti
vzamem, oko me izdaš.

c)  prihodnje  dejanje, ki bode že končano,  ko se prične
drugo. Tako dejanje dopovedujemo z dovršniki v sedanji¬
kovi,  redkeje v prihodnjikovi obliki.  Nemščini rabi v tem
pomenu pretekli ali sedanji čas, latinščini pa futurum exactum.

Na pr. Kakor si človek postelje,  tako bo ležal.  (N. pr.) —
Če perje mi populite,  življenja mi ne vzamete.  (N. ps.) — Ku¬
kavica nas skliče na planine, ko bo zemljo odel  mili rožni cvet in
pomlad vzbudila  studence spet.  (Cegn.)

238

3. Pretekli čas.

§ 327. Pretekli čas naznanja v preteklosti trajajoče
ali dovršeno dejanje ali stanje ter se opisuje z nedovršnimi
in dovršnimi  glagoli.

Pretekli čas znači:

a)  dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali
trajalo,  kar naznanjamo vselej z nedovršnimi glagoli  (v
latinščini imperfekt).

Na pr. Slovenci so od najstarejših časov drobnico in goved
pasli, radi zemljo obdelovali in Jcot kmetovalci se pošteno živili.  (Vrt.)
— Ljudje so se potili, cvetlice so venele, ptice so letale, živina je
sence iskala.  (Cegn.)

b)  dejanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali
nastopilo  brez ozira na drugo dejanje ali stanje. V ta namen
služijo dovršni glagoli  in izražajo to, kar v nemščini in la¬
tinščini pripovedni pretekli čas,  v grščini aorist.

Na pr. Z lastnimi žulji je malokdo obogatel.  (N. pr.) — V
kupi se jih je več utopilo, ko v morju potonilo.  (N. pr.) — Rodila
ve (leta) ste meni cvetja malo, še tega rož’ce so se koj osule.  (Preš.)

c)  preteklo  dejanje, ki je bilo že končano,  predno se
je pričelo drugo, toda le z dovršnimi glagoli  (namesto pred¬
preteklega  časa).

Na pr. Kadarkoli j e smrt ustrelila,  še nikdar ni zgrešila.
(N. pr.) — Stari Slovani so vsakega tujca, ki se j e zatekel  pod
njih streho, prijazno sprejeli in dobro pogostili.

4. Predpretekli čas.

§ 328. Predpretekli  čas  znači preteklo ali dokon¬
čano  dejanje z ozirom na drugo preteklost.  Opisujemo
ga z dovršnimi, redkoma s trajnimi (durativnimi) glagoli.

Predpretekli čas nam rabi:

a)  v odvisnih stavkih  za dejanje, ki se je že dovršilo,
predno je nastopilo ono v glavnem stavku; na pr. Kakor sem mu
bil ukazal,  tako je tudi storil.  — Drevesa , ki smo jih bili  lani
zasadili  na vrtu, so nam. usahnila.  (Šol.) — Ko je bil j e del
in pil,  je zopet legel spat.  (Dalm.)

239

b)  v glavnih stavkih z ozirom na drugo dejanje v pre¬
teklosti ; na pr. Ko smo cerkev zidali, tedaj smo si bili  naj  el  i
veliko delavcev.  (Sol.)

Č. O naklonih.

§ 329. Svoje misli in želje izrekamo kot določne in samo-
stalne, ali kot nedoločne in odvisne. V ta namen služijo štirje
nakloni: določni, pogojni, želelni in velelni.

1. Določni naklon.

§ 330. Določni naklon ali določni  k sedanjega, pre¬
teklega ali prihodnjega časa nam rabi:

a)  v glavnih in odvisnih stavkih,  kadar (trdilno ali
nikalno) določno in brezpogojno  dopovedujemo ali vpra¬
šujemo.

Na pr. Bridkost resnico razodene.  (Met.) — Ena lastovica ne
prinese gorkote.  (Met.) — Lepa Vida je pri morju stala, tam na
produ si plenice prala.  (N. ps.) — Kdor bo kupil, ta bo lupil.  (N. pr.)
— Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?  (Valj.) — Ce
ne pomaga desnica, bode li pomagala levica ?  (N. pr.)

b)  v mnogih odvisnih stavkih  namesto veznega  na¬
klona (konj unktiva) drugih jezikov. Na pr. Upajmo, da napoči  s
časom tudi naši knjigi lepša doba  (dali — anbrechen werde). —
Da ga zemlja k sebi ne vleče  (wenn ihn nicht — zdge), še krila
bi mu vzrastla.  (N. pr.)

2. Pogojni naklon.

§ 331. Pogojni naklon ali pogojnik  nam rabi, kadar
nedoločno ali pogojno  kaj trdimo ali dopovedujemo, to pa:

1. v glavnih  stavkih:

a)  kadar želimo, da bi se kaj zgodilo;  na pr. Da bi
ti solnce svetilo  od zore do mraka!  — Da bi se Bog usmilil
uboge sirote!  — O da bi bili  srečni vse žive dni!  (N. r.) —
Zračni veslarji, brzi oblaki, da bi vozila  se z vami po zraki!  (Cegn.)

b)  kadar dopovedujemo, da se utegne kaj zgoditi
(mogoči naklon, modus potentialis); na pr. Lakomnik bi še

240

lastnega brata prodal.  (N. r.) — Utegnil  bi  me Bog k sebi po¬
klicati in jaz bi vendar rada v domači zemlji počivala.  (Cegn.)

— Brez jezika in naroda bi bila  še toliko rajska dežela žalostna
puščava.  (Slom.)

Tako tudi v vprašalnih stavkih;  na pr. Zakaj bi ne
žvižgal, zakaj bi ne pel ?  (N. r.) — Kdo bi ustregel vsem ljudem ?
(N. r.) — Kje našel bi za bridke ure leka?  (Cegn.)

c)  kadar naznanjamo, da je dejanje le dozdevno ali
nemogoče,  če se pogoj ne izpolni (dozdevni naklon, modus
irrealis);  na pr. Komarje bi koval,  ko bi mu kdo podkve
delal.  (N. pr.) — Ko bi nihče ne skrival, ne bi nihče kradel.
(X. pr.)

Opomba. V pogojnih (hipotetičnih) stavkih razločujemo dva
dela: prorek in porek. V proreku se izraža resnični, mo¬
goči ali dozdevni  pogoj, od katerega je dejanje v poreku za-
visno. Na pr. Če Bog hoče. tudi motovilo poči.  (N. pr.) — Ko bi
človek vse grenjave povse izpil , še en trenutek živ bi ne bil.  (N. pr.)

— Ako bi ljudje ne mrli , bi bili že davno svet podrli.  (N. pr.)

2. v odvisnih  stavkih:

a)  kadar se kako vprašanje, kaka želja ali kaka druga
trditev kot nedoločna ali mogoča izreče; na pr. Človekov sin
nima. kamor bi glavo položil.  (Met.) — Ne manjka jih med nami,
ki bi za časno veselje večno zveličanje zamenili.  (Ravn.)

b)  kadar se naznanja namera kakega dejanja za veznikom
da in po primerjalni členici kakor; na pr. Koklja skrbi za pi-
ščeta in jih spravlja pod peroti, da bi jih ogrela in obvaro¬
vala  škode.  (Met.) — Človek ni ustvarjen, da bi lenobo pasel,
ampak da bi se trudil in upiral  za časno in večno srečo.  —
Delaj, kakor bi imel  večno živeti, in živi, kakor bi imel  jutri
umreti.  (Pr.)

3. Želelni naklon.

§ 332. Želelni naklon ali želelnik  nam služi:

1. v glavnih stavkih:

a)  za napoved kake želje;  na pr. Tvoj duh naj nas vodi
črez hribe, črez plan!  (Vilh.) — Kazen naj je vselej primerna
pregrehi!  — Naj bi se bil pridno učil , pa ne pohajkov  al  po
mestu!  — Naj ti bo sreča mila!

241

b)  za napoved kakega povelja,  ki se po želelniku v pri¬
jaznejši obliki  izreka kakor z velelnikom; na pr. Mlajši naj
posluša  starejšega!  — Vsak naj pred svojim pragom pometa!
(N. pr.) — Dokler studenec misli teče, naj teče  tudi tvoje pero!
(Slom.) — Kdor krajo skriva in hrani , naj se obesi  tatu na
desni strani!  (N. pr.)

c)  v zaznamovanje dvomnega vprašanja,  ali bi se
smelo kaj storiti; na pr. Naj li jaz grem na polje ali sestra ?  —
Oče, ali bi naj jaz pisal namesto brata ?  — Kaj bi naj bil storil v
tem slučaju?  — Kaj naj dela hlapec?

2.  v odvisnih stavkih:

a)  za napoved kake želje ali povelja  po glagolih, ki
pomenjajo zahtevo ali ukaz;  na pr. Prijatelj me je povabil, naj
ob počitnicah k njemu pridem.  — Recite jim , naj nas počakajo.  —
Poveljnik je ukazal, naj se vojaki pripravijo za na pot.

b)  v zaznamovanje dopuščenja  (v dopustnih stavkih);
nemščini rabi v tem primeru navadno mbgen.  Na pr. Naj brije
zdaj okrog viharjev sila, naj se nebo z oblaki preobleče, ni meni
mar.  — Hudobnežu je vse težko, naj dela, karkoli hoče.  (Stan.)
— Naj pesem umetna, naj merjena bo, nikdar ni prijetna, oko žali
uho.  (Vodn.). — Naj sem storil, kar sem hotel , ni mu bilo prav.

Opomba. Sem ter tja nam rabi  tvorno-pretekli  deležnik brez po-
možnika za želelni naklon;  na pr. Umnožilo se vam veselje (= umnožilo bi
se vam naj veselje), kakor zvezde na nebu!  (N. r.) — Bog hotel! Zdrav bil!  —
Srečno hodil in dohodil!  — Usahnila mi roka!  — Posušil se mi prst!  (N. r.)

4. Velelni naklon.

§ 333. Velelni naklon ali velelnik  izraža kako po¬
velje, opomin ali prepoved.  Velelnik nam rabi:

1. v glavnih stavkih:

a)  kadar kaj velevamo ali prepovedujemo,  v 2. ali
3. osebi; na pr. Postrezi svojemu očetu na starost!  (Ravn.) - Ne
pečaj se s hujšim od sebe!  (N. pr.) — Pomozi mili Bog popotnikom!
(Cegn.) — V umetnosti vladaj umerjenost!  — Ne iščite si zakladov,
ki jih molji snedo!

Opomba. 1. Namesto 2. osebe se nahaja v nikalnih  stavkih včasi
nedoločnik; na pr. Nikar, nikar jokati, po veselju žalovati!  (Ob.) — Nikar
moriti ga, ki se ne brani več!  (Kos.) — Stoječe vode ne piti, polna gnilobe in
mrčesa je.  (Slom.)

Slovnica. 9. izd.

16

242

2. Namesto 3. edninske osebe stoji pogostoma želelnik, da se povelje,
opomin ali prepoved v manj osorni obliki  izreče (gl. § 332. 6); na pr.
Kdor delati noče, naj strada!  (N. r.) — Kdor ima vero, naj jo tudi pokaže v
dejanju!  (Met.) — Kdor nima v glavi, naj ne izkuša na visoko!  (N. pr.)

b)  kadar  izpodbujamo sebe in druge z nami na kako
dejanje, v 1. osebi množine ali dvojine; na pr. Tjakaj gori se
ozrimo, kjer svetov ne izmeri oko.  (Kast.) — Iz pšenice, vrli bratje,
ljuljko populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo!
(Cegn.) — Bodiva mož beseda!

c)  kadar izpodbujamo  koga na dejanje, ki ga postav¬
ljamo za pogoj drugemu dejanju;  take stavke lahko vselej
izpremenimo v pogojne odvisnike.

Na pr. Izid imej na misli pri vsem, kar počneš, in vekomaj
ne boš grešil (= če imaš izid na misli . . . vekomaj ne boš grešil).
(Ravn.) — Prav stori in trdno bo tvoje zdravje (-če prav storiš...).
(Kavn.) — Vsak pometaj pred svojo hišo, pa bo povsod snažno.
(N. pr.)

2. v odvisnih stavkih:

a)  kadar kaj dopuščamo,  zraven pa izrekamo, da ostane
glavno dejanje v veljavi  (dopustni stavki); v nemščini
se rabi navadno glagol mogen  ali zveza: sei es, dafi.

Na pr. Bodi  len ali priden  (magst du . . . sein; sei es, dafi
du . . . bist), nič ti ne pomaga.  (Met.) — Govori ali ne govori,
mi ti ne verjamemo.  — Bodi  gruden, bodi kres, kadar zebe , neti
les!  (N. pr.) — Bodimo črni, nismo cigani.  (N. pr.)

h)  kadar opomin ali prepoved v odvisniku  s posebnim
poudarkom  izrečemo; na pr. Prijel sem tebe za desnico, da si
narode p odvrzi  in meč kraljem od paši!  (Kavn.) — Naročam ti.
da bodi  priden in se uči,  kolikor moreš.  — Pečem ti, da se ne
mudi  predolgo!  — Povem' vam, da mi ne zahajajte v slabo to¬
varišijo !

c)  redkoma namesto želelnika;  na pr. Mesto, kjer stoj
kaka stvar v knjigi, določuje pri pesniku navadno le kronologija.
(Ašk.)

§ 334. Z velelnikom velevamo trajnost ali do vršit,  e v
dejanja ali stanja; zatd nam rabijo v trdilnem velelniku nedo¬
vršni in dovršni  glagoli. Na pr. Moli in delaj!  — Opasujmo
uma svetle meče!  (Cegn.) — Precej mu plačaj, kdor ti kaj delal
(Kavn.) — Pokoplji moje truplo, kadar loči Bog mojo dušo.  (Ravn.)

243 —

V nikalnem velelniku nam služijo praviloma le nedo-
vršniki, in sicer zato, ker se pri prepovedi ovira že začetek,
kolikor bolj pa še izvršitev  dejanja. Na pr. Ne prisegaj po
krivem , izpolni pa svoje prisege!  (Met.) — Kadar hočeš kaj poslo¬
veniti , ne sloveni  po besedi , temveč po misli , jedro vzemi , lupino
slovensko ogrni!  (Slom.) — Ne prodajaj  kože, dokler medved
v brlogu tiči.  (N. pr.) — Nikar praznih besed ne razdirajte!
(Levst.)

Opomba. 1. Namesto trajnih glagolov nam služijo  v nikalnem ve¬
lelniku večinoma opetovalniki; zatorej se govori in piše: idi  — ne hodi,
nesi  — ne nosi, vedi  — ne vodi, pelji  — ne vozi, ženi  — ne goni, leti  — ne
letaj, vleci  — ne vlači  itd. Na pr. Ne hodi na turško mejo drobnih rožic trgat!
(N. ps.) — Ne nosi zamere v svojem srcu!  (Slom.)

2. Dovršniki v nikalnem  velelniku so zelo redki; navadno nam rabijo
le tedaj, kadar prepovedujemo posamezno  dejanje. Na pr. Ne daj se hudemu
premagati, ampak premagaj hudo z dobrim!  (Met.) — Ne prevzemi se v dobri
sreči, niti se ne ponižaj v nesreči!  (N. pr.)

D. O trpni dobi.

§ 335. a)  Trpna doba  kaže dejavnost, ki prehaja od
drugod na osebek;  na pr. Kar je storjeno , nestorjem več ne
bode.  (Valj.) — Kje je meni spalnica odbrana, kje je meni postelja
postlana?  (N. ps.) — O dete, hvaljeno bodi, bodi češčeno!  (Levst.)

b ) V trpni dobi  prestopi tožilnik tvornega stavka
v imenovalnik, imenovalnik  pa s predlogom po v mestnik
ali s predlogom s v or o d ni k. Na pr. Dopolnjeno je, kar je bilo
prorokovano po pr o rokih  (ne: od pr or okov).  (Met.) — Mesto je
krog in krog obdano s sovražniki  (ne: od sovražnikov).

c)  Ker se trpna doba  slovenščini malo prilega,  dajemo
glagolu trpni pomen s pomočjo povratnega zaimka  se, če
rajši tvorne oblike  v stavku ne rabimo. Na pr. Kar se rodi
(-- was geboren wird), smrti zori.  (N. pr.) — Kjer se dela vse ne¬
delje  (gearbeitet wird, man arbeitet), tam se sreča mimo pelje.
(N. pr.) — S časom se vse pozabi,  (N. pr.) — S pestjo se zrnjiče
seje, snopje se na ramah znaša  (ali: sejemo  — znašamo).  (Ravn.)
—- V nesreči in nadlogi se očišča človek, kakor zlato v ognju.  (Cegn.)

Opomba. S povratnim zaimkom se moremo trpni pomen  izražati le
tedaj, kadar glagol ni povraten, ali kadar ne nastane kaka dvoumnost, kar se
utegne pripetiti, če je imenovalnik živa oseba;  na pr. Kdor se hvali, bodi
v resnici hvale vreden!  (Tu se ne ve natanko, ali se hvali kdo sam, ali ga

16 *

244

hvalijo drugi; zatorej je pravilno: Kogar hvalimo , ta hodi . . . .)  — Kjer se veliko
prepira in pravda , tam gine ljubezen in prijateljstvo.  (Tu rabi glagoloma
povratni se že v tvorni dobi, zatorej je pravilno: Kjer se veliko prepirajo in
pravdajo . . . .)

E. O glagolnih imenih.

l. Nedoločnik.

S 336. Nedoločnik  kaže dejanje ali stanje sploh, t. j.
brez vse določbe  po osebi, številu, času ali naklonu. V ne¬
določniku nam služijo dovršni in nedovršni  glagoli.

Nedoločnik nam rabi:

1. za osebkov« besedo,  zlasti pri glagolu sem, biti; na
pr. Dajati je slajše nego jemati.  (N. pr.) — Le otroka ga videti,
mu že veselje dela.  (Ravn.) — Z mnogimi težavami se nam je bo¬
riti.  — Boga ljubiti, je najlepša modrost, Boga se bati , korenina
modrosti.  (Ravn.)

2. za predmet, in sicer:

a)  pri glagolih nepopolnega pomena,  kakor hoteti,
želeti , moči. morati, smeti, začeti , končati, nehati, znati, dati, slišati,
učiti, reči, ukazati, utegniti, videti  itd.

Na pr. Hišo zidati mora mož, podpirati jo mora žena.  (Slom.)

— Kdor noče spoznati brata za brata, bo moral tujca spoznati za
gospodarja.  (N. pr.) — Lakota nepremagljiva preti odpreti grada
trdna vrata.  (Preš.) — Kdo je Ilir’ji sinove budil, svoj dom jih
ljubiti, braniti učil''!  (Vodn.) — Videla je dva angelja v belem
oblačilu sedeti.  (Met.)

b)  pri nekaterih pridevnikih,  kakor dolžen, srčen, dosto¬
jen. vreden, zmožen, dober, len, slab  itd., z glagolom sem, biti.

Na pr. Dobri pastir je dolžen, dati življenje za svojo čredo.

— Vsa drevesa so preslaba, roditi to sladkost.  (N. ps.) — Len je
delati.  (Levst.) — Dober govornik je zmožen, do srca ganiti svoje
poslušalce.

3. za prilastek pri nekaterih samostalnikih,  kakor moč.
oblast, pravica, potreba, dolžnost, navada, namen, prilika  itd.

Na pr. Clovečji sin ima oblast, odpuščati  grehe na zemlji
(= oblast odpuščanja).  — Kdo ti je dal pravico, meni zapovedovati?

— Od Boga smo prejeli dolžnost, ubogati svoje stariše.  — Bog ima
pravico in moč, grešnike kaznovati.  (Trd.)

— 245

4. namesto velelnega naklona v nikalnih stavkih
(§ 333., 1. a,  op. 1.); na pr. Le prevzeti se ne!  (Strit.) — Utopljenih
ne na glavo postavljati!  (Slom.)

5. namesto določnega glagola v vprašalnih  stavkih;
na pr. Zakaj po toči zvoniti?  — Čemu zdaj premišljati , ko je
prepozno ?

§ 337. Kadar slovenimo nemške nedoločnike  s
predlogom: zu, zum, um zu, moramo pomniti, da se v slovenščini
nedoločnik nikdar ne druži s predlogom.

Slovenimo pa take nedoločnike tak6-le:

a)  Nemški nedoločnik s predlogom zu  izrazimo z golim
nedoločnikom; na pr. Vsa priroda je videti v novem zelenju
(ist zu  sehen). — Prinesti zlata rele četrtnico.  (Preš.)

b)  Nemški nedoločnik s predlogom zum  pretvorimo v samo¬
stalnik, ali ga pa preobrazimo v odvisni stavek z veznikom da;
na pr. Pero za pisanje  (die Feder zum Schreiben; ne: pero
za pisati).  — Vročina, da bi se stopil  (ne: za stopiti se).  — Ušesa
imamo , da slišimo  (zum Horen, um zu boren; ne: za slišati).  —
Bog je ustvaril dan za delo , noč za počitek  (ne: za delati  — za
polivati).  — Svetilnica potrebuje olja. da gori , človek pa hrane, da
živi  (zum Brennen - zum Leben). (Slom.)

c)  Nemški nedoločnik s predlogom um zu  preravnamo v
odvisnik z veznikom da; na pr. Človek ne živi , da bi jedel,
ampak le je , da more živeti  (um zu essen — um lehen zu konnen).

— Gospod , dopusti mi, da tjakaj grem in poprej očeta pokopljem
(ne: tjakaj iti in pokopati).  (Dalm.) — Da jezik popolnoma v svojo
oblast dobiš  (um . . . zu hekommen; ne: jezik . . . dobiti), ti je treba
marljivega uka in skrbne vaje.

2 .  Namenilnik.

§ 338. Namenilnik  nam rabi pri glagolih, ki pomenjajo
premikanje, in izraža pjih namen  (vzročno določilo);  na
pr. Vse žive stvari hite uživat novo življenje in veselje.  (Cegn.)

— Ide si odpirat gornje line , ide gledat doli na ravnine.  (N. ps.)

— V coklah ne hodi zajcev lovit!  (N. pr.)

Tako tudi pri glagolu dati , kadar pomenja toliko, kakor
poslati;  na pr. Sina je dal učit.  — Predivo smo dedi prest.  (Levst.)

Različno od tega je: Dajte mi presti  (gl. 336., 2. a).

246

§ 339. V namenilniku nam rabijo nedovršni, redkoma
dovršni  glagoli.

Dovršnikov se radi ogibljemo s tem:

a)  da si vzamemo namesto dovršnika nedovršnik tudi tedaj,
kadar le enkratno dejanje  v mislih imamo; na pr. Prišel
sem te izpovedovat, na smrtni poti ti oznanjat mir.  (Cegn.)

h)  da vzamemo dovršni glagol v velelniku ali v kakem
drugem naklonu v rabo, kakor je to misli po godu; na pr. Poj¬
dite, povejte  mojim' bratom  (namesto: Pojdite povedat  mojim
bratom) !( Met.) — Pojmo, poglejmo , kaj se v hlevu godi.  (N. ps.)
— Idi, okno odpri;  idi, duri zapri;  pojdi, k jedi poklici!
(N. r.) — In gre, očeta zatoži.  (Ravn.)

c)  da napravimo namesto namenilnika odvisni stavek z
veznikom da; na pr. Greva, da konja izberem.  (Levst.)

3. Deležniki.

§ 340. Deležniki  kažejo ne le čas, kdaj,  ampak tudi
način ali vzrok, kako ali zakaj se dejanje vrši.

Deležniki nadomeščajo odvisne stavke  ter tvorijo
stavkovna določila, ki imajo veljavo odvisnikov.

Po obliki so deležniki pridevniki in prislovi.

O rabi dovršnih in nedovršnih  glagolov v deležniku
je pomniti:

1. v sedanjih  deležnikih nam rabijo le nedovršniki, iz-
vzemši nekoliko dovršnikov s pridevnim ali prislovnim pomenom,
kakor obstoječ, preletel, umrjoč; rekoč;

2. v I. preteklem (glagolnem)  deležniku na -ši  ali -vsi
služijo le dovršniki;

3. v II. preteklem (opisoval nem)  in v trpno-preteklem
deležniku nam rabijo nedovršniki in dovršniki.

Opomba. Nekateri deležniki so se skoro popolnoma iznebili svoje glagolne
narave ter nam rabijo dandanes kot pravi  pridevniki; na pr. vroč, goreč,
rdeč, žgoč  —.  zrel, vrel, gnil, vel, pretekel, ostarel, osamel  itd.

a)  Deležnik sedanjega časa.

§ 341. Pri sl ovni  deležnik sedanjega časa nam služi kot
stavkovno določilo, ki pojasnjuje glavno dejanje:

247

a)  z ozirom na čas; tak deležnik se lahko izpremeni v
časovni odvisnik z veznikom ko, med tem ko.  Na pr. Grez mestni
prag sto pa j e (- ko stopa), izroča se Bogu.  (Cegn.) — Grede  v
zaton, se solnce svet pozdravi.  (Jer.)

b)  z ozirom na način; na pr. Molče,  orožje vsak si vzame
(schweigend, med tem ko molči).  (Preš.) — In zapre se grad
škripaj e.  (Kos.) — Strme  poslušani čudno moč jezika.  (Cegn.)

— In žena vsa ponižana je v z dih o v a j e klicala.  (N. ps.)

c)  z ozirom na vzrok; tak deležnik se lahko izpremeni v
vzročni odvisnik z veznikom ker.  Na pr. Videč  (=ker je videl),
kako je Hanibal oslabil rimsko vojsko, ni hotel iti na ravnico.  (Vrt.)

— Pečaj  e se vedno z jedrom našega jezika, je spoznal Vodnik,
kaj mu pridi.  (Nov.)

Opomba. Sem ter tja med ljudstvom in tudi v knjigi (kar pa ni, da bi
posnemali) se nahaja v enakih stavkih nedoločnik namesto deležnika,
zlasti če je ob enem časovnega in vzročnega  pomena; na pr. To slišati,
se vzdigne turški paša še to leto.  (Nov.) — Te videti, grje videti napake, je
srcu rane vsekalo krvave.  (Preš.)

č)  z ozirom na sredstvo; na pr. Le p os lušaj  e  (audi endo)
se vadimo lepo govoriti.  (Hrov.) — Prebiraje  (legendo) dobre
spise in jih glasno govor  eč  na pamet  (recitando), si pripravljamo
pisavo (= s tem da prebiramo . . . in . . . govorimo).  (Verne.)

Opomba. Namesto prislovnega (I.) deležnika na -e  in -je  nam rabi v
istem pomenu tudi II. deležnik na -oč  in -ec, ki pa ostane navadno neizpre-
menjen; kakor gredoč, videč , molčeč, govoreč, stopajoč, škripajoč, kupujoč, vzdi¬
hujoč  itd. Na pr. Megle temnosive se vale črez vrte, trate, njive, grmeč  grozno,
preteč  strašno.  (Greg.) — Potujoč  po deželi, opazujemo kmetske šege in
navade.

Le včasi se ujema s samostalnikom kakor pravi pridevnik; na pr. Lasto¬
vice žvrgoleče  prerokujejo, da se je pomlad vrnila.  (Napr.) — Duša moja se
hrepeneča  vzdiguje k tebi.  (Ašk.)

§ 342. Pridevni  deležnik sedanjega časa se sklada s
svojim imenom  kakor pravi pridevnik in določuje kot
prilastek osebe in reči.  S pomočjo oziralnika ki  ali kateri  se
da izpremeniti v prilastkov stavek sedanjega časa.

Na pr. Stoječ  mlin in molčeč  jezik ne hasnita (= mlin, ki
stoji, in jezik, ki molči).  (N. pr.) — Njegov prst kaže pot deročim
rekam.  (Cegn.) — Nobena kal se ne razvije, če nima grejočega
sobica (= solnca, ki greje).  (Napr.) — Čiči, stanujoči  blizu kranjske
meje, govore slovenski jezik.  (Nov.) — Odrastle zreš in otročiče,
nesoče  oljkove snopiče.  (G-reg.)

248

Opomba. Včasi stoji pridevni deležnik tudi brez samo¬
stalnika,  ki pa se v mislih lahko dodd; na pr. Molčeči ne
dela razprtij (— kdor molči; človek, ki molči).  — Gl e daj oči ne
vidijo in -poslušajoči  ne slišijo.  (Met.)

b)  Deležnik preteklega časa.

§ 343. Deležnik preteklega časa v tvorni  dobi je dvojen:
glagol ni in opisovalni.

a)  Glagolni  (I.) deležnik kaže preteklo  dejanje v hipu
dovršitve  ter se nahaja le pri dovršnih glagolih.  Rabi
nam kot stavkovno določilo, ki pojasnjuje glavno dejanje
z ozirom na čas ali vzrok.

Ta deležnik se lahko izpremeni v časovni ali vzročni od¬
visnik  z veznikom: ko, potem ko, brž ko,  ali ker.

Na pr. Caplja, domanje močvirje zapustivši  (= ko je zapu¬
stila . . .), na viš leti v oblake visoke.  (Sub.) — In vas porazivši,
so divjali Turčini naprej na krvavo pot.  (Ašk.) — Friš  e d ši  na
vrh Triglava, si je potnik ogledoval krasno okolico.  — Izgubivši
pravo pot v življenju (= ker smo izgubili . . .), smo zašli v nesrečo.
— Sp oznavši  svoje grehe, se človek izpokori.

Opomba. 1. Malokdaj se sklada ta deležnik s svojim imenom v sklona,
številu in spolu; na pr. Jakoba, prišedšega do reke Jordana (= ko je prišel ...),
začne Ezav skrbeti.  (Eavn.)

2. Redkoma nam rabi glagolni deležnik kot prilastek,  ujemajoč
se s samostalnikom kakor pravi pridevnik;  na pr. Si li žar porodivše se
zvezde, vzplamenivše na novo v vsemiru (= ki se je rodila, vzplamenita)?  (Ašk.)

V obče navaden je deležnik bivši, -a,  - e  kot prilastek;  na pr. Bivši
prijatelji.

b)  Opisovalni  (II.) deležnik kaže preteklo  dejanje kot
trajajoče ali dovršeno  in nam služi v imenovalniku vseh
števil in spolov v opisovanje zloženih časov in naklonov
(gl. § 149 sl.). Na pr. Praznega skednja se bode miš hitro naveličala.
(N. pr.) — Samec je obletal domače dobrave, samec je obhodil sne¬
žene gore.  (Cegn.) — Ko bi ne bil zajec nazaj zijal, ne bi ga pes
pobral.  (N. pr.)

Opomba. Nekateri opisovalni deležniki neprehaj alnih glagolov  so
postali pravi pridevniki  ter kažejo stanje, ki je že nastopilo, pa še sedaj
traja; kakor gnil, minul, ozebel, ostarel, oprhel, pretekel, premrzel, vel, zrel  itd.
Na pr. Osamela kakor hruška na polju.  (Ceg.) — Ozebla roka in premrzla noga
je znamenje premraženja.

249

§ 344. Deležnik preteklega časa trpne dobe zazna¬
muje  nedovršeno ali dovršeno dejanje in nam rabi:

a)  v opisovanje vseh časov in naklonov trpne
dobe, toda le redkoma (gl. § 335.) ; na pr. Vsako drevo, katero
ne rodi dobrega sadu, bode posekano in v ogenj vrženo.  (Met.) —
Kakor dobljeno , tako izgubljeno.  (N. pr.)

b)  za  prilastek v zaznamovanje  dovršenega dejanja
ali stanja; na pr. Nabrusen nož rad reže (= nož , ki je nabrusen ,
ki se je nabrusil).  (N. pr.) — Prisiljen stan je zaničevan.  (N. pr.)
— Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena.  (N. pr.)

4. Glagolnik.

§ 345. Gldgolnik  izraža dejanje v samostalniški
obliki. Glagolniki nam rabijo od nedovršnih,  redkoma od do¬
vršnih glagolov. Na pr. Ne škoduje toliko večerno sedenje , kakor
jutranje ležanje.  (N. pr.) — Prevzetnost in bahanje se samo tepe.
(N. pr.) — V delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem vrtenje ,
prelivajoče se življenje , prerojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje
presnavlj&nje.  (Greg.) — Na svidenje  (auf Wiedersehen).

Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh.

§ 346. Zloženi stavek se izobrazi, če združimo dva ali
več prostih stavkov  v eno celoto.

Stavki, v eno celoto ubrani, se imenujejo členi  zloženega
stavka. Če ima vsak člen v zloženem stavku sam ob sebi svoj
popolni pomen,  tedaj imenujemo tak stavek priredno-zložen
stavek ali priredje;  na pr.

Delaj pridno, zakaj življenje naše je kratko.

Če pa je kak člen v zloženem stavku drugemu v dopolnilo
dodan in sam ob sebi brez samostojnega pomena,  tedaj
mu pravimo podredno-zložen stavek ali podredje; na pr.

Mravlja zbira živež, da more po zimi živeti.

V priredju so vsi stavki glavni ali samostojni  (samo-
stojniki), v podredju pa so glavnim  stavkom odvisni  stavki
(odvisniki) v dopolnilo  dodani.

Pr i r e d j e.

§ 347. Priredno-zloženi  stavek ali priredje  obstoji
iz dveh ali več prostih glavnih stavkov,  ki so navadno
po prirednih veznikih,  pa tudi po prislovih  zvezani
med sehoj.

Priredni stavki ali priredniki so po medsebojnem razmerju:

A.  vezalni, C.  vzrnčni,

B.  protivni, d sklepalni.

A. Tezalno priredje.

§ 348. Ge združimo dva ali več po pomenu sorodnih
stavkov v celoto, tedaj je priredje vezalno (kopulativno).
Posamezni stavki so si po veljavi enaki;  vsak ima zhse
svoj pomen, vsi pa izrekajo skupno misel.

Za vezi služijo v vezalnem priredju vezalni vezniki:
in, ter , pa, tudi; ne le  — ampak tudi: potem, nato; vrh tega  itd.

1. in veže stavke, ki se v pomenu ujemajo med sehoj; na
pr. Jutranje solnce se prikaže in gorski vrhovi žare od rumene zarje.
— Zgled očetov ti bodi pred očmi in dika domovini bos enkrat.
(Strit.) —r Spoštuj brata, ki je starejši, in tvoj mlajši bode tebe
spoštoval.  (Cegn.)

Opomba. Ce združimo več stavkov, stoji veznik in navadno samo pred
poslednjim členom; v živahnem govoru  pa ga lahko popolnoma izpustimo
(Asyndeton, brezvezje), ali pa ga ponavljamo  pred vsakim rekom (Poly-
syndeton, mnogo vezje). Na pr. Solnce gleda prijazno s vedrega neba, po drevju
prepevajo krilati pevci, v trati se oglaša čriček in v gozdu kuka kukavica. —
Cesarske puške pokajo, se turške gospe jokajo, cesarski bombe mečejo, se Turki
’Z grada vlečejo.  (N. ps.) — Vali se in brka in vre in kipi.  (Kos.)

2. ter je enakega pomena kakor in, ali pa izraža: in tako ;
na pr. Po ravnem polju cesta gre ter s ceste vidi se okrog snežnih
in brdo, gozd in log.  (Levst.) — Tolažba moja Bog je sam ter upanje
le vanj imam..  (Levst.) — Sem ter tja.  — Pade ter si zlomi nogo.

251

3. pa, in pa veže kaj sorodnega ali enakega kakor in; na
pr. Stoji mi, stoji polje široko, na polju pa mi raste drevce zeleno.
(N. ps.)

4. tudi, pa tudi prideva prejšnjemu reku nekaj sorodnega
ali podobnega; na pr. Strašna je smrt hudobneža; tudi njegovo
življenje je polno grenjav.  — Dali so knezi veliko zlata, srebra in
žlahtnih kamenov v sklad, pa tudi brona in železa je bilo mnogo
v njem.  (Eavn.)

V nikalnem drugem členu nam rabijo: tudi ne. in pa ne,
ali niti;  na pr. Ne prevzemi se v dobri sreči, niti se ne ponižaj v
nesreči!  (N. pr.)

5. ne le (ne samo)  — ampak tudi (temveč tudi)  kaže, da
velja rek za vse člene v enaki meri; na pr. Smrt ne pokosi le
starosti, ampak ona postreli tudi mladino.  (N. pr.)

V nikalnem govoru nam rabijo: ne — ne, ni — ni, niti —
niti; na pr. Ne bodo obstali ne hudobniki pri sodbi, ne grešniki se
ne bodo opravičili v svetu pravičnih.  (Ravn.) -— Niti bodi med,
niti bodi jed (strup)! { N. pr.) — Niti nam dokaže, kdor preveč
dokazuje, niti mu verjamemo, kdor se pridušuje.  — Nisem ga ni
videl, ni poznam ga jaz.  (Podg.)

Opomba. 1. Kadar naznanjamo, da se dejanje ne samo ni zgodilo, ampak
da je še drugo bolj nemožno od prvega,  tedaj nam služijo: ne pa da,
nikar, nikar pa da (um so weniger, geschweige denn); na pr. Se jesti ni kaj,
ne pa da bi se mi lepo oblačili.  (Podg.) — Tega kamena nihče ne vzdigne ,
nikar pa da bi ga ti nesel.  (Levst.) — Očeta ne spoštuje, nikar bo druge.
(Levst.)

2. Kadar imata ne le — ampak tudi skupen povedek (nepopolno pri-
redje),  tedaj devamo glagol pred nikalnico,  ker se ne zanikuje dejanje;
na pr. Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela , temveč tudi  strasti
in hudobije.  (Nepravilno bi bilo: Zgodovina nam ne kaže le lepih in slavnih
del, temveč tudi ...).  — Slavni možje pospešujejo blagor človeštva ne le z
besedami, temveč tudi z dejanjem. — Lepe zglede materinske ljubezni najdemo
ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih.

6. potem, natd priklepa dejanje, ki nastopi; na pr. Ne hva¬
lite sami sebe, potem vas bodo drugi hvalili.

Vrstilne moči v časovnem zmisln  so tudi: dalje,
najprvo, naposled, poslednjič, nazadnje  itd.; na pr. Vse je zapravil,
naposled mu le še ostane beraška palica.

7.  vrh tega, mimo tega prideva prejšnjemu stavku drug,
navadno važnejši  rek; na pr. Lažnivcu nihče ne verjame; vrh
tega so lažniva tista tudi Bogu v zameri.

252 —

8. včasi — včasi, zdaj — zdaj vrsti stavke v času;  na
pr. Včasi slast srce napaja , včasi ga jok pelini spet.  — Zdaj me
trese mraz, zdaj me zopet vročina kuha.

9. nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko vrsti stavke po
načinu;  na pr. Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je
podobna tudi velblodu.

§ 349. Stavek se pridruži stavku, da ga bolj po¬
jasnjuje, t. j. rek razširja ali določuje, in sicer s členicami:
tako, takisto, namreč, zlasti.

1. tako, takisto; na pr. Nekatere reči se svetijo same od sebe;
tako se sveti na pr. solnce , nekatere zvezde , goreče in zareče reči ,
mnogi mrčesi itd.  (Vrt.)

2. namreč imenuje to, kar služi prejšnjemn reku v pojas¬
nilo; na pr. Človeku je treba dveh reči: on potrebuje namreč dobrega
slovesa in dobre vesti.

3. zlasti uvaja stavek, ki natančneje določuje prejšnji rek; na
pr. Vsaka strast popači obraz človeku , zlasti pa ga nevoščljivost ogrdi.

B. Protivno priredje.

§ 350. Pr o ti vno (adverzativno) priredje je tisto, v ka¬
terem so nasprotni, sebi odporni reki  v celoto ubrani.

A.  Pomen prvega stavka se po drugem omejuje,  in sicer
s protivnimi vezniki:  a, ali, pa , toda, vendar, le  itd.

1. a nam rabi, če se kakemu reku drug nasproten  do¬
da  j e;  na pr. Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil.  (Levst.)
— Sanje so laž, a Bog je istina.  (N. pr.)

2. ali se jemlje v rabo:

a)  kadar se stavita  reka drug proti drugemu;  na pr.
Volja je dobra, ali meso je slabo.  (Pr.) — Večkrat so bili Slovenci
premagani, ali nikoli ni ta rod izgubil prave ljubezni proti svoji
domovini.  (Vodn.j

b)  kadar se veljavnost prvega reka omejuje  po drugem; v
tem primeru stoji v prvem stavku navadno: sicer, res da  itd.
Na pr. Besnica more sicer za nekaj časa biti potlačena, ali pre¬
magati je nihče ne more.  ( Met.) — Povsod je božja zemlja, ali dom
je vsakemu najmilejši.  (Cegn.)

253

3. pa, pak  nam rabi:

a)  namesto tehtnejšega a pri nasprotnih rekih;  v tem
pomenu stoji za prvo besedo  v stavku. Na pr. Ljudje sodijo
vnanje, Bog pa sodi notranje.  (Met.) — Kolikokrat se nedolžnost
preganja, krivica pa ošabno glavo nosi!  (Napr.)

b)  namesto tehtnejšega toda, vendar v močnem nasprotju)
v tem pomenu stoji na prvem mestu  v stavku. Na pr. Čebelica
je majhen ptiček, pa presladek je nje sad.  (N. pr.) — Levova samica
rodi samo enega mladica , pa td je lev.

4. toda, le da, samo da;  na pr. Kranjci imajo le enega zna¬
menitega starinoslovca in zgodovinarja, toda ta edini je Valvazor.
— Mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka.  (N. pr.)

5. vendar, vendarle, pa vendar, pri vsem tem;  na pr. Svet
je lep, pa vendar ga bode enkrat konec.  — Od lepote ni nič vzeti,
pa jo vendar hoče vsak imeti.  (N. pr.) — Laž nima rok, vendar
človeku zaupatije razdere.  (N. pr.)

6. le, samo naznanja izjemo,  ki se stavi nasproti prejšnjemu
reku; na pr. Vse na svetu se stara in vene, le narod vedno živi.
(Erj.) — Vse nas zapusti v smrti, samo dobra dela gredo z nami.

Opomba. Ve-asi  je  protivni  veznik izpuščen; na pr. Lisica se dlake iz-
levi, zvijač se ne iznebi.  (N. pr.) — Lovec masten, dom razdejan.  (N. pr.) —
Prst mu molim, roko želi.  (N. pr.)

§ 351. B.  Kadar se zapopadek prvega reka zanikuje,  v
drugem reku pa temu nasprotno mnenje  izreče, tedaj nam
služijo vezniki: ne  — ampak, ne  — temveč, ne  — marveč.

1. ne — ampak; na pr. Bog se ne meni za besede, ampak on
gleda na srce.  — Ne sodimo dela po človeku, ampak človek se sodi
po delu.  (Met.) — Trdovratnost in svojeglavnost nima obstanka ,
ampak ponižnost in potrpežljivost je stalna.  (Met.)

2. ne — temveč, nego; na pr. Na pot malikovalcev ne zaha¬
jajte, temveč pojdite k izgubljenim ovcam!  (Met.) j— Ne stoji na
zemlji dom, temveč dom stoji na ženi.  (N. pr.) — Življenje naše ni
kratko, nego mi je delamo kratko.

3 . ne — marveč; na pr. Ne dopasti bodi govorniku namen,
marveč dolžnost njegova je hasniti.  (Slom.) Lepota slovenščine ni
v posameznih čistih besedah, mafveč ona obstoji v zalih domačih
podobah.  (Slom.)

254

§ 352. Kadar stavki v protivnem priredju drug drugega
izločujejo,  tedaj nam rabi ločilni veznik:

ali; ali — ali; na pr. Živ človek si , ali si duh?  (Ašk.) —
Ali grmi, ali se zemlja trese ?  (N. ps.) — Sodnik se mora krivicam
ali naravnost ustaviti, ali pa on začne -pravico preganjati.  (Met.)

Opomba. Včasi je v vezalnem ali protivnem priredju le prvi
člen popoln stavek,  drugi pa nima povedka  ali kakega
drugega stavkovega  člena, ki ga pa lahko iz prvega stavka
v mislih dostavimo. Tako zvezo imenujemo nepopolno priredje.

Na pr. Danes kosimo mi, jutri naš sosed.  — Prijatelja spoznaš
v potrebi, zlato pa v ognju.  (N. pr.) — Vsaka čednost povišuje člo¬
veka nad živali, zlasti pa pobožnost in bogaboječnost.  — Najprej
samemu sebi pomagaj iz nadlog, potem drugim okrog.  (N. pr.) —
— Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeče.  (N. pr.) — Skrb
ne pobeli samo las, nego zgrbi i lice.  (N. pr.) Bog je hvale vreden,
človek pa pohvale.  (N. pr.) — Bog ne gleda na besede , ampak na srce.

C. Vzročno priredje.

§ 353. Vzročno  (kavzalno) priredje je tisto, v katerem
utemeljuje drugi stavek veljavnost prvega.

V vzročnem priredju nam rabijo vzročni vezniki:  zakaj,
kajti , saj, sicer.

1. zakaj, kajti potrjuje veljavnost  prednjega reka; na pr.
Ljubite Gospoda, poslušajte ga in držite se ga; zakaj vaše življenje
je on in podaljšek vaših dni,  (Ravn.) — Začni piliti in mikati,
kajti gradivo ni vse predivo.  (Slom.)

Opomba. Včasi se vzročni  veznik opnšea; na pr. Mladost je norost-,
crez jarek slcače, kjer je most.  (N. pr.) — Njemu je lahko : on ima zlate rude,  (N. pr.)

2.  saj navaja znan ali naraven vzrok,  ki se sam ob sebi
razumeva; na pr. Ne bo naj prepira med nam,a in med najinimi
pastirji, saj sva si brata.  (Ravn.) — Počakaj, saj nisi voda.  (N. r.) —
Blagor mu, ki je zvest resnici , saj mu velik pokoj prinese v srce.  (Met.)

3. sicer nam rabi, kadar naznanjamo nasledek  neizpol¬
njenega dejanja; na pr. Ne delajte svojih dobrih del pred ljudmi,
sicer ne boste imeli plačila pri svojem, očetu.  (Met.) — Le brž, sicer
bode druga,  (N. r.)

Enakega pomena je tudi drugače in inače; na pr. Poboljšaj
se, drugače ne bode prida iz tebe.

255

Č. Sklepalno priredje.

§ 354.  Sklepalno  (konsekutivno) priredje je tisto, v ka¬
terem obsega drugi stavek to, kar se da sklepati ali kar iz¬
vira  kot p o sl  e d ek  iz prvega stavka.

V sklepalnem priredju nam služijo sklepalni vezniki:

1. torej, zatorej , zato, zategavoljo, zategadelj, po tern takem,
radi tega , zaradi tega;  na pr. Slaba tovarišija izpridi dobro za¬
držanje; zatorej ne zahajaj med slabe tovariše!  (Slom.) — Izkušnjave
so povsod; torej bodi vedno pozen, da vanje ne zabredeš!

2.  tedaj ; na pr. Tako iz malega stvar nastane velika in slavna;
volja se vzbudi tedaj, truda ne strašite se!  (Kos.) — Ljubezen
božja se v ljubezni do bližnjega pokaže kakor v, svojem izdelku; tedaj
ena brez druge ne more biti.  (Met.)

Opomba. Veasi  je  sklepalni  veznik izpuščen, na pr. Smrt je slepa; od
kraja pobira, nič ne izbira.  (N. pr.) — Besnica je nebeška rosa; pripravljaj
ji čisto posodo!  (N. pr.)

Podredj e.

§ 355. Podredno-zloženi stavek ali podredje  se
izobrazi, če kak člen prostega stavka s posebnim stavkom
izrečemo.

Tako moremo iz prostega  stavka:

Bolnik potrebuje zdravila,
napraviti podredno-zloženi  stavek:

Kdor je bolan, potrebuje zdravila.

Prosto podredje obstoji iz glavnega in odvisnega stavka.
Odvisnik nima samostojnega pomena, temveč služi le v dopol¬
nilo  glavnemu stavku.

Tako je v prostem podredju:

Kdor po svetu gre, mnogo zve,

prvi stavek odvisnik  in tvori osebkovo besedo  drugemu,
glavnemu stavku  (= popotnik mnogo zve).

Odvisniki so po členih prostega stavka,  katere izražajo:

A.  osebkovi stavki, C.  prilastkovi stavki,

B.  predmetni stavki. Č.  prislovni stavki.

— 256 —

Odvisniki se ločijo po vnanjem  od glavnih stavkov v tem.
da so zvezani  z njimi s posebnimi besedami;  in sicer
vežejo odvisnike z glavnim stavkom:

1. podredni vezniki,

2. oziralniki, ali

3. vprašalni zaimki.

A. Osebkovi stavki.

§ 356.  Osebkov stavek  nadomešča osebkovo besedo
v glavnem stavku in odgovarja na vprašanje: kdo  ali kaj?

Osebkove odvisnike vežejo z glavnim stavkom:

1. oziralni zaimki: kdor, kar, kateri, ki itd. V glavnem
stavku jim pogostoma odgovarja kazalnik: ta, oni, tisti itd.

Take odvisnike imenujemo oziralne stavke.

Na pr. Kdor dušno živi, ne umrje.  — Kdor se v prevzetnosti
upijani , ta srce in dušo svojo rani.  (Cegn.) — Ne dela prav, kdor
prevrača red naravni.  (Cegn.) — Kogar kača piči, se boji zvite
vrvi.  (N. pr.) — Kar rodi priroda, vse enkrat mine.  (Levst.) —
Kar je dobro, to se samo hvali.  (N. pr.) — Cesar oko ne zagleda,
to srcu ne preseda.  (N. pr.) — Najbolje se pogaja, kar je iz do¬
mačega kraja.  (Cegn.) — Dolgo živi, kateri dobro živi.  (Pr.) —
Moder in srečen, ki drugih nesrečo nase obrne.  (Eavn.) — Hudobec
je, ki svojih starišev ne spoštuje.  (Slom.)

2. vprašalni zaimki: kdo, kaj itd. in vprašalne členice: kako,
koliko, ali, li itd.

Taki stavki se imenujejo zavisni  vprašalni stavki.

Na pr. Kaj je človek bil, se da, uganiti; kaj bo, s časom raz¬
jasniti.  (N. pr.) — Vsakomur je očito, kdo je njegov največji do¬
brotnik.  — Ni nam znano, ali posije solnce tudi pred naša vrata.

— Nikomur ni odkrito, čaka li ga sreča ali nesreča v prihodnjosti.

3. veznik da, včasi tudi če.

Na pr. Da Bog za nas skrbi, to nas tolaži vse žive dni.  (Eavn.)

— To je prava pot do Boga, da izpolnjujemo božje zapovedi.  —
Največja nesreča je ta, če kdo sovražnike svoje za prijatelje ima.
(Slom.)

Opomba. Eedkoma se izraža povedno določilo  s posebnim
stavkom. Tak stavek imenujemo povedni stavek.  Z glavnim

257

stavkom se vežejo po oziralnih  zai mk ih in so torej oziralni
stavki.  Na pr. Bog je 1  kateri je ustvaril nebo in zemljo  (prosti
stavek: Bog je stvarnik  neba in zemlje).  — Duh je, ki dici in
povzdiguje človeka nad živali.  — Vsemogočni Bog je, ki nam po¬
more v vsaki sili.  (Ravn.)

B. Predmetni starki.

§ 357. Predmetni stavek  odgovarja na vprašanje koga
ali česa ? komu  ali čemu ? koga  ali kaj ?  itd. ter izraža predmet
glavnemu stavku.

Predmetne odvisnike vežejo z glavnim stavkom:

1. oziralni zaimki: kdor. kar. kateri, ki itd. (= oziralni
stavki).  V glavnem stavku stoji čestokrat sorodni kazalnik:
ta, oni, tisti itd., zlasti tedaj, kadar ni z oziralnikom v istem
sklonu.

Na pr. Kdor ni dalje prišel ko do korita, temu je vsaka mlaka
morje.  (N. pr.) — Kogar Bog ljubi, tega kaznuje.  (N. pr.) — Smrt
ne prehiti nikoli tega, čigar srce je pri Bogu.  (Met.) — Kar sem
kupil, to bom lupil.  (N. pr.) — Smrt vse ozdravi, kar boli.  (N. pr.)

— Gorje mu, pri komer se mačke in miši bratijo.  (N. pr.) — Varuj
se tistih, ki se ti prilizujejo.  — Čestokrat hrepenimo po tem, kar
nam škoduje.

2.  vprašalni zaimki: kdo, kaj itd. in vprašalne členice: kako,
koliko, ali, li, če itd. (= zavisni vprašalni stavki).

Na pr. Kadar vbogajme daješ, naj ne ve levica, kaj dela des¬
nica.  (Ravn.) — Človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti.
(N. pr.) — Bog že ve, kateri kozi rog odbije.  (N. pr.) — Prevzet¬
nost in napuh ne vesta, kako se služi kruh.  (N. pr.) — V sreči ne
znaš brati, kaj za družnikom tiči.  (Jarn.) — Izpustil je goloba iz
ladje, da bi zvedel, je li voda že padla ali ne.  — Kdo vč, koliko
let mu je odločenih ?  — Ne vem, če bi znal kdo vselej pravo pogoditi.

3. veznik da.

Na pr. Pomislite, da je vse minljivo na svetu.  (Cegn.) — Človek
je dolžen družbi in sebi, da hodi v čisti obleki.  (Cegn.) — Naj zmisli,
kdor slepoto ljubi sveta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.  (Preš.)

— Ne žabi, da na svetu sreča nesreči roko podaje.  (Slom.) — Greh
stori, da človek pozabi na Boga.  (Met.)

Slovnica. 9. izd.

17

258

Opomba. 1. Po glagolih zahtevati , ukazati, veleti, prositi, opominjati  itd.
stoji češče želelni naklon brez veznika (la: na pr. Pekel mi je, naj
pridem k njemu  (nam. da naj pridem k njemu).  — Ukazal je, naj se vojaki
umaknejo.  — Pri odhodu so mi oče naročali, naj se pridno učim.  — Prosil
meje, naj mu pomagam.

2.  Odvisnik z veznikom da stoji veasi brez glavnega stavka, če komu
kaj velevamo, ali oe kaj želimo; na pr. IJa mi resnico govoriš  (nam. rečem ti,
da mi. . .)!  — Da mi ne greš od doma!  — Da se mi pobereš, če ne, bo druga
pela.  (N. r.) — Da si mi zdrav!  — Da mi zdravi ostanete!  — Da bi Bog dal
srečo!  (N. r.)

3. Za izraz začudenja ali nevolje nam rabi češče odvisnik z vez¬
nikom da brez glavnega stavka; na pr. Da te ni sram take lenobe!  — Da
se ne bojite kazni božje!  — Da se ne izpokori in poboljša!

4. Veasi se začenja predmetni ali osebkov stavek tudi z dvojnim vez¬
nikom : kako da, zakaj da, kje da itd. Ta zveza je skrčena iz dveh stavkov in
nam rabi, kadar vprašujemo s posebnim poudarkom.  Na pr. Vprašal sem
ga, kako  da je zapustil našo hišo, v kateri je bival vso mladost  (skrčeno
namesto : . . . kako je prišlo (kako je to), da je zapustil. . .).  — Povej mi ven¬
dar, zakaj  da  nikdar ne prideš k nam!

Premi in zavisni govor.

§ 358. Govor kake druge osebe navedemo lahko dobesedno
(direktno),  t. j. tako, kakor ga je kdo govoril, ali pa v zavisni
(indirektni) obliki predmetnega stavka  z veznikom da.
ki pa se v nadaljnjem pripovedovanju rad opušča.

Zaimki premega govora  se v zavisni obliki izpre-
minjajo z ozirom na osebo,  ki pripoveduje tuji govor.

Premi govor označujemo navadno z narekovajem („ “), pred

katerim stoji po napovednem s
Premi govor.

1 . Kristus nam veli: Ljubite
se med seboj!

2 . Star pregovor pravi: Cesar
se Janezek nauči, to tudi Janez
zna.

3 . Krpan odgovori: „Lepa hvala
vam bodi za pisemce , da ga bom
v zobe vrgel vsakemu, kdor me
bo ustavljal na cesti. Pri vas pa
ne bom ostajal črez noč, oko se
vam ne zamerim s tem.“

tavku  dvopičje.

Zavisni govor.

1 . Kristus nam veli. da naj
se ljubimo med seboj.

2 . Star pregovor pravi, česar
se Janezek nauči , da to tudi
Janez zna.

3 . Krpan odgovori , da jim
bodi lepa hvala za pisemce , da ga

J bo v zobe vrgel vsakemu, kdor ga
bo ustavljal na cesti. Pri njih
pa (da) ne bo ostajal črez noč ,
ako se jim ne zameri s tem.

259

4. Cesar mu de: „Nič se ne
boj; to bom že poravnal sam brez
tebe.“

5. „Idi v mesto “ so mi rekli
oče, „ter nakupi, česar potrebu¬
jem za praznike.

4. Cesar mu de, da se naj nič
ne boji; (da) to bo že poravnal
sam brez njega.

5. Oče so mi rekli, da naj grem
v mesto ter nakupim, česar po¬
trebujejo za praznik.

Opomba. Večkrat se vtikajo v stavek opombice, kakor mislim, menim,
pravijo, ves  itd., ne da bi vplivale na odvisnost stavka: na pr. Tri sto kron,
veš, je dosti denarja, ali pa malo, kakor se vzame.  — Stare vere, starih ljudi
in starega denarja, pravi pregovor, ti bodi vselej mar!

C. Prilastkovi stavki.

§ 359. Prilastkov stavek  odgovarja na vprašanje:
kak  ali kakšen?  in nadomešča samostalniške  ali pr  id  e v n e
prilastke v glavnem stavku. Zatorej razločujemo samostal¬
niške in pride v n e prilastkove stavke.

l. Samostalniški prilastkov stavek.

Samostalniški prilastkov stavek se veže z glavnim stavkom
po vezniku da, pa tudi po vprašalnih zaimkih in členi-
cah:  kdo, kaj, koliko, ali itd.

Na pr. Očitanje, da smo neodkritosrčni proti svojini prija¬
teljem, je bridko  (kot samostalniški  prilastek: Očitanje neod-
kritosrčnosti  . .  .). — Misel, da je zmaga gotova, vžiga vojakom
pogum (- misel na gotovo zmago ...).  — Oni mu obljubijo trideset
srebrnikov in odsihdob je iskal priložnosti, da bi ga jim brez hrupa
izdal  (tudi z nedoločnikom: .. . priložnosti, ga jim brez hrupa iz¬
dati;  glej § 336. 3.). (Slom.) — Slomšeku gre velika zasluga, da
je povzdignil narodno šolstvo na Štajerskem.  — Kdo bi hotel rešiti
vprašanje, ali je pero, ali plug izomikal svet?  — Že sama misel,
kaj nas čaka po smrti, dela človeka ponižnega.

2. Pridevni prilastkov stavek.

Pridevni prilastkov stavek se veže z glavnim stavkom po
oziralnih zaimkih:  kateri, ki itd. in po oziralnih čle¬
ni  c ah:  kjer, koder, kamor, kadar itd.

Pridevni prilastkovi stavki imajo dvojen pomen,  in sicer:

17 *

260

a)  omejujejo veljavnost glavnega stavka; na pr.
Dejanje , ki bližnjemu škoduje, ni dobro;  ali

b)  razširjajo njega poved s tem. da mu dodajajo misel,
ki bi se lahko izrekla tudi v obliki  glavnega stavka; na pr.

Čast je ledena gaz, ki hitro zvodčni;
kot priredje:

Cost je ledena gaz; ona hitro zvodeni.

Vsi pridevni prilastkovi stavki  so  oziralni stavki,  v
katerih se oziralnih nanaša na tisti samostalnik v glavnem stavku,
čigar pridevni prilastek  izraža.

Na pr. Pokora, ki se prisili, le malo velja  (kot pridevni
prilastek: Prisiljena pokora le malo velja).  (Slom.) — Konja, ki
sam rad teče, ni treba tirati.  (N. pr.) — Kje rož’ce rasto, ki zmeraj
cveto?  (Hašn.) — Lastovka obletuje streho, pod katero je zidala
gnezdo.  (Cegn.) — Poglejte travo na polju, katera danes stoji in
se jutri v peč vrže.  (Met.) — Ne spravljajte si zakladov na zemlji,
kjer jih rja in molj konča.  (Met.) — Dela, ki ga moreš danes
storiti, ne odlagaj na jutri!  — Domovina je kraj, koder je naša
zibel tekla.  — Vsak kraj, koder solnce sije, leskeče božjih dobrot.
— Pravica da vsakemu svoje pravo, kakor (kakoršno) mu gre.

Opomba. 1. Oziralnik se more nanašati tndi na svojilni pridevnik
ali na osebni zaimek; na pr. Odpusti nam grehe, ki smo slaba nezanesna
stvar.  — Premisli vsemogočnost Gospodovo,  ki ravna ves svet.

2.  Voasi stopi  samostalnik, na katerega se nanaša  oziralni zaimek,
iz glavnega stavka v odvisni stavek ter se v spolu, številu in sklonu ujema z
oziralnikom; na pr. Kateri konj  sam rad teče, tega ni treba tirati (= konja,
ki sam rad teče, ni treba tirati).  (N. pr.) — Katere besede brez premisleka z
jezika teko, za te navadno srce ne ve.  (Pr.) — V katerikoli stan stopiš, vsakega
dolžnosti zvesto izpolnjuj!

Č. Prislovni stavki.

§ 360. Prisl ovni stavki določujejo dejanje glav¬
nega stavka  z ozirom na kraj. čas, način ali vzrok.

Prislovni stavki so sledeči:

l. Krajevni stavki.

§ 361. Krajevni  stavek določuje dejanje glavnega reka
z ozirom na kraj in odgovarja na vprašanje: kje? kod? kam?
odkod? dohod?

261

Krajevne stavke vežejo z glavnimi stavki oziralni prislovi:
k/er, koder, kamor, odkoder, dokoder, kjerkoli, koderkoli  itd. V
glavnem (nadrednem) stavku jim navadno odgovarja kazalnik:
tam, tod, tja, dotlej  itd.

1.  kjer, kjerkoli,  zlasti pri glagolih mirovanja;  na pr.
Kjer laz kosi, tam ne večerja.  (N. pr.) — Kjer je obilnost, tam je
presilnost.  (N. pr.) — Vsaka ptica rada tja leti, kjer se je izvalila.
(N. pr.) — Kjerkoli se kadi, ogenj se dobi.  (N. pr.)

2.  koder, koderkoli  nam služi, kadar se naznanja gibanje,
pa tudi mirno stanje na več mestih;  na pr. Koder smrtna kosa
kosi, sreče ni prave, jok se glasi.  (Virk.) — Koder teče bistra Sava,
ondi živi krepki rod slovenski.  — Goved se pase, koder trava rase.
(N. pr.)

3. kamor, kamorkoli, kamor le  kaže mer dejavnosti  v
kak kraj; na pr. Kamor on veli, tja bučč vetrovi.  (Cegn.) — Kamor
tvoja sla ti kaže, preveč nagel ne smeš biti.  (Vodn.) — Kamor se
človek obrne, povsod nahaja nadloge in bridkosti.  (Cegn.)

4. odkoder, odkoderkoli;  na pr. Truplo se vrne tja, odkoder
je bilo vzeto.

5.  dokoder, dokoderkoli;  na pr. Idi, dokoder hočeš.

i.  Časovni stavki.

§ 362. Časovni  stavek določuje čas, v katerem se glavno
dejanje godi, in odgovarja na vprašanje: kdaj? kako dolgo? od-
klej? doklej?

Časovni stavki so z ozirom na glavno dejanje istočasni,
predčasni ali začasni.

Časovni stavki se vežejo z glavnim stavkom po časovnih
veznikih: kadar, ko, dokler, kar, predno  itd. V glavnem stavku
jim pogostoma odgovarjajo kazalni prislovi: tedaj, onda, v tem.
med tem  itd.

1. kadar, kadarkoli  kaže sploh na večkratno  dejanje s
pridejanim pogojnim  pomenom; na pr. Kadar je vojska, tedaj
so nebesa odprta.  (N. pr.) — Kadar Bog mudi, onda se nič ne za¬
mudi.  (N. pr.) — Kadar kimavca grmi, žito, sadje zarodi.  (Vodn.)
— Kadarkoli je smrt ustrelila, še nikdar ni izgrešila.  (N. pr.) —
Kadar boš šel volku naproti, pokliči psa s seboj!  (N. pr.)

262

2. ko nam služi v zaznamovanje posameznega  dejanja;
na pr. Hudobneža ■pomiluj, ko se mu najboljše godi.  (N. pr.) — Ko
sem končal molitev, so padle z mene hipoma vse stiske in težave.
(Trd.) — Ko boš vse natanko preudaril, se loti dela!

Opomba. Včasi stoji namesto časovnega odvisnika  z veznikom ko
ali kadar  glavni stavek; na pr. Blago odide, um pride (= ko blago . . .).
(N. pr.) — Božič pride, tima odide.  (N. pr.)

3. dokler zaznamuje:

a)  da se godi dejanje v odvisnem stavku istočasno  z
dejanjem glavnega stavka; na pr. Dokler imam repar svoj, vsak
mi pravi: bratec moj!  (N. pr.) — Dokler vstaja gorko solnce, zemlja
ima sad in cvet; dokler sije blaga sreča, z nami brati se ves svet.
(Vilh.) — Dokler je drevo mlado, ga lahko pripogneš, kamor hočeš.
(N. pr.)

b)  da traja dejanje glavnega stavka le dotlej, ko nastopi
dejanje v odvisniku; v odvisnem stavku nam rabijo dovršni
glagoli z nikalnico  ne (dokler ne).

Na pr. Ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš  (bis du einschlafst).

— Kako lepo se rosa bliska, dokler jutra hlad ne mine!  (Preš.)

— Nevoščljivost ni sita, dokler ni pokončano , kar ona sovraži.  (Met.)

— Ne govori vmes, dokler oni ne izgovori.  (Met.)

Le redkoma brez nikalnice,  na pr. Počakaj, dokler ustrelim
srno.  — Brli življenja sveča, dokler ji reje zmanjka in ugasne.
(Preš.)

4. kar. odkar, dokar zaznamuje:

a)  čas,  od katerega sem ali do katerega traja dejanje; na
pr. Minljivost bije strašni boj s prirodo, kar je svet domija rev.
(Led.) — Dobro je bilo za nas, dokar so vozovi tod hodili, ali od¬
kar so prestali, gremo nazaj.  (Podg.)

b)  trenutek,  v katerem kaj nastopi; na pr. Dolgo je bilo
vreme prijazno, kar se nebo preobleče.  — Vse je bilo tiho, kar nekaj
zasumi v listju.

5. predno, prej ko, prej nego naznanja, da se godi dejanje
v glavnem stavku poprej, ko nastopi dejanje  v odvisniku;
na pr. Predno prišla stara leta, kralj Matjaž je šel iz sveta.  (N. ps.)

— Priporoči se Bogu, prej ko greš na morje.  — Prej nego se lo¬
timo dela, preudarimo konec!

6. kakor hitro, jedva (komaj),  brž ko, precej ko, toliko

da, da le kaže, da dejanje glavnega stavka precej nastopi,

263 —

ko se  konča dejanje  v odvisniku. V glavnem stavku stoji
češče: brž, že, precej, zdajci  itd.

Na pr. Komaj to izgovori, svojo dušico spusti.  (N. ps.) —
Kakor hitro začne beseda materina umirati, peša tudi že narodna
slava in moč.  (Slom.) — Toliko da sem mu reč pokazal, jo je že
hotel imeti.  — Brž ko delo dokončamo, hočemo se veseliti.  (N. ps.)

7. Med tem ko, dočim stavi dejanje v odvisnem stavku v
nasprotje  glavnemu dejanju; na pr. Oče se trudi za gospo¬
darstvo, med tem ko sin brez dela pohajkuje.  — Z eno nogo stoji
na vozu, dočim stopica z drugo po tleh.

3. Primerjalni stavki.

§ 363. Primerjalni  (komparativni) stavek izraža ena¬
kost ali inakost dejanja ali oseb in reči, katere primerjamo
med seboj.

Primerjalne stavke začenjajo vezniki: kakor, ko, nego; kolikor

— toliko.

1. kakor primerja dejanja  po njih enakosti ali po¬
dobnosti.  V glavnem stavku mu navadno odgovarja tako.

Na pr. Kakor se posojuje, tako se vračuje.  (N. pr.) — Kakor

rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda.  (Ravn.) — Kakor

si je postlal, tako bode ležal.  (N. pr.) — Tiho sta zapustila svet,

kakor bi bil svečo popihnil.  (Cegn.) — Kakor se zdi trudnemu

najemniku lep pomladnji večer , zdela se bode pobožniku smrt mila
in prijazna.  (Ravn.)

Opomba. 1. Večkrat rabi v tem pomenu tudi ko; na pr. Ko megla jired
solncem izgine, so posvetne sanje proč.  (Led.) — Ko hi trenil, mine vse posvetno.

2. Kakor da se veže s pogojnikom,  pa tudi z določnikom  ter kaže,
daje  dejavnost ali lastnost, ki se primerja, neistinita ali le mogoča;  na
pr. Dela se, kakor  da  hi nič ne vedel o tem. — Pero se mi je med prsti
zdrobilo, kakor  da  je suho.  (Trd.) — Zdelo se mi je, kakor  da  so prišli
nebeški angeljei.

Včasi tudi brez veznika da,  na pr. Kakor bi hotel reči.  — Kakor bi
bil slep.

2.  ko. kakor, nego nam rabi. kadar se kaki stvari ali reči
lastnost v večji ali manjši meri prilaga kakor drugi, zlasti pri
primerjalni  stopnji; na pr. Nič ni lepšepa, ko je strah božji.

— Lepše, kakor srebro in zlato se sveti, sije modrost.  (Slom.)

264

Kar človek od daleč gleda, se mu zdi drugače, nego se mu kaze v
bližini.  (Cegn.) — Kje je boljše, nego je med ljudmi, ki nas imajo
radi ?  (Cegn.)

Opomba. 1. Včasi nam služi v tem pomenu tudi kot ali kakti: na pr.
Bolj skrbe včasi drugi ljudje za nas, kot skrbimo mi sami zase.  — Besnična
presodba bodi tebi ljubša, kakti je lažniva pohvala.  (Slom.)

2. Čestokrat nahajamo namesto popolnega primerjalnega stavka nepopoln
odvisnik (goli primer) brez povedka, ki pa se lahko iz glavnega stavka
privzame; na pr. Kakor senca ginejo naši dnevi (= kakor senca gine, tako gi-
nejo naši dnevi).  (Ravn.) — Človek se med ljudmi obrusi, kakor kamen po
svetu.  (N. pr.)

§ 364. Primerjalnim stavkom prištevamo tudi razmerne
(proporcijonalne) stavke, ki kažejo mero, po kateri se dejavnost
vekša ali manjša. Za veznike nam služijo:

1. čim — tem; na pr. Cim više kdo stoji, tem niže more
pasti.  (N. pr.) — Cim više solnce vzhaja, tem bolj gasnejo zvezde
na nebu.

2.  če, kolikor — tem, toliko; na pr. Ce je više vstajalo solnce,
tem bolj so se množile megle.  (Cegn.) — Kolikor je starejša trta,
toliko boljšo kapljico da.  (Levst.)

3. več ko, manj ko — več (toliko več),  manj itd.; na pr. Več
ko ima, več naj da!  — Več ko je lažnikov, laže zveš resnico.  (N. pr.)

— Večja ko je družina, večja je tudi ljubezen med njo.  (Slom.)

4. Načinovni stavki.

§ 365. Načinovni  (modalni) stavek izraža način, kako
se glavno dejanje vrši,  in se veže z nadrednim stavkom po
veznikih: med tem ko; s tem, da; ne da (indem, ohne dafi).

Na pr. Lisica je prekanila lovca s tem, da je zavila po drugi
poti.  — Med tem ko modri mož "molči, tudi odgovori.  — Dnevi in
leta nam preteko, ne da bi se zmenili za to.  — Nehvaležnih uživa
dobrote, ne da bi se spominjal svojega dobrotnika.  — Tujec je šel
od nas, ne da bi bil črhnil besedico.

Opomba. Namesto naoinovnih odvisnikov  stoji rad deležnik
sedanjega in tvorno-preteklega časa  (stavkovno določilo z veljavo
odvisnega stavka;  gl. § 341. in 343). Na pr. Tujec je odšel, ne izprego-
vorivši  besedice.  — Kdo uživa dobrote, ne spominjajoč  se hvaležno svojega
dobrotnika?  — Prekrasno Gorenjsko občudujoč,  smo korakali na vrh Stola.

— Po bližnji poti zavivši,  so nas prehiteli tovariši.

265

5. Posledični stavki.

§ 366. Posledični  (konsekutivni) stavek naznanja po-
sledek ali učinek glavnega reka.  v katerem stoje ali se
morejo v mislih dodati besede: tako, toliko, tako zelo  itd.

Posledični stavek veže z glavnim stavkom veznik  (la, tako
(la; na pr. Zaškrtne podkev, zapraši, da pesek in ogenj se kadi.
(N. p s.) — Nobena zver ni tako dobra, da ne bi bila veasi tudi
zla.  (Cegn.) — Nič na svetu ni tako skrito, da ne bi s časom po¬
stalo očito.  (N. pr.) — Zakon prirode je tak, da iz malega raste
veliko.  (Kos.) — Dober govornik govori glasno in razločno, tako da
ga vsak poslušalec lahko razume.

Opomba. Posledični veznik da nahajamo tudi v naslednjih rekih: To¬
liko (tako), da nikoli tega  (wie nie zuvor); toliko, da  (kaum); da = toliko časa,
da  (bis). Iva pr. Toliko, da sem se ga dotaknil  (kaum beriihrte ich ihn), pa je
že zakričal.  — Čakaj, da pride  (bis er kommt). — Mogla umreti ni stara Ši¬
bila, da so prinesli ji z doma prsti.  (Preš.)

6. Vzročni stavki.

§ 367. Vzročni  (kavzalni) stavek izraža vzrok dejanja
v glavnem stavku.  Vzročne stavke začenjajo vezniki: ki, ko.
ker, koti

1. ki (ozir. zaimek), ko, na pr. Kaj mi boš pravil, ki sam ne
veš resnice!  — Ne taji, ki dobro vem. da si kriv.  (Podg.) — O
hvala vam, zelena ve drevesa, ki stene ječi moji ste zakrila!  (Cegn.)
— Komu še smem verjeti, ko me 'prijatelji varajo?  — Rad bi mu
pomagal, pa kaj hasni, ko ne morem!

2. ker, na pr. Med se liže, ker je sladek.  (N. pr.) — Ker bo
hudobija obilno rastla, bo ljubezen pri mnogih omrznila.  (Met.) —
Pregrinja s črnim krilom se višava, ker solnce proti večerni zemlji
plava.  (Levst.)

3. kot nam rabi, kadar izrečemo vzrok v obliki pri¬
lastka kot stavkovno določilo z veljavo odvisnega
stavka  (als = in der Eigenschaft) ; na pr. Kralj, kot blag mož
(- ker je blag mož), je prepovedal končati mlado življenje.  — Starka,
kot dobra duša (= ki je dobra duša), je molila zanj noč in dan.  —
Jaz, kot tvoj prijatelj, ti hočem povedati golo resnico.  — Kot pro¬
stemu sinu solnčnih planin, se zdi gorjancu življenje v dolini neznosno.

266

j.  Namerni stavki.

§ 368. Namerni (finalni) stavek izraža namero ali
namen dejanja ali stanja v glavnem stavku in se veže z njim
po vezniku da v določnem in pogojnem  naklonu. V glavnem
stavku se nahaja čestokrat zato. torej, zatorej  itd.

Na pr. Zato žarko solnce sveti , da sirote moje krepi.  (Cegn.)

— Človek mora imeti srce za ljudi, da ga imajo tudi radi.  (Cegn.)

— Mravlja se žene po živežu ob žetvi , da ima po zimi kaj živeti.
(Ravn.) — Pometali so orožje, da bi se laže umaknili preveliki sili.

— Uči nas šteti svoje dneve, da bomo modrejšega srca.  (Ravn.) —
Človek ni zato na svetu, da bi lenobo pasel, temveč, da se poganja
za časno in večno srečo.

8. Pogojni stavki.

§ 369. Pogojni  (kondicijonalni) stavek obsega pogoj, s
katerim se dejanje v glavnem stavku vrši.

Pogoj se izraža:

a)  kot resničen (modus reali s) z določnikom.  G-lavno
dejanje se izvrši,  če se izpolni pogoj v odvisniku. Na pr. Ge
mačke ni doma, imajo miši ples.  (N. pr.)

b)  kot mogoč (modus potentialis) s pogojnikom.
Glavno dejanje bi se utegnilo  izvršiti, ko bi se uresničil pogoj.
Na pr. Ko bi mu vsi pomagali , bi zmagal.

c)  kot dozdeven ali neresničen  (modus ir reali s) s
pogojnikom.  Glavno dejanje je nemogoče,  ker se pogoj ne
uresniči. Na pr. Ko bi ne bil prej lagal, bi ti verjeli.

Resnično: Ker si prej lagal, ti ne verjamemo.

§ 370. Pogojne stavke začenjajo vezniki: če, ako, ko, da,
samo da, li.

1. če pomenja, da je pogoj resničen,  in se druži v tem
pomenu z določnikom. Na pr. Vsaka žival je hvaležna, če jo ima
človek rad.  (Cegn.) — Ce je oče junak, bode sin gotovo vojak.  (N. pr.)

— Kar vkup ne more biti, pametno ravna, če loči se.  (Kos.) —
Ce ne moreš pomagati, vsaj ne zaviraj !  (N. pr.)

— 267

Opomba. Včasi nam služi veznik če tudi namesto ko, ako, kadar izražamo,
da je pogoj le mogoč ali dozdeven; v tem pomenu se veže s pogoj¬
nikom. Na pr. Ge bi se moralo z umetno gnojitvijo prenehati , bi bil to naj¬
večji udarec za kmetijstvo.  — Ge bi bili vsi ljudje dobri in pošteni , bi ne po¬
trebovali postav.

2.  ako nam večinoma rabi, kadar je pogoj resničen,
včasi pa tudi, kadar je mogoč ali dozdeven.  Veže se z
(loločnikom in pogojnikom ter se menjava z veznikoma če in ko.

Na pr. Ni dobro, ako se sreča sovraštvo s sovraštvom.  (Cegn.)

— Ako želiš učenosti , pojdi v mesta med učene ljudi; ako pa želiš
prave sreče, ostani v domovini!  (Erj.) — Ako bi mu le prst pomolil ,
bi prijel za vso roko.  (N. r.) — Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce
ne bi svetilo.  (N. pr.)

3. ko se druži s pogojnikom ter nam rabi. kadar je
pogoj mogoč ali dozdeven  (neresničen).

Na pr. Ni ga več moža besede , ko bi z lučjo ga iskal.  (N. ps.)

— Ko bi nekim dal večni Bog , vse bi ugnali v kozji rog.  (N. pr.)

— Ko bi bile sanje vse res , bi bil svet že davno naopak.  (N. pr.)

— Ko bi vedeli in spoznali , kaj je čas in kako hiti, vse drugače bi
obračali njega minljive dni.  (Slom.) — Ko bi mi sila ne bila, bi
te ne prosil.  — Kdo bi nas tolažil, ko ne bi imeli prijateljev?

4. da nam služi včasi namesto ko v dozdevnih (irealnih)
pogojnikih  in se veže v tem pomenu z (loločnikom.

Na pr. Da ga zemlja k sebi ne vleče,  še krila bi mu zrastla.
(N. pr.) — Da sem jaz deželni sodnik, vsakemu bi storil pravico.
(Ravn.) — Da sem velika umetnica v slikarstvu, vse drugače bi te
oslavila , mila babica!  (Cegn.) — Da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil.

— Da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj.  (Levst.)

Opomba. Včasi stoji da tudi namesto če z določnikom;  na pr. Od
pametnih boš več hvale imel , da molčiš , kakor da odgovarjaš.  (Kast.) — Za¬
pomnil sem si vsako molitev , da sem jo le dvakrat čul.  (Trd.)

5. samo da, da le nam rabi, kadar želimo, da se izpolni
dejanje v odvisnem stavku; na pr. Ni treba gledati, kje mačka spi,
da le miši lovi.  (N. pr.) — Samo da prideš o pravem času, drugo
bo naša skrb.

6. vprašalna členica li, pa le redkoma; namesto pogoj¬
nega odvisnika  stoji tu vprašalni stavek  v obliki glav¬
nega stavka. Na pr. Hočeš li Boga iz srca prositi, temu je mesto

268

povsod.  (OegTi.) — In umre li glava rodovini, vladajo naj vkup  *
blago otroci!  (Levst.)

Opomba. 1. Namesto pogojnih odvisnikov stoje češče stavki  z lo¬
čilnim veznikom ali — ali. pa tndi  velelnik: hodi — bodi (bodi si  — bodi
si, ali),  ali želelnik: naj si bo — ali v obliki glavnega stavka (sei es dali
— oder dafi: ob — oder; es mag sein — oder). Na pr. Ali sneg pada, ali
dež prši, naj se božja volja vrši!  (N. pr.) — Hodi  v družbi, bodi  sam, bodi
sramnega te sram!  (N. pr.) — Naj si bo huda ura, ali solnce sije, pravi mož
je vedno na svojem mestu.  — Bodi  si  z loncem ob kamen, ali s kamenom
ob lonec, težko je loncu.  (N. pr.) — Za zimo, bodi  ( naj  si  bo)  še tako dolga
in huda, pride vselej gorka pomlad in veselo poletje.  (Strit.)

2. Včasi je pogojni veznik izpuščen,  kar pa ni vredno posnemati;
boljše je, da se izpremeni pogojni odvisnik  v priredni stavek: na
pr. Je nadelana cesta  (nam. če je nadelana .  .), ne zajemajo pesta.  (Vodn.) —

Bil bi kruh  (nam. če bi bil kruh), zobje se dobe.  (N. pr.) — Vihar privrši
in ni več hudobneža.  (Bavn.) — Božja sapa naj potegne  in trava usahne
(pogojni odvisnik: Če božja sapa potegne, trava usahne).  (Ravn.)

g. Dopustni stavki.

§ 371. Dopustni  (koncesivni) stavek pripušča, kar je
glavnemu stavku v nasprotju,  in se veže z njim po veznikih:

1. (lasi, dasi tudi, dasiravno, daravno, akoravno, čeravno,  če
tudi , če prav;  v glavnem stavku stoji pogostoma: vendar, toda.

Na pr. Sv. Jakob žito zori, če se tudi solnce kuja.  (N. pr.) —
Vol je vol, če mu tudi roge odbiješ.  (N. pr.) — Dar ljubezni ;  da¬
ravno (je, bi bil) majhen, bodo spoštovali.  (Cegn.) — Akoravno sva
brata, mošnji si vendar nista sestri.  (N. pr.) — Dasi sem črna,
nisem ciganka.  (N. pr.) — Ce prav bi tajil, resnica pride na dan.

2. da , s pogojnikom,  pa tudi z d o 1 o č n i k o m ; na pr.
Da bi bogat bil, moder gotovo ni.  — Da bi delal kakor črna živina,
vendar mu nič po sreči ne izide.  (N. r.) — Da se človek dima na-
dimi, ognja se ne bode nagrel.  (N. pr.) — Sprejemamo vsako da¬
rilce, da je še tako majhno.

3. Večkrat stoji namesto dopustnega odvisnika
stavek brez veznika v želelnem ali velelnem naklonu  v obliki
glavnega stavka.

Na pr. Enaki škrlatu naj so tudi vaši grehi , kakor sneg
bodo beli.  (Eavn.) — Prilegaj se še tako krivični kruh, zadnjič
hrusta pesek po ustih.  (Eavn.) — Bodi še tako dragega kaj, mimo

269

čiste duše ni nič.  (Eavn.) — Možu , bodi si še tak hrust, gre pre¬
mislek, da ga položi lahko tudi mala stvar.  (Valj.) — Naj
delam ali ne  (ich mag arbeiten oder nicht), vse nič ne pomaga.  —
Naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine.  (Kast.)

Opomba. Namesto dopustnih odvisnikov ljubi slovenščina
protivne prirednike; na pr. Bog večkrat žuga, toda mi se ne
zmenimo za to.  (Met.) —- Jezik nima kosti, ali more bosti.  (N. pr.)

Stavkovna določila namesto odvisnikov.

(Skrajšani stavki.)

§ 372. Namesto popolnih odvisnikov  stoji čestokrat
deležnik sedanjega ali preteklega časa,  ki pa isto
misel izraža kakor popolni odvisnik. Taka stavkovna dolo¬
čila  imajo veljavo odvisnih stavkov,  nimajo pa njih
oblike,  ker so brez določnega glagola, osebka in vez¬
nika.  Imenujejo se tudi skrajšani stavki.

Stavkovna določila z veljavo odvisnega stavka stoje:

o) namesto prilastkovih in predmetnih odvisnikov  z
oziralnikom ki, kateri;  in sicer stoji:

1. pridevni sedanji deležnik,  če se godi glavno in
podrejeno dejanje v istem času;

2. glagolni pretekli deležnik,  če je dejanje odvisnega
stavka že minulo;

3. trpno-pretekli deležnik za sedanjost in pre¬
teklost  podrejenega dejanja.

Deležnik se ravna v sklonu, spolu in številu po tisti be¬
sedi,  kateri je v pojasnilo dodan.

Opomba. Včasi stoji deležnik  tudi brez samostalnika,
ki pa se lahko iz misli povzame, ter tvori sam zdse stavkov
člen.

Na pr. Drevesa otresajo tisoč in tisoč kapelj, lesketajočih
se (= ki se lesketajo) po zeleni njihovi obleki.  (Cegn.) — Dim se
bliža dolinam, tem , pokojno še živečim  (= ki še pokojno živč).
(Kos.) — Prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega (= ki je ležal) na
postelji.  (Met.) — Sedečim  (= tistim, ki so sedeli) v smrtni senci
je luč prisvetila.  (Met.) — Poboljšavšega  se (= človeka, ki se je
poboljšal) nikar ne zaničuj in ne očitaj mu grehov!  (Ravn.) — Vino ,

270

po meri pito  (—  ki se po meri pije), je za priletne ljudi, kar je
mleko otrokom . (Slom.) — Sinovi, razdvojeni  med seboj (= ki so
se razdvojili med seboj), uničijo posest očetovo.  — Otrok, v nemar
pušč  a n (= ki se v nemar pušča), oči materi pokriva.  (Ravn).

Opomba. Voasi stoji namesto prilastkovega stavka le sam ostal n o ali
pridevno  ime: na pr. Kratki in krepki so slovenski pregovori in prislovice,
žlahtnim jagodam v kiti govora podobne (= ki so podobne . . .).  (Slom.) — Človek
ima veselje, ko vidi čebele, marljive delavke (= ki so . . .), ves božji dan letati
iz ulja, pa zopet v ulj.  (Cegn.)

b)  namesto prislovnih odvisnikov  časa, načina in
vzroka, in sicer stoji:

1. sedanji prislovni deležnik, če je podrejeno
dejanje  istočasno z glavnim dejanjem;

2. glagolni pretekli deležnik, če je dejanje odvisnega
stavka  že  minulo.

Na pr. V razoru grede  (= ko gre v razoru), naj se sveti
lemež!  (Sub.) — Ljudje silijo dalje in dalje, vedno hrepeneč
(= ker vedno hrepenijo) po višjem in višjem.  (Vrt.) — Turki so po
deželi razsajali, sežigajoč  (- s tem , da so sežigali), česar se je
iskra lotila, ter p okončuj e in more, kar seje  gibalo.  (Trd.) —
V sinjem' zraku se ziblje drobni škrjanček, žvrgoleč  navdušen
slavospev stvarniku.  — Sveta jeza prime človeka, videčega  (= ko
vidi), da se svet ne ravna po dobrih naukih.  — Grede  mimo
bezga (= kadar greš mimo bezga), odkrij se mu!  — Odmetavši
(- ko je odmetal) sulice, sežnja dolge, v beg je tekel, kdor je teči
mogel.  (Levst.) — Usekavši  (= ko je usekal) vsak svojo vejo,
gredo urno za njim.  (Ravn.) — Al’ te huda je razrila burja.
usuvši  (= ko je usula) točo iz nebes širokih, oplciknivši  (= ko je
oplaknila) glave gor zelenih , izplaknivši  zlatopesko glino?  (Levst.)
— To izrekši  (= ko je to izrekel), se poravna nazaj na postelj
in umrje.  (Ravn.)

Opomba. 1. Pri nekaterih pridevnikih, kakor dolžen, vreden, zmožen, pre¬
dober,  Im itd. (gl. § 336. 2. b),  stoji namesto predmetnega stavka  eešee
nedoločnik; na pr. Dobri pastir je dolžen, dati življenje za svojo čredo
(predmetni stavek: Dobri pastir je dolžen, da da življenje . .  .).

2. Namesto sam o stalniških prilastkovih stavkov  stoji pri ne¬
katerih samostalnikih, kakor oblast, pravica, dolžnost  itd. (gl. § 336. 3. in
§ 359. 1.), tudi nedoločnik kot dopolnilo; na pr. Vsakemu rodoljubu je sveta
dolžnost, spoštovati domače navade in šege  (prilastkov stavek: Vsakemu rodo¬
ljubu je sveta dolžnost, da spoštuje domače navade in šege).

271

Pregled zloženega stavka.

§ 373. A. Priredno-zloženi stavek ali priredje.

I. Vezalno priredje.

II. Protivno priredje.

III. Vzročno priredje.

IV. Sklepalno priredje.

B. Podredno-zloženi stavek ali podredje.

I. Osebkovi stavki.

II. Povedni stavki  (gl. § 356., op.).

III. Predmetni stavki.

IV. Prilastkovi stavki:

1. Samostalniški prilastkovi stavki.

2. Pridevni prilastkovi stavki.

V. Prislovni odvisniki:

1. Krajevni  stavki.

2. Časovni  stavki:

a)  istočasni,

b)  predčasni,

c)  začasni.

3. Prislovni odvisniki načina:

a)  Primerjalni stavki.

b)  Načinovni stavki.

c)  Posledični stavki.

4. Prislovni odvisniki vzroka:

a)  Vzročni stavki.

b)  Namerni stavki.

c)  Pogojni stavki.
c)  Dopustni stavki.

272

Množno-zloženi stavek.

§ 374. Čestokrat združimo tri ali še več stavkov  v
večjo celoto, da kako obširnejšo misel na vse strani natanko iz¬
rečemo. Tako zvezo stavkov imenujemo množno-zložen stavek.

Množno-zloženi stavek obstoji ali iz samih glavnih, ali
iz glavnih in odvisnih stavkov.

Najnavadnejše zveze so te-le:

1. V množno-zložen stavek so združeni sami glavni
stavki  (množilo priredje); na pr. Tukaj smo le tujci , popot¬
niki smo v solzni dolini, povsod nas nevarščine obdajajo, trpljenje
je božjih otrok delež na zemlji.  (Slom.) — Pred noge ti vržem biser ,
skloni se in poberi ga, sam se ti ne vzdigne.  (Napr.) — Opasujejo
z veseljem se griči, z drobnico so odete muljave, doli se zagrinjajo
v žita, vse vriska, prepeva vse.  (Bavn.)

2. Glavnemu stavku sta pridružena dva ali več odvis¬
nikov, ki se ga raznovrstno  oprijemljejo; ta stoji pred njim,
drugi za njim, oni zopet v njegovi sredini, kakor to glavna misel
zahteva (množno podredje).

G-lede na razmerje odvisnikov h glavnemu stavku stoje od¬
visni stavki med seboj:

a)  na enaki  stopnji, t. j. vsi odvisniki so le glavnemu
stavku podrejeni ter ga določujejo v raznih ozirih. Na pr. Ako
poslusateljem rano vsekaš, skrbi, da jo tudi pohladiš in zaceliš.
(Slom.) — Slovenski stariši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slo¬
venskega jezika ne uče, so nehvaležni hišniki, ki svojini otrokom
drago domačo reč zapravljajo.  (Slom.)

b)  na neenaki  stopnji, t. j. samo en odvisnik je podrejen
glavnemu stavku, ostali pa so zavisni drug od drugega. Na pr.
Priden gospodar skrbi, da svojini nastopnikom ničesar ne zapravi,
kar je prejel od svojih prednikov.  (Slom.) — Življenje naše je se¬
janje, pri katerem se poleniti ne smemo , ker čas po bliskovo leti in
vemo, da, kdor je len ob setvi, malo žanje.  (Sveti.)

3. Dvema ali več glavnim stavkom sta pridružena dva ali
več odvisnikov,  ki stoje med seboj v pr ir e dnem ali pod¬
rednem  razmerju ter se mnogovrstno vežejo z glavnimi stavki.
Na pr. Neznan je tu počitek, tuj je pokoj, kjer solnce meri nam
kratkobo dni in kjer minljivost bije že svoj strašni boj s prirodo,

273

kar je svet domija rev.  (Led.) — Na tvojo besedo, o kmetovalec,
vzraste za hišo, kjer je le robida omah imela, orehovo drevo, da se
ti v njegovi senci otroci igrajo; na tvojo besedo ti trn hruško rodi ,
jabolko se ti na lesniki debeli, pridelana kapljica vinca te v Gospodu
veseli.  (Vrt.)

§ 375. Posebna vrsta množno-zloženih stavkov je sestavje
ali perij oda.

Perijoda je obsežna, umetno sestavljena skupina glavnik in
odvisnih stavkov.

Perijoda ima dva dela  (prorek in porek), ki se na¬
našata drug na drugega ter skupno tvorita enotno, zaokroženo
celoto. Prorek je poreku prireden ali podreden; priredje
je večinoma protivno ali vzročno.

Vsak del perijode obsega navadno po več priredil ih
stavkov ali manjših podredij,  ki se členi perijode
imenujejo. Po številu členov v eni polovici delimo perijode v
dvo-, tri-, štiri- in veččlenske.

Obširnejše člene loči drug od drugega podpičje,  prorek
od poreka pa v mnogočlenskih perijodah dvopičje.

Vsaka perijoda bodi v obeh delih enakomerna, lahko pre¬
gledna in blagoglasna.

1. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, ko mine cvetlica za
cvetlico, ko pade list za listom: tedaj se začno zbirati po ledinah
in zvonikih ptičja krdela.  (Erj.)

2. Ah mili deček, ko prideš na prod življenja med krnice in
pečine, ko bodo valovi ladjo tvojega življenja premetavali: spominjal
se boš tihega pristana, od katerega si odplul.  (Cegn.)

3. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo,
kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje
mreže: črez malo dni tam rožice zacveto, živina se pase, kosec
brusi koso svojo.  (Lik.)

4. Na bregu stojim in v morje strmim.; pod mano srdito valovje
rohni ob kamenito bregovje; do neba praši se megleni dim., v obraz
mi brizgajo pene od skalnate stene: a stena skalna ostane stalna
in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem, ostanem.  (Greg.)

5. Srdit človek izgubi božjo podobo, zakaj vse božje opravilo,
ravnanje in delo je krotko in on ne more srdit biti; srd človeka
oslepi in ogluši, da dobrega tolaženja ne more poslušati; srd in jeza

18

Slovnica. 9. izd.

274

je že tako v obče med ljudi prišla, da je ne drže za greh , ki člo¬
veka pripravi ob zdravje in ob dušo: odpri torej oči in pameten
išči pota h krotkemu življenju, zakaj teh krotkih je nebeško kra¬
ljestvo.  (Kast.)

6. Kakor mora slikar natanko poznati vse lastnosti barv , ka¬
tere so mu pripomoček, da utelesi svoje ideje, da mu ne odreko,
kadar hoče ustvariti luč ali senco, človeško lice ali zvezdovito nebo:
tako mora pesnik v oblasti imeti jezik, svoje edino umetniško orodje,
da se prileže vsaki misli, vsakemu čutu, kakor bi zrastel z njima.
(Strit.)

7. Ko se na nebu kopičijo pogubonosni oblaki, ki hitro zavi¬
jejo solnce v svoj temnosivi plašč; ko se vžiga blisk za bliskom in
preti vžgati pohištvo ubogemu zemljanu; ko se pripogibajo vrhovi
dreves pred besnečim viharjem skoro do tal; ko trepeče vsak klas.
vsaka vejica, vsaka trta pred pogubnim ledenim zrnjem.: tedaj sklepa
kmet pobožno roke, proseč dobrotljivega Boga, naj bi odvrnil od
doma in polja nesrečo.

O razporedbi besed in stavkov.

§ 376. Red. v katerem vrstimo besede, je dvojen: naravni
in umetni. Naravnega  reda se držimo, kadar vrstimo besedo
za besedo, kakor se rodi misel za mislijo; kadar pa hočemo na
kak posamezen člen v stavku obrniti pozornost, tedaj razpostavimo
besede po umetnem  redu ter jih vrstimo po njih važnosti
v govoru.

A. V prostem stavku.

I. Naravni besedni red.

§ 377. Pri naravnem  besednem redu v prostem  stavku
je gledati na to: a)  kako  se vrstijo stavkovi členi  drug za
drugim, in b)  katero mesto  zavzemajo posamezne besede
v stavku.

a)  Stavkovi členi.

1. Osebkova beseda, ki se prva rodi v naših mislih,
stoji na prvem  mestu, povedek  pa za njo, a za povedkom

275

povedno določilo. Na pr. Besede micejo.  — Zgledi vlečejo.
(N. pr.) — Razvada je bolezen.  (Sloni.) — Mavrica se imenuje
božji stolec.

Kadar ni osebkove besede v stavkn. tedaj stoji glagol  kot
osebek in povedek na prvem  mestu; na pr. Ima smeh in joč v
enem mehu.  (N. pr.) — Čuvaj bele denarje za črne dneve!  (N. pr.)

2. Povedni glagol stoji, če je naglasen,  bolj v začetku
stavka; če je pa nenaglašen,  tedaj ima svoje mesto za
glavnopoudar j eno besedo v stavku,  ali pa stoji pri
svojem pomožniku.  Na pr. Hudobnež se boji  svoje sence.
(N. pr.) — Ne prevzemi  se v dobri sreči!  (N. pr.) — Tema se
je umaknila  svetlobi.  (Napr.) — Rahla beseda zlobnost  utolaži.
(N. pr.) — Pripaše  svetlo sabljico.  (N. ps.) — Turka je prišlo
kakor listja in trave  v naše kraje.  (Drobt.) — Mitrovo češčenje
se je dolgo časa  ohranilo pri rimskih prebivalcih  (ali: Mitrovo
češčenje se je ohranilo dolgo časa.  .  .). — Skrbna gospodinja hiši
tri ogle  podpira.  (N. pr.) — Bog na visokem  sedi. pa na široko
gleda.  (N. pr.)

3. Dopolnila  v stavku stoje blizu pojasnjenili  besed.

a)  Prilastki stoje, če so pridevniki ati samostal¬
niki v dajalniku,  sploh pred svojim imenom,  sicer pa
za njim; na'pc. Materina beseda je jasno ogledalo vsakega ljudstva.
(Slom.) -— Modre besede o pravem, času so zlata jabolka v srebrnem
torilu.  (Ravn.) — Blagi otroci so starišem častita podpora.  (Slom.)

— Sramežljivost je temelj vseh čednosti.  (N. pr.)

b)  Predmeti se devajo sploh za tisto besedo,  kateri
so dodani v dopolnilo; na pr. Solnce razvedri oko.  (Ob.) — Smrt
ozdravi bolečine.  (Cegn.) — Človeška omika ima korenino v pisavi.
(Napr.) — Kdor ima moč, ima tudi pravico.  (N. pr.)

Naglasen predmet  stoji pred glagolom; napr.  Denar
železne duri  prebije.  (N. pr.) — Lepa beseda lepo mesto  najde.
(N. pr.) — Kdor dobrote  izkaže, na svojo srečo kola  maže.  (N. pr.)

Kadar stoji kateri izmed predmetov v dajalniku,  tedaj
se mu daje mesto pred tožilnikom;  na pr. Očetov blagoslov
otrokom hiše zida.  (Ravn.) — Ta človek ve vsaki reči glas.  (N. r.)

— Solnce deli zemljanom gorkoto. život in luč.  (Napr.)

c j  Prislovna določila stoje včasi pred besedo,  katero
določujejo, včasi pa za njo.  Le  načinovno določilo stoji v
trdilnem stavku sploh pred povednim glagolom.

18 *

276

Na pr. Bogastvo iz odrtije se nenadoma  razbije.  (N. pr.)
— Lahko  je prislužil, lahko  razrušil.  (N. pr.) — Bratje in sestre
se daleč narazen najbolj  ljubijo.  (N. pr.) — Peč je po zimi po¬
trebna reč.  (N. pr.) — Sreča na razpotju sedi.  (N. pr.)

b)  Posamezne besede.

§ 378. 1. Pridevnikom se daje mesto pred imenom,
kateremu služijo v pojasnilo; na pr. Prava snaga ne sega le do
praga.  (N. pr.) — Vsaka reč ima svojo solnčno in svojo senčno
stran.  (N. pr.) — Vsaka noč ima svojo moč.  (N. pr.)

2. Kračja (breznaglasna) oblika osebnih zaimkov:  me,
te, se, ga, je, jo; mi, ti, si, mu, ji; nama, vama, jima; nam, vam,
jim; ju, ji; nas, vas, jih  se deva sploh med osebkovo besedo
in glagol,  v zloženih časih in naklonih pa stoji za pomož-
nikom;  samo sedanjikov pomožnik  3. edninske osebe je in
pa prihodnjik:  bom, boš, bo itd. imata breznaglasne osebne
zaimke  vedno pred  seboj; kakor:

Jaz ga  poslušam
ti ga  poslušaš itd.
Jaz sem ga  poslušal
ti si ga  poslušal
on ga je  poslušal

mi smo ga  poslušali itd.
Jaz ga bom  poslušal
ti ga boš  poslušal
on ga bo  poslušal itd.
Jaz bi ga  poslušal itd.

Na pr. Bog daj dober večer!  Toda: Bog ga daj!  — Književnost
nam odpira veličastno poslopje vsakega znanja.  — Davidova umet¬
nost na harpo mu je odprla kraljeva vrata.  (Ravn.) — To mi j e
plug in brana.  (N. r.) — To ti bodo  junaki!

3. Povratni zaimek:  se, si devamo vselej pred druge
osebne zaimke,  če se snide z njimi, kakor:

Jaz sem si ga vzel; jaz sem se mu dopadel; jaz sem se
j i h razveselil  itd., toda: on si ga j e vzel, on se m u j e dopadel,
on se jih j e razveselil.

Jaz si ga bom vzel; on si ga bo vzel; jaz se mu bom do¬
padel; ti se mu boš dopadel; jaz bi se ga razveselil  itd.

Na pr. Usmili se me po svoji milosti!  (Ravn.) — Vse hudo
se mu gnusi.  (Ravn.) — Zdelo se ti bo vse dobro.

4.  Naslonice v glavnih stavkih.

Naslonice ali breznaglasne besede  v stavku so:

277 —

1.  pomožni  glagol v sedanjiku: sem, si, je, sva, sta, smo,
ste, so,  in navadno tudi aoristna oblika bi;

2. kračja oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je, mi,
ti, si  itd.

3. kračja oblika prihodnjikova: bom, boš, bo  itd.

a)  Ker je prvo mesto  v stavku najvažnejše, ne
smejo  breznaglasne besede začenjati govora,  temveč na-
slonice stoje za prvim stavkovim členom, t. j. na drugem
mestu v stavku.

Preglejmo to pravilo glede na razne stavkove člene:

Osebkova beseda: Bog je ustvaril človeka po svoji podobi.

Povedek: Ustvaril  je Bog človeka po svoji podobi.

Predmet: Človeka  je ustvaril Bog po svoji podobi.

Prislov: Po svoji podobi  je ustvaril Bog človeka.

Počasi  se daleč pride.  (N. pr.)

Na pr. Govorilo nam, je zdravilo.  (N. pr.) — S pokušanjem
se tudi nasitiš.  (N. pr.) — Srečen ti je ta, ki ima strasti, pa ne
oblasti.  — Kdo bi vsemu svetu pogače umesil?  (N. pr.) — Prisijalo
bo solnce tudi pred naš prag.  (N. r.) — Pomagaj si sam in Bog
ti bode pomagal.  (N. pr.) — Prijatelja si ohrani, ki le prijateljstvo
ljubi, po tvojem ne kani.  (N. pr.)

b)  Drugo mesto v stavku zavzemajo naslonice tudi tedaj,
kadar tvori več osebkovili besed, povedkov, predmetov ali pri-
slovnih določil iste vrste  skupaj prvi stavkov člen,  ali
kadar ima ta-le kak prilastek,  ali kako drugo pojasnilo,
ali členico  pa, a, ali, zakaj, kajti  pri sebi.

Na pr. Prevzetnost in bahanje se samo tepe.  (N. pr.) — Blešči
in svetli se jutranja rosa kakor demanti.  — Krizostom Zlatousti
je napisal veliko pisem,  — Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo
se je približalo.  (Met.) — Slavni vojaški poveljnik Lavdon je pre¬
magal Turke pri Belem gradu,  ali: Lavdon, slavni vojaški poveljnik,
je premagal Turke pri Belem gradu.  — Po javnih trgih in pro¬
storih, po zasebnih in očitnih poslopjih, p>o cerkvah in okoli vodnjakov
se nahajajo v Atenah znameniti starinski ostanki.  — Prvi prihod
Francozov na Kranjsko je popisal Vodnik.  — V noči ob dvanajsti
uri dne 31. grudna se začenja novo leto.  — Najbolj priljubljen
izmed vseh slovenskih pesnikov pa mi je bil že od nekdaj France
Prešeren,

— 278

5. Naslonice v odvisnih stavkih.

a)  V popolnih odvisnikih stojijo naslonice  za ozi¬
ralnim zaimkom ali za veznikom, torej tudi na drugem
mestu  v stavku; na pr. Če je vel mlinarjev , manj je moke.
(N. pr.) — Kadar se proti jugu prevedri, potegni voz pod streho!
(N. pr.) — Kar si človek naprti , nosi do smrti.  (N. pr.) — Ko bi
nevoščljivost gorela , ne bi bilo treba vel drv na svetu.  (N. pr.) —
Pomisli, da se počasi tudi daleč pride.

b)  Kadar stoji namesto popolnega odvisnika deležnik
(stavkovno določilo z veljavo odvisnega stavka), tedaj stoji na-
slonica navadno za deležnikom;  na pr. Podaril mu je mnogo
denarja , hotel  ga s tem podkupiti  (popolni odvisnik: ker ga je
hotel s tem podkupiti).  — Delavci so se ulegli na sušeče se seno
(= na seno , ki se je sušilo).  — V starih slovenskih mestih so si
vladali meščanje sami, zbirajoč se na trgu (= ki so se zbirali),
kadar je bilo treba.  — Človek ne more vsekdar zakriti prirojenih
mu slabosti (= ki so mu prirojene).

6. Glagol sem, sl itd. začenja govor samo tedaj, kadar je
samostojen, v vprašalnih stavkih s členico  li pa tudi kot
p o m o ž n i k; na pr. Je Bog, ki vse ravna.  — Je oko. ki vse vidi.

— Je li prostorojen? Je.  — Ali bo varuh vdovam in sirotam? Bo.

— Si li ga slišal govoriti?  — So li prinesli oče kaj domov?

Opomba. 1. V navadnem govoru se večkrat vprašalna  olenica ali, li, pa
tudi vzročni  veznik ker izpustita in tedaj začenja naslonioa stavek; na pr.
Si ga slišal? Ti je vroče? Te kaj boli?  — Nocoj ne grem, je prepozno
(= ker je prepozno).  — Pomagaj mu, se mi usmili.

2. V narodnih pesmih čitamo čestokrat naslonice na prvem mestn
v stavku, čeravno ni pred njimi nič izpuščenega; napi'. Se kralj Matjaž oženil
je.  — So hlapci moji še hromi.  — Sem nadjala  se nujno te.  — Je lunica
svetila in ura polnoč bila.  — Ji pravi, reče mlad kraljič.

V navadnem govoru M stala naslonioa za prvim stavkovim členom,
kakor: Kralj Matjaž s e j e oženil.  — Nadjala sem se nujno te.

7. Nikalnica  ne stoji vselej pred določnim glagolom,
v zloženih časih in naklonih pa pred njegovim pomožnikom
ter odrine načinovno določilo za glagol,  če je bilo prej
pred njim.

Na pr. Fant lepo piše  —■ fant ne piše lepo. Solnce gorko pri¬
peka  — solnce ne pripeka gorko.  Toda: Solnce je gorko pripekalo

— solnce ni gorko pripekalo.  — Človek vodi celo na konju ne uteče.
(Cegn.) — Ne prepahuj si želodca z osladnimi jedmi!  (Ravn.) —

279

Z jezičnim človekom se nikar ne prepiraj!  (Ravn.) — Ne prileže
se vsaka roža za klobukom.  (N. pr.) Toda: Za klobukom se ne pri¬
leže vsaka roža.  — Kdor se ne bo učil, ne bo nič znal.  Toda:

Nič ne bo znal,  ali: Znal ne bo nič, kdor se ne bo učil.

Opomba. Kadar se snide nikalnica ne z zastarelo aoristno obliko bi, stopi
pravilno pred njo,  kakor pred druge glagole, torej: ne bi vedeli , ne bi znali
itd.; toda v sedanji pisavi se stavi pogostoma za njo, najbrž zato, ker smo čut
o glagolni naravi besedice bi  skoro popolnoma izgubili. Na pr. Ko vroči trud
bi ne  (nam. ne bi) potil človeka, kako bi v pršili misel se rodila!  (Cegn.) —

To bi ne bilo prav  (nam. to ne bi .  .), ko bi le grablje imeli, vil pa ne.  (N. pr.)

8. Vprašalna členica ali stoji na prvem mestu v stavku in
njej sledi naslonica;  vprašalna členica li pa stopi tik za
glagol ali pomožnik, s katerim se zastavlja vprašanje.

Na pr. Ali je to resnica ?  — Je li to resnica ?  — Ni li ta
otroška igra podoba prihodnjega življenja ?  — Prideš li ti ali tvoj
brat?  — Ali se prileže vsaka roža za klobukom?  Toda: Prileže se
li vsaka roža ...?  — Ali bi mogel slepec slepca voditi?  Toda: Mogel
bi li slepec . . .?  ali: Bi li mogel slepec . . .?

9. Besedica naj (= nehaj, gl. § 154., op. 2.) še kaže svoj
prvotni glagolni značaj v tem, da stoji lahko na prvem mestu
v stavku; na pr. Delo smo danes storili, naj se vsa vas veseli!
(Slom.) — Naj bi se bil rajši učil, pa ne lenaril!

Sredi stavka stoji naj  navadno  p r e d naslonico, čestokrat
pa tudi za njo; na pr. O Adrija, kako naj te objame, kako naj te
poljubi pogled moj!  (Kette.) — Lahko pa bi tudi rekli: O Adrija,
kako te naj objame, kako te naj poljubi pogled moj!

II. Umetni besedni red.

§ 379. O umetnem  besednem redu si pomni:

1.  Povedek ali povedno določilo  stopi pred oseb-
kovo besedo  in njima slede ostali stavkovi členi; na pr. Otrp¬
nili so udje mi in sklepi.  (Preš.) — Raztrgane so niti naše zveze.
(Cegn.) — Ne vžge se ogenj brez drv.  (N. pr.) — Letal visoko,
padel globoko.  (N. pr.) — Ne pečaj se s hujšim od sebe!  (N. pr.) —
Popotniki in gostje smo na zemlji.  (Ravn.) — Velik dar božji je ma¬
terin jezik.  (Slom.) — Prestrašna korenina vsega zla je pohlep.  (Slom.)

2. Pridevnik, ki stoji v navadnem redu pred samostal¬
nikom, se dene zanj, samostalniški prilastek pa predenj;

280

na pr. In vzame sabljico ostro in kakor solnce tak svetlo.  (N. ps.)

— Dajte zobati pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele.  (N. ps.) —
Srebrn las je starosti kras.  (N. pr.) — Molitev je vsake krščanske
hiše najboljša varhinja.  (Slom.) — Najlepša sreča je v naročju
božjem.  (Kos.)

3. Kadar se opira glavna misel na dopolnila ali prislovna
določila, stopijo predmeti ali prislovi na prvo mesto;  na
pr. Stare smrt pokosi, mlade postreli  (N. pr.) — Svetu pokažite
lik domače navade in misli!  (Kos.) — Na domačem pragu se pe¬
telin lahko repenči.  (N. pr.) —- Med cvetje se skrivajo tudi strupene
kače.  (Napr.) — V hudi nevarnosti spoznamo zvedenega brodnika.
(N. pr.)

4. Besede, skupaj spadajoče, se ločijo po drugih
stavkovih členih;  na pr. M ra k ovije zemljo temen.  (Kos.)

— Gradove  varvaj zidane!  (N. ps.) — Život  mi vzemi in
glavo!  (N. ps.) — Skalnih vrat  razdene se trdnjava.  (Olib.)

— Pila mrzlo bom vodo,  ki v črni gori se dobo.  (N. ps.) —
Kratke  reče vsem skrivaj besede.  (Levst.)

5. Glagol sem, biti, ki stoji po navadnem redu takoj za
prvim stavkovim členom, se pomakne (tudi kot pomožnik) proti
koncu  ali celo na konec  vsega stavka; na pr. Človek brez
vere vere vreden ni.  (N. pr.) .fV Nobena ptica brez perotja ni, brez
orožja tudi jaz ne bom.  (N. ps.) — Tu pri vas ostala bom, tu pri
vas zaspala bom.  (N. ps.) — Se kralj Matjaž oženil je, z Alenčico
zaročil se.  (N. ps.)

6.  Posamezne besede ali celi reki  se ponavljajo,
zlasti v narodnih pesmih; na pr. Skrbna mati, urno mi vstanite,
oj vstanite in mi razložite!  (N. ps.) — Za mizo sta popotna dva,
popotna dva, oba mlada.  (N. ps.) — Hitro, hitro mine čas, mine
tudi lep obraz.  (Orož.)

7. Namesto navadnega pripovedovanja  se povzdigne
ali z zastavljenim  vprašanjem veljava sledečega reka, ali
pa se kak stavkov člen sam zase postavi  in v stavku po
kazalnem zaimku nadomesti; na pr. Kaj vam pravim, vi sosedje,
bratje in vam drugim, ki ste moji svatje: ženitovanja ste mi pri¬
čakovali, jutri ju pa bomo pokopali.  (N. ps.) — Kljukec, to ti je bila
zvita glava, da mu po vsem. Kranjskem ni bilo vrste.  — Sramežljivost,
ona je angelj, katerega je dal Bog nedolžnosti za varuha.  (Ravn.)

281

8. Umetne razvrstitve besed v stavku se poslužujejo
zlasti pesniki, ki se morajo ne le na poudarjeno misel,
temveč tudi na naglas v besedah ali na mero  ozirati.
Vendar pa so tudi pesniški svobodi določene meje. Nikdar naj
umetni besedni red ne žali jezikovega čuta  in ne ovira
umevnosti misli  v stavku!

Tudi nenaglašene besede ali n a sl o niče  se stavijo v pes¬
niškem govoru prav svobodno; včasi se celo naglasaj  o,  toda
le sredi stiha,  ne smejo pa se staviti stihu na konec. Na pr.

Mladosti jasnost vendar misli take
si kmalu iz srca spodi in glave;
gradove svetle zida si v oblake,
zelene trate stavi si v puščave,
povsod vesele lučice prižiga
ji up golj’fivi, k njim iz stisk ji miga.

(Preš.)

B. V zloženem stavku.

§ 380. V zloženem stavku se vežejo glavni in odvisni reki
blizu v tem redu, po katerem se vrste posamezni členi
v prostem stavku.

1. Slovenščina rada začenja govor z glavnim stavkom,
ker se navadno v njem izreka glavna misel; če se pa po
odvisniku  izraža misel, ki se je prva rodila, tedaj stopi od¬
visni stavek na prvo mesto.

Tako nam služijo osebkovi  stavki navadno kot sprednjiki,
prilastkovi  kot srednjiki, predmetni  kot naslednjiki, p ri¬
si ovni  pa kot sprednjiki in tudi kot naslednjiki.

Na pr. Kdor je moder, kmalu spozna stopinje proti nesreči,

da se je ogne.  (Met.) — Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti

trebuh zunaj.  (N. pr.) — Ne obetaj si in ne želi, kar ti ne gre po

pravici.  (Met.) — Ce te nadloga obišče, se spomni, da je veliko

drugih še bolj nadložnih, od. katerih se imaš učiti potrpežljivosti.
(Met.) — Kadar ogenj ljubezni ugasne, izkušnjave človeka zelo lahko
podero.  (Met.) — Kadar pogleda človek na jesen rumenkasto drevje,
katero je malo prej zelenelo , ga obdaja navadno neka otožnost in
on sam si ne vč povedati, zakaj; ako pa o tem premišlja, se bo
kmalu uveril, da izvira ta otožnost odtod, ker se .spomni, da je tudi
on minljiv.  (Cig.)

282

2. Kadar je odvisnik glavnemu stavku v sredo ali na
konec postavljen, tedaj stoji precej za tisto besedo, kateri
je dan v dopolnilo.

Na pr. Vsako delo ima svoja glasna znamenja, katera so čudna
ali morebiti smešna tem, ki niso tistega dela.  (Vodn.) — Bog, kateri
siti in napaja, ne zapusti nikogar , kdor se sam ne zapusti.  —
Govornik mora poznati pravila, po katerih se zložena stvar tako
pred oči stavi, da zavzame poslušalca.  (Slom.) — Sveti mir je plul
na praznik sv. rešnjega telesa nad hišami, pred katerimi so šušneli
v lahnem vetriču zeleni listi na visokih vejah, ki so obdajale pot ,
po kateri se je vil dolg, svečan izprevod.

3. Povedni glagol se v odvisnikih ne stavi na konec,
kakor je to v nemščini navadno, temveč pravo mesto mu je sploh
kmalu za oziralnikom ali veznikom.

Na pr. Sam. Bog ve za mejnike, doklej bo seglo njegovo usmi¬
ljenje.  (Met.) —. Veseli naj bodo mladeniči, da jih od začetka ne
silimo s tujimi neznanimi besedami.  (Vodn.) — Skrbi svoj jezik
olikati in tako brhko govoriti, da ga bodo spoštovali tudi sosedje.
(Slom.) — Kdor pomaga drugim iz nadlog, mu rad pomore tudi
Bog.  (N. pr.)

4.  Naslonice v zloženih stavkih.

Pri razporedih naslonic v zloženih stavkih je pomniti, da
stoje naslonice v odvisnikih  vedno na drugem mestu v
stavku, t. j. za oziralnikom ali veznikom  (gl. § 378., 5. a);
pri glavnih stavkih  pa je gledati na to, ali stoji odvisnik za
glavnim stavkom, pred  njim, ali v njegovi sredini.

a)  Kadar stoji odvisnik za glavnim stavkom, tedaj se sta¬
vijo naslonice v glavnem  tako, kakor v prostih stavkih
(gl. § 378, 4. a).

Na pr. Marsikateri se hvali s takimi rečmi, katerih bi ga
moralo sram biti.  (Met.) — Menili so, da jim bo kapala mana
z neba.  (N. r.) — Marsikdo je že svojega dobrotnika opravljal, ker
je menil, da mu je premalo dobrot izkazal.  (Met.) — Kdo bi se
veselil, oko spozna, da mu resnico prikrivajo in (da) ga z lažjo
tolažijo.  — Ne plaši se, ako se zbodeš na potu življenja ali ti
nesreča za petami gre.  (Slom.) — Bog se usmili grešnika, ki se
je izpokoril.

283

h)  Kadar stoji odvisnik pred glavnim stavkom, tedaj sto¬
jijo naslonice v glavnem stavku za kazalnikom,  če je pa ta
izpuščen, tik za odvisnikom.

a)  S kazalnikom v glavnem stavku:

Komur ni sreča prirojena, ta si zastonj za njo pete brusi.
(N. pr.) — Kdor se s hudobnikom peča, ta se sam popači.  (Ravn.)

— Kar se v igri dobi, to se v igri izgubi.  (N. pr.) — Kakor se
zlato spozna v ognju, tako se pravi prijatelji izkušajo v nesreči.
(Met.) — Kjer se en križ prikaže, tam se jih je več nadejati.
(N. pr.) — Kar je dobro, to se samo hvali.  (N. pr.) — Kdor se
slovenski govoriti sramuje, njemu se bo jezik grdo zapletal, kadar
bo treba govoriti po domače; le kogar slovenščina veseli, on bo
čedno govoril, kakor se spodobi omikanemu človeku.  (Slom.)

Opomba. Daljše zaimkove oblike so se voasi tako obrusile, da stoje na
njih mestu naslonice; na pr. Kdor mase , mu baše  (nam. njemu baše).  (N. pr.)

— Kdor čas ceni , g a čas tudi.  (N. pr.) — Kdor pomaga drugim iz nadlog, m u
rad pomore tudi Bog  (nam. temu rad pomore .  . .). (N. pr.) — Kdor hoče se
podati, mu ne hranim.  (Preš.)

Večkrat se kazalnik v glavnem stavku  tudi cel6
izpusti; na pr.

Kdor le pika in pa stoka, si bo služil komaj krop  (nam. ta
si bo služil. . :).  (Pot.) — Ako te tvoje desno oko pohujša, ga iz¬
deri in vrzi od sebe  (nam. tedaj ga izderi . . .)!  (Met.) — Kdor
se hoče svoje teže iznebiti, jo mora prej dobro poznati.  (Met.) —
Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje materinega
jezika, ki domače kraje po domače oživlja.  (Slom.) — Kdor slo¬
venščino ljubi, jo cedi in lika pri sebi in pri drugih.  (Slom.)

/3)  Brez kazalnika v glavnem stavku.

Glavni stavki se sploh začenjajo z naslonicami,
kadar stojč za odvisniki.  V tem slučaju sledi naslonica prav
za prav, kakor v prostem stavku, za prvim stavkovim čle¬
nom,  katerega izraža predstoječi odvisnik.

Na pr. Dokler živi, se človek nikdar ne izuči.  (Prosti stavek:
Vse svoje življenje se človek ne izučiš)  — Dokler lipa cvete, ji ne
manjka čebel.  (N. pr.) — Ce vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji
otroci črez prag sunili.  (N. pr.) — Da se resnica prav spozna, je
treba čuti dva zvona.  (N. pr.) — Ko je Lavdon oblegal Beli grad,
se je Vega prvič odlikoval v vojski.  (Prosti stavek: Med obleganjem
Belega grada se je Vega prvič odlikoval v vojski.)  — Ce je Turek

284

do Slovencev pridrl, so ga pognali, da so komaj nekateri razbojniki
unesli svoje pete.  (Vodn.) — Kadar bom te bukve zbral, bom kmalu
druge dobil  (s stavkovnim določilom: Te bukve zbravši, boni kmalu
druge dobit).  (Ravn.)

Opomba. Tega besednega reda se pisatelji včasi izogibljejo na ta način,
da postavljajo na prvo mesto  v glavnem stavku kak kazalnik ali kako
drugo  naglašeno besedo,  čestokrat začenja glavni stavek tudi povedni
glagol (z zapostavljeno  naslonico), zlasti kadar je naglasen, posebno rad v
velelniku. Na pr. Inu v tem, kadar on po potu gre, prigodilo seje.  (Trub.)

— Kadar srd človeka popade, tako  je  več nespametni živini podoben kakor
človeku.  (Kast.) — Geje  Bdi Bog, primite  se Bala!  (Ravn.) — Ge se talenti
srečno in zdravo razvijejo, potem  se  nam ni bati, da bi zamrlo nase slov¬
stveno življenje.  (Strit.) — Ge si sam ne znaš pomagati, j az ti ne morem.
(N. pr.) — Da ni pravega umotvora brez lepe ideje, to se ume ob sebi.  (Strit.)

— Kar se še ni do zdaj nabralo narodnega blaga, poslej  se  ne bo dobilo
več dosti izvirnega.  (Levst.) — Ce se stvar malo tanje pregleduje, vidi  se
kmalu, da ima nabiranje narodnega blaga veliko veljavo.  (Strit.) — Ako si
ne moreš sam pomagati, poišči  si pomoči drugod!  — Kdor noče spoznati
brata za brata, moral  bo  tujca spoznati za gospodarja.Jj N. pr.)

c)  Kadar je odvisnik vtaknjen  med glavni stavek, tedaj
stoji naslonica v glavnem stavku tudi tik za odvisnikom
in začenja drugo polovico  glavnega stavka. Tudi v tem
primeru stoji naslonica za prvim stavkovim členom,  ker
predstoječi odvisnik izraža le prilastek  ali kako drugo do¬
ločilo prvega stavko v ega člena.

Na pr. Zakon, ki se primerno razglasi, je vezalen za ves
narod.  (Prosti stavek: Primerno razglašen zakon je vezalen za ves
narod,  ali: Zakon, primerno razglašen , je vezalen za ves narod.)

— Misli, ki odlete , se ti težko povrnejo.  — Podove , ki nimajo ne
prave vere , ne nauka , boš težko ločil od živine.  (Slom.) — Slovenci,
ki žive po gornji Savski dolini , so se od nekdaj odlikovali po svoji
krepki postavi.  (Prosti stavek: Slovenci po gornji Savski dolini so
se od nekdaj  .. .). — Povsod, koder solnce teše, se kruh peče.  (N. pr.)

— O novem letu 1848., ko je našemu narodu vstajala zora lepše,
veselejše bodočnosti , je poklonil Prešeren Slovencem svoje neumrjoče
poezije.

Peti del.

O stihotvorstvu.

IT v o d.

§ 381. V prozaičnih spisih nam rabi nevezana beseda
ali proza,  v pesniških proizvodih pa vezana beseda.  Glavno
pravilo pesniškemu jeziku je lepota, ki se razodeva v soglasju
vsebine z zunanjo obliko.

Zunanjo pesniško obliko uči metrika ali stihoslovje,
t. j. nauk o stihih ali verzih.

Stihoslovje nas uči: 1. zloge meriti, 2. zloge v stopice vezati,
3. stopice v stihe ubirati, 4. stihe po rimi v soglasje skladati, in
5. iz stihov kitice spletati.

Merjenje zlogov.

§ 382. V slovenščini se merijo zlogi po naglasu  ali po¬
udarku, ne pa kakor pri Grkih in Rimljanih, ne glede na naglas,
po dolžini in kratčini posameznih zlogov. Mi imamo tedaj na¬
glasno merilo,  ki se opira na naglašene in nenaglašene
zloge v besedah.

JSlaglašeni zlogi so dolgi, nenaglašeni so kratki, na pr.
gospod , mesto.  Kratke zloge zaznamujemo s polkrogom dolge
s črtico —, na pr. gospod , mesto.

Zlogom, ki jih zdaj za kratke, zdaj za dolge jemljemo v
rabo, dajemo obojno znamenje a,  na pr. me, je.

Rite m.

§ 383. Izgovarjajoč besede v stavku, povzdignemo vselej
svoj glas, kadar hočemo kak zlog naglašati, sicer pa padamo z
glasom. Tako menjavajo v govoru dolgi in kratki zlogi med
seboj, t. j. vzdig  (Arsis) in pad (Thesis) našega glasu. Po

286  —

enakomernem menjavanju dolgih m kratkih zlogov na¬
stane  mersko ali taktično gibanje, ki mu pravimo  ritem

(Rhythmus). Na pr.

Na goro, na goro,
na strme vrhe,
tja kliče in miče
in vabi srce,

Vilhar.

Srce ni miru mi dalo.
bojni sem zapustil grom:
v kraj domači me je gnalo,
gledat zapuščeni dom.

Stritar.

Stopice.

§ 384. V stopice (Versfiifie) se vežejo dolgi zlogi z enim
ali dvema kratkima. Stopice so tedaj dvozložne in trizložne.

Dvozložni so: 1. trohej - gora, slava.

2. jamb ^ : gospod, Boga.

3. spondej : moj brat.

Trizložna sta: 1. daktil ^ rožica, ljubljeni.

2. anapest ^ ~ : siromak, brdtdr.

Trohejske in daktilske stopice imajo padajoč,  jambske in
anapestne pa vzdigajoč  ritem.

Stih i.

§ 385. Dve, tri ali več stopic enoiste vrste, t. j. padajočega
ali vzdigujočega ritma, tvorijo umetno ubrane vrstice ali stihe.
Po številu stopic v eni vrstici razločujemo dvo-, tri-, četvero-,
petero- ali večstopne stihe.

Najnavadnejši stihi  v slovenščini so: 1. trohejski.
2. trohejsko-daktilski, 3. jambski, in 4. daktilski,

1. V slovenskih narodnih kakor umetnih pesmih nahajamo
čestokrat stihe, ki so iz treh, štirih ali več trohejskih  stopic
ubrani. Na pr.

Stoji, stoji mesto belo, Breda vstane, ko se dan zazori,

Celje belo in veselo. se sprehaja sem ter tja po dvori.

Nar. pes. Nar. pes.

Bog nam dal je dobro sfce, um in pamet zdravo,
povzdignimo krepke glase domovini v slavo.

Cegnar.

287

Večkrat manjka trohejskemu stihu zadnji kratki zlog. Taki
stihi so nepopolni ali katalektni,  dočim stihe s popolno
zadnjo stopico popolne ali akatalektne  imenujemo (zuiulr-
ftg, prenehljaj). Na pr.

Jaz sem gore sin,
bivam vrh planin,
ljubim svobodo,
dole in goro.

Vilhar.

Vstčpim se na vrh planine,
solnce ravno gori gre:
z nebotične visočine
se mi daljni svet odpre.

Valjavec.

V trohejskih stihih se najrajši razodevajo mirna in resnobna
čuvstva, Trohejski stihi so slovanskim narodnim pesmim najbolj
po godu. V junaških pesmih so peterostopni troheji, takozvani
deseterci, najčešče v navadi. Na pr.

Lepa Vida je pri morju stala, Ko začenja se na vzhodu jutro,

tam na produ si plenice prala. ves povzdigne se sovražni tabor.

Nar. pes. Levst.

Rano Marko kraljevič napoti
se v nedeljo pred žarečim sčlncem
pbkraj morja v tJrvino planino.

Srbska nar. pes.

2 .  Trohej s k o- d akt ilski  stihi se ubirajo iz trohejskih
in daktilskih stopic, ki se v večstopnih stihih rade menjavajo
druga za drugo. Ob koncu stiha manjka čestokrat trohejski
stopici kratki nenaglašeni zlog (nepopoln stih). Na pr.

Prišla bo zima, prišla bo smrt,
trnje mi bode jamo skopalo:
kril bo gomilo biserni prt,
v sladkem počitku truplo ležalo.

Cegnar.

Srce trepeče
od hrepenenja,
v šumni vrtinec
sili življenja.

Jenko.

Ladija meni domovje,
polje neskončno morje;
klasi rumeni valovje,
kadar ga žarki zlate.

Umek.

288

3.  Jambski  stihi se ubirajo iz treh, štirih ali vec jamb¬
skih stopic. Jambski stihi se sklepajo čestokrat z nenaglašenim
kratkim zlogom in so tedaj nadštevilni ali hiperkatalektni.

Na pr.

Tam beli Dunaj mi stoji,
na Dunaju kaj se godi,
me dobro poslušajte vi.

Nar. pes.

Trd bodi, neizprosen, mož jeklen,
kadar braniti je časti in pravde
narodu in jeziku svojemu.

Jurčič  (Tugomer).

Jambski stihi so prikladni za krepke in strastne počutke
ter se radi rabijo v epskih pesmih in dramatskih umotvorih.
Na pr.

Odločeni so roži kratki dnovi,
ki pride nanjo pomladanska slana.

Prešeren  (Krst).

4. Daktilski  stihi so ubrani iz dveh, treh ali več daktil-
skih stopic. Zadnji stopici manjka čestokrat po en, včasi celo
po dva nenaglašena zloga. Taki stihi so nepopolni ali katalektni.
Na pr.

Vitezi cenjeni,

kam ste namenjeni,

kaj vam zažiga v obrazu pogum?

Koseski.

Mogla umreti ni stara Šibila,
da so prinesli ji z doma prsti;
ena se tebi je želja spolnila:
v zemlji domači da truplo leži.

Prešeren.

§ 386. Med daktilskimi stihi najvažnejši je šestomer ali
heksameter.  Šestomer je ubran iz šesterih daktilskih stopic, iz¬
med katerih mora zadnja biti vselej spondej (ali trohej). Namesto
prvih štirih daktilov lahko stojijo tudi spondeji.

Ker nimamo v slovenščini pravih spondejev, si jih moramo
na umeten način ponarejati. V to svrho si vzamemo za prvo po¬
lovico v spondeju naglasen zlog (bodi si to končni zlog kake be¬
sede, ali enozložna beseda sama), za drugo polovico pa enozložno
besedo, ali pa prvi, če tudi kratek (nenaglašen) zlog naslednje
besede. Kolikor  je namreč drugi zlog prekratek, to na¬
domešča odmor,  t. j. prenehljaj med prvo in drugo besedo.
Tako se opravičuje v slovenskem šestomeru raba trohejev namesto
prave stopice spondejske. Na pr.

289

Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo,
krasite ga iz lastne moči, iz lastnega vira;
res je začetek trud, okorna beseda detinstva;
volja poprav vas bodi in skrb, izida ni dvombe,
zakon prirode je tak, da iz malega raste veliko.

Koseski.

V zvezi s šestomerom se rad rabi peto m er ali p e n t a -
meter.  Petomer se razločuje od šestomera v tem, da mu je tretja
in šesta stopica enozložna, četrta in peta pa vedno daktilska.
Zvezo šestomera s petomerom imenujemo elegij ski stih ali
distihon. Na pr.

Grob se za grobom vrsti, z visoko travo zarastel;

eden med njimi še ni bilke zelene rodil.

Ta je tvoj dom; srce, brat, v njem ti nemirno počiva,

v grobu našlo je mir,

§ 387. Slovenski stihi se
trohejske ali daktilske stopice z
stop (anakruza)  imenujemo.

Za mano ostani, o mesto,
z vesčlo te dušo pustim;
črez travnik, črez polje in cesto,
od griča do griča hitim.

Levstik.

konec je našlo želja.

Stritar.

čestokrat začenjajo pred dolžino
nenaglašenim zlogom, ki ga n a -
Na pr.

Ko dan se zaznava,
danica priplava,
se sliši zvonjenje
črez hribe, črez plan.

Potočnik.

§ 388. V četvero- ali večstopnih stihih se čitatelj sredi
vrste navadno nekoliko oddahne ali z glasom premolkne. Ta od-
dihljaj imenujemo odmor ali zarezo  (cezura). Na pr.

Res kraljica kup’co je kupila,
res pri kralju jo je zgovorila;
Vida vsak dan je pri oknu stala,
se po sinku, očn, mož’ jokala.

Nar. pes.

Zdaj pa se vname silni boj,
oj silni boj, krvavi boj!

po bliskovo mu sablja gre,

utrinja plamen se od nje.

Nar. pes.
19

Slovnica. 9. izd.

290

Svetu pokažite lik domače navade in misli,
biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!

Koseski.

Lepo ubrani šestomeri so tisti, v katerih se besede ne kon¬
čujejo s stopicami, temveč kjer segajo stopice v dve besedi, konec
prve z začetkom druge vezoč. Na tak način nastane zareza ali
odmor  sredi stopice, v šestomeru navadno po dolžini tretje sto¬
pice (glavna zareza).

Kadar stoji zareza za dolžino, tedaj je krepka ali moška,
če pa nastopi za kratkim zlogom, je slaba ali ženska.

R i m e.

§ 389. Rima ali stik je soglasje eno-, dvo- ali trizložnih
besed ob koncu vrstic. Včasi nahajamo rime tudi sredi stiha.

Enozložna rima je krepka ali moška,  dvozložna je
mehka ali ženska,  trizložna pa tekoča; na pr. dar  — kvar;
čast  — slast; golob  — zob; slava  — zdrava; mila  — sila; moje  —
tvoje; čakala  — pldkala; cenjeni — namenjeni.

Dala si mi pesmi slast, Kadar mogočni gospodar

naj donijo tebi v čast! drevi jib sem ter tja vibar.

Levstik. Prešeren.

In zmagovit na tla domača Lep6 si ko nekdanje čase,

se .Tefte s hrabro četo vrača. obličje tvoje še smehlja se.

Gregorčič. Stritar.

Nevihti je dana gotova oblast,
hujše mi planemo,
urnejše zmanemo,
v prah jo spremenimo vražno pošast.

Koseski.

Zastava že razvita  je, Nezmagana mi četa  smo,

morilna cev nabita  je, brez straha in trepeta  smo,

nabrušen bridki meč. ura! med bojni grom.

• Gregorčič.

Rime morajo hiti vselej čiste,  t. j. v rimah se morajo
samoglasniki in soglasniki, začenši od naglašeuega samo¬
glasnika,  popolnoma strinjati; na pr. sad  — mlad; rast  — past;
seje  — včje; počasne  — ugasne; doba  — zloba; vriskajo  — bliskajo;
planemo  — zmanemo.

291

Večkrat se rimajo tudi: mlat  — klad; mraz  — nas; okrog

— jok; plot  — rod.

Slabe so rime, kakor grdoba  — hudoba  (zaradi d), ime  —
same , lepo  — pojd;  ali breznaglasnice: me  — je; srci  — se; je

— vrste; šumi  — gledati; srce  — deklice  itd.

Boljše in krepkejše so rime v besednem deblu kakor v konč¬
nici; na pr. glava  — zdrava  je krepkeje, nego nebesa  — telesa,
ali sedijo  — medlijo , ali gorko  — svetlo.

Naposled še pomni, da se morajo v rimo postavljati tiste
besede, ki imajo v stavku poseben pomen in poudarek. Glede
na lepoglasje je zlasti paziti na to, da se samoglasniki v rimah
prijetno vrste. Preveč enolične so rime, kakor -ice, -ije, -ila, -ina ,
ali -ala, -aje, -ale, -ace  itd., kadar se druga za drugo vrste, ter so
lepoglasju in pesniški obliki sploh na kvar.

§ 390 . Po vrsti, v kateri soglasno ubrane vrstice druga

drugi slede, so rime:

1. zaporedne: aa bb cc . . .

Tam, kjer cvetlice krasno cveto,  a
mislim, da sreči venec pleto;  a

solnce pa rev’ce ves dan prepeka,  b
kosec jim slednjič glav’ce poseka. 6

Virk.

2. prestopne: ob ab cd cd . . .

In kar rod za rodom dela,  a
čas natihoma podira;  b

mest posutih vrsta cela  a

ti resnico to podpira. b

Svetličič.

3. objemne: abba . . .

Komur pevski duh sem vdihnil,  a
z njim sem dal mu pesmi svoje;  b
drugih ne, le te naj p oj e, b

dokler da ho v grobu vtihnil.  a

Prešeren.

4. zapletene: aha, bcb , cdc . . .

Največ sveta otrokom sliši Slave,  a

tja bomo našli pot, kjer nje sinovi  b

si prosto voljo vero in postave.  a

Ak’ pa naklonijo nam smrt bogovi, b

manj strašna noč je v črne zemlje krili,  c
ko so pod svetlim solncem sužni dno vi. b

Prešeren  (Uvod h Krstu).

19 *

292

5. pretrgane (med rimama je vrsta brez rime):

Kolikrat pač pevec poje x

tak’ okroglo in veselo,  a

pa mu skrivna solza lije y

dol na lice obledelo. a

Ledinski.

§ 391. Kedkoma nahajamo namesto rime asonanco in
aliteracijo  v pesmih slovenskih. Asonanca nastane, kadar se
enoisti samoglasniki sredi besed ponavljajo,  aliteracija
pa, če se začenjajo besede  z enoistimi soglasniki; na pr.

a)  Tebe še gledam,
ti mi še siješ
ljubo in milo,
zgodnja danica.

Cegnar.

b)  Dan se za dnevom
dalje pomika,
leto za letom
lahno poteka.

Hicinger.

Večkrat se pesniki zraven rime poslužujejo še asonance ali
aliteracije, zatč da vsebino krepkeje označijo po obliki in glasu;
na pr.

Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče,
konj se strga, podkve vdar ropoče,
krokotajo vrani iz prepada.

Levstik.

Namesto posameznih glasov ponavlja slovenščina rajši cele
besede v stihu, večkrat pa tudi po cele vrstice drugo za drugo.
Zlasti je tako ponavljanje priljubljeno v narodnih pesmih (glej
§ 379. 6.), kar jim daje poseben pevni značaj. Na pr.

Oj stojaj, stojaj, Beli grad,
za gradom teče rdeča kri,
za gradom teče rdeča kri,
da b’ gnala mlinske kamne tri.

Nar. pes.

Stoji mi, stoji poljece,
polje lepo široko;
na polju stoji pristava,
prelepa nova pristava.

Nar. pes.

Kitice.

S 392. Kitice (strofe) so iz dveh. treh, štirih ali več sti¬
hov v celoto ubrani pesniški odstavki, ki se v taisti sestavi več¬
krat ponavljajo.

Kitice se ločijo v domače,  kakor jih kažejo navadne umetne
in narodne pesmi, in v tuje,  ki so iz starih klasiških in iz no¬
vejših tujih slovstev povzete.

293

a)  Domače kitice imajo navadno po četvero, šestero ali
osmero vrstic; včasi je v kitici tudi samo po dvoje ali troje,
včasi pa celo po deset ali več stihov. Na pr.

Kaj pesem umetna.

naj merjena bo,
nikdar ni prijetna,
ak’ žali uho.

Vodnik.

Kje so moje rožice,
pisane in bele?

Moj’ga srca ljubice,
žlahtno so cvetele.

Ah, pomlad je šla od nas,
vzela jih je zima, mraz.

Orožen.

Cesarske puške pokajo,
se turške gospe jokajo;
cesarski bombe mečejo,
se Turki ’z grada vlečejo.

Nar. pes.

Živel sem dolgo časa z vami,
le zopet v roko, grčav les!

Ce imam torbico na rami,
ne briši, sestrica, očes;
ta ni možak, ta ni za rabo,
kdor videl tujih ni ljudi;
te hribe pustil bom za sabo,
mogoče mi ostati ni.

Levstik.

b)  Iz novejših tujih slovstev se jemljejo včasi v slovenščini
v rabo: tercina, stanca, decima in nibelunška kitica.

1. Tercina  šteje po troje peterostopnih jambskih stihov
z zapleteno rimo: aba, bcb, cdc  itd., le poslednja tercina ima
štiri vrstice z rimo: x y x y.  V tercinah je zložena Prešernova
„Nova  pisarija 1 ' in Uvod  h „Krstu pri Savici". (Glej § 390. 4.)

2. Stanca  (ottave rime) je spletena iz osmih peterostopnih
jambskih stihov z rimo: ab ab ab ce.  Ta kitica je priljubljena
zlasti v večjih epskih proizvodih. V stancah je zložen Prešernov
„Krst pri Savici"  in epska pesem : „S edem sinov",  katero
je zložil Jožef Žemlja. Na pr.

I)ni mojih lepša polovica kmalo, a

mladosti leta, kmalu ste minule; b

rodila ve ste meni cvetja malo, a

še tega rož’ce so se koj osule; 6

le redko upa solnce je sijalo, a

vihaijev jeze so pogosto rjule; b

mladost, vendar po tvoji temni zarji c

srce bridko vzdihuje: Bog te obvarji! c

Prešeren  (Slovo od mladosti).

3. Decima  je ubrana iz desetih četverostopnih trohejskih
vrstic z rimo: a bb aa cc dd c. V  decimah so zložene vse glose.
(Glej Slovensko čitanko za V. in VI. razred, 3. izd., str. 8. in 298.)

294

4.  Nibelunška kitica šteje štiri šesterostopne jambske
stihe z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico. Odmor sredi vrste
deli stih v dve polovici. Rima je aa bb.  Na pr.

Na grobljo, ki prerašča jo mah že mnogo let
še dan današnji hodi se stiidna kiča gret;
kdor sreča jo, se vrne, pobegne mahoma,
da srce groze tesno mu komaj sopsti da.

Svetličič.

§ 393 . Razen teh domačih in tujih kitic nam še čestokrat
rabijo distihi  in razne kitice stalnih lirskih oblik,
kakor so: sonet, glosa, gazela, kancona, tencona,
t r i o 1 e t;  o teh glej Slovensko čitanko za V. in VI. razr., str. 8.
in str. 294—301.

Redkoma se rabijo v slovenskem slovstvu Horacijeva
merila,  kakor so na pr. sapfiška, asklepijadska,  al¬
ke  j ska  kitica, o katerih nas vsaka izdaja latinskega pesnika
do voljno pouči. Primerjaj na pr. sapiiško kitico, v kateri je zložil
A. Umek  pesem „Vekovitost človeških del“, ali J. Krsnik
„Ljubav do doma*  (gl. Slov. čitanko IV., str. 152. in 177.)

— v. — v, — y  „ — y  Kar živi človeštvo na zemlji,

— „ — „ ^ o pičlo časa mero spoznava;

__ „ _ „ _ c o' — ^ stavi pa si v delih nesmrtnost

— i o . — v  z dlanjo in umom.

Umek.

Čuje naj zemlja in nebo visoko
m narodje vsi krog po daljnem svetu,
da bom, dokler sije mi solnce žarno,
zvest domovini.

Krsnik.

Dodatek.

I. Pismo cirilsko.

296

II. Imena pisateljev

in druge kratice.

Ašk. = Aškerc (r. 1856).

BI. = Bleiweis (1808—81).

Cegn. = Cegnar (1826—92).

Cig. = Cigale (1819—89).

Ob. = Cbelica Kranjska (1830—33,1848).
l)alm. = Dalmatin (1550—1589).

Drobt. = Drobtinice (letnik po Slomšeku
izdavan, 1846—69).

Erj. = Erjavec (1834—87).

Greg. = Gregorčič (r. 1844).

Hašn. = Hašnik (1811—85).

Hicinger (1812—67).

•larn. = Jarnik (1784—1844).

Jenko (1835—69).

■Ter. = Jeran (1818—96).

■Jurc. = Jurčič (1844—81).

Kast. = Kastelec Matija (1623—1688).
Kast. = Kastelec Miha (1796—1868).
Kos. = Koseski (1798—1884).

Led. = Ledinski (1816—68).

Lev. = Devičnik (1808—83).

Levst. = Levstik (1831—87).

Lik. = Likar (1826—65).

Met. = Metelko (1789—1860).

Napr. = Naprej (časnik po Vilharju in
Levstiku izdavan, 1863).

N. pr. = Narodni pregovor.

N. ps. = Narodna pesem.

N. r. = Narodni rek.

N. ug. = Narodna uganka.

Navr. = Navratil (1825—96).

Nov. = Novice (izhajale 1843—1902).
Olib. = Oliban (1824—60).

. Orož. = V. Orožen (1808—75).

Podg. = Podgorski (Svetec) (r. 1826).
Pot. = Potočnik (1799—1872).

Pož. = Ravnikar Poženčan (1802 — 64).
Pr. = Pregovor.

Preš. = Prešeren (1800—49).

Ravn. = Ravnikar škof' (1776 — 1845).
Slom. = Slomšek (1800—62).

Stan. = Valentin Stanič (1774—1847).
Strit. = Stritar (r. 1836).

St. Vr. = Stanko Vraz (1810—51).
Sveti. = Svetličič (1814 — 81).

Šol. = Šolar (1827—83).

Šub. = Šubic (1802 — 61).

Trd. = Trdina (1830—1905).

Trst. = Dav. Trstenjak (1817—1890).
Tom. = Toman (1827 — 70).

Trub. = Trubar (1508—1586).

Tuš. = Tušek (1835—77).

Umek (1838 71).

Valj. = Valjavec (1831—97).

Verne (1797-1861).

Vrt. = Vrtovec (1784—1851).

Vilh. = Vilhar (1818—71).

Virk (1810—80).

Vodn. = Vodnik (1758—1819).

Žem. = Žemlja (1805—43).

KAZALO

Prvi del: Glasoslovje.

Stran

Slovensko pismo.3

A.  Samoglasniki.3

B.  Soglasniki.4

Veljava in izreka glasnikov:

A.  Samoglasniki.4

B.  Soglasniki.6

Glasovna iz prem  inj  a va:

A.  Izpreminjava samoglasnikov 8

B.  Izpreminjava soglasnikov . 9

Stran

Zlogi in naglaševanje:

A.  Zlogi in besede.13

B.  Naglas in naglaski ... 14

Pravopisje:

A.  Splošna vodila.16

B.  Raba velikih pismenk . . 17

C.  Razzlogovanje.18

C. Ločila..18

V.  Kratice .23

Drugi del: Oblikoslovje.

O govornih razpolih  . . . 24 j

Sklanjatev.

Samostalnik.25

A.  Spol.25

1. Spol po pomenu ... 25

2. Spol po končniku . . . 26

B.  Število.27

C.  Sklon.27

C. Sklanjatev.28

I. Sklanjatev ženskih samo¬
stalnikov na -a  ... 28

II. Sklanjatev moških samo¬
stalnikov .31

III. Sklanjatev srednjih samo¬
stalnikov .35

IV. Sklanjatev ženskih i-debel 37

V. Dostavek sklanjatvi *-je-

vih debel.39

VI. Sklanjatev lastnih imen . 41

1. Osebna imena ... 41

2. Krajna imena . . . 42

Pridevnik.44

A.  Sklanjatev.45

B.  Stopnjevanje.47

Primerjalna stopnja ... 48
Presežna stopnja ....  50
Sklanjatev stopnjevanih pri¬
devnikov .51

Števnik.51

A.  Določni števniki ....  51

1. Glavni števniki ....  52

2. Vrstilni števniki ... 54

3. Ločilni števniki ....  54

4. Množilni števniki ... 55

5. Delilni števniki ....  55

6. Ponavljalni števniki . . 55

7. Samostalni števniki . . 56

B.  Nedoločni števniki ....  57

Zaimek.57

1. Osebni zaimki.57

Sklanjatev osebnih zaimkov 57

2. Svojilni zaimki.60

3. Kazalni zaimki.61

4. Vprašalni zaimki ....  63

5. Oziralni zaimki.63

6. Nedoločni zaimki .... 64

Stran

Spregatev.

Glagol.66

Osebe, števila, časi, nakloni in
doba glagolov.67

A.  Osebe in števila ....  67

B.  časi.67

C.  Nakloni.68

G.  Doba . '.69

Imenske glagolne oblike . . 69

I. Prosti časi in nakloni . . 70

A.  Osebila.70

Sedanji čas.71

B.  Naklonila.72

Velelni naklon.72

G.  Pripone glagolnib imen . 72

II. Zloženi časi in nakloni . 73

1. Prihodnji čas.73

2. Pretekli čas.74

3. Predpretekli čas ....  74

4. Pogojni naklon ......  75

5. Želelni naklon.76

III. Trpna doba ......  77

Vrstna razdelitev glagolov:

Glagolno deblo ali osnova . . 78

A.  Spregatev po glagolnih

vrstah .79

I. Korenska vrsta.79

1. Sičniški razred ....  79

2. Zobniški razred ... 80

3. Ustniški razred ....  81

4. Goltniški razred ... 82

5. Nosniški razred ....  84

6. Jezikovski razred ... 85

7. Samoglasniški razred . 86

II. vrsta.87

III. vrsta.89

Prvi razred.. 89

Dragi razred.90

Tretji del:

Uvod .123

Izpeljava.123

A.  Izpeljava samostalnikov . 125

Stran

IV. vrsta.93

V. vrsta.96

Prvi razred.96

Drugi razred.97

Tretji razred.99

Četrti razred.99

VI. vrsta.103

B.  Spregatev brez osnov¬
nega samoglasnika  . . . 105

1. dam, dati.105

2. vem, vedeti.106

3. jem, jesti.107

4. sem, biti.107

C.  Vrstno stopnjevanje gla¬
golov .108

Č.  O tvoritvi dovršnih in
nedovršnih glagolov  . . 111

Pregled vseh časov, naklonov in
glagolnih imen.112

Členice.

Prislov.114

1. Krajevni prislovi ....  114

2. časovni prislovi ....  115

3. Naeinovni prislovi . . . 115

4. Vzročni prislovi . . . . 116

Zaimenski prislovi ....  116
Stopnjevanje prislovov . . . 117

Predlog.117

Predlogi z rodilnikom . . . 118

a)  Pristni predlogi . . . 118

b)  Nepristni predlogi . . . 118

Predlogi z dajalnikom . . . 119

Predlogi s tožilnikom . . . 119

Predlogi z mestnikom . . . 120

Predlogi z orodnikom . . . 120

Veznik.  121

1. Priredni vezniki ....  121

2. Podredni vezniki ....  121

Medmet.122

isedotvorje.

I. Pripone moških samostal¬
nikov .125

II. Pripone ženskih samostal¬
nikov .129

Stran

III. Pripone srednjih samostal¬
nikov .132

IV. Tvoritev tajili lastnih imen 134

B. Izpeljava pridevnikov . . 136

Pripone pridevnikov . . . 136

G.  Manjšalna obrazila . . . 142

Sestava.144

A. Sestava samostalnikov . . 14S

Četrti del:

O stavku sploh.169

Četvere vrste prostega stavka . 170
Pregled prostega stavka . . 171
Stavki z množnimi istovrstnimi

členi.171

Zloženi stavek.172

Nepopolni stavek.173

Prosti stavek.

O stavkovih členih:

I. Osebek.173

II. Povedek.174

A.  Vezanje povedka z enim

osebkom.175

B.  Vezanje povedka z več osebki 177

III. Prilastek.178

A.  Priredni prilastki . . . 178

B.  Podredni prilastki . . . 179

U.  Izpreminjava podrednih v

priredne prilastke . . . 180

IV. Predmet.181

V. Prislov.181

VI. O nikalnosti.182

VII. O naglašanju stavkovih čle¬
nov .183

VIII. Razčlemba prostega stavka 183

O imenih:

A.  Samostalnik.185

1. 0 spolu.185

II. O številu.186

III. O sklonih.187

Imenovalnik.187

Zvalnik.188

Tožilnik.188

a)  Tožilnik kot predmet 189

b)  Tožilnik kot prislovno

določilo.190

Stran

B.  Sestava pridevnikov . . . 145
G.  Sestava s predlogi . . . 146

I. Sestava z ločljivimi predlogi 147

II. Sestava z neločljivimi pred¬
logi .155

Besede tujega izvira ....  157
Tuje besede v slovenščini . . 159

Skladnja.

Dajalnik.191

a)  Dajalnik osebne ali du¬
ševne deležnosti . . 191

b)  Dajalnik oddaljenega

predmeta.193

Rodilnik.194

a)  Rodilnik kot osebkova

beseda.194

b)  Rodilnik kot povedno

določilo.195

c)  Rodilnik kot prilastek 196
č)  Rodilnik kot predmet 197

d)  Rodilnik kot prislovno

določilo.200

IV. O sklonih s predlogi . . 200

A.  Predlogi z rodilnikom . . 201

1. Pristni predlogi . . . 201

2. Nepristni predlogi . . 203

B.  Predlogi z dajalnikom . 206

C.  Predlogi s tožilnikom . . 207

G.  Predlogi z mestnikom . . 208

D.  Predlogi s tožilnikom in

mestnikom.209

E.  Predlogi z rodilnikom in

orodnikom.214

F.  Predlogi s tožilnikom in

orodnikom.215

G.  Predlogi z rodilnikom, to¬
žilnikom in orodnikom . 218

B.  Pridevnik:

I. O pridevniku sploh . . 220
II. O primerjalni stopnji . . 221

III. O presežni stopnji . . . 222

IV. O nepopolnih pridevnikih 222

C.  Števnik:

I. O glavnih števnikih . . 223

II. O vrstilnih števnikih . . 223

Stran

III. O ločilnih števnikih . . 224

IV. O množilnih števnikih . 224

C. Zaimek:

I. O osebnih zaimkih . . . 225

II. O svojilnih zaimkih . . . 227

III. O kazalnih zaimkih . . . 229

IV. O vprašalnih zaimkih . . 229

V. O oziralnih zaimkih . . . 230

VI. O nedoločnih zaimkih . . 231

0 glagolu:

A.  O kakovosti glagolov 232

B.  O rabi dovršnih in ne¬

dovršnih glagolov  . . J134^

C.  O časih .235

1. Sedanji čas.236

2. Prihodnji čas ... . 237

3. Pretekli čas.238

4. Predpretekli čas . . . 238

G.  O naklonih .239

1. Določni naklon . . . 239

2. Pogojni naklon . . . 239

3. Želelni naklon ....  240

4. Velelni naklon ....  241

D.  O trpni dobi ....  243

E.  O glagolnih imenih

1. Nedoločnik.244

2. Namenilnik.245

3. Deležniki.246

a)  Deležnik sedanjega časa 246

b) „  preteklega časa 248

4. Glagolnik.249

Zloženi stavek.

O zloženem stavku sploh  . 249
Priredje. 250 i

Uvod . . . .
Merjenje zlogov
Ritem . . . .
Stopice . . .

Peti del: O stikotvorstvu.
. . . . 285 Stihi . . .

. . . . 285 Rime . . .

. . . . 285 j Kitice . . .

.... 286

286

290

292

Dodatek.

I. Pismo cirilsko.

II. Imena pisateljev in druge kratice . .

295

296


/

z

Prvi del.

Glasoslovje.

Slovensko pismo.

§ 1. Govor se sklada iz stavkov, stavki iz besed, besede
iz zlogov in zlogi iz glasov, katere človek s sapo suje iz pljuč.

Posamezne glasove zaznamujemo z glasniki,  pišemo pa s
pismenkami.  Vsej vrsti pismenk pravimo abeceda.

Slovenščini rabi latinska  abeceda (latinica),  ki šteje,
prikrojena za slovenske glasove, te-le pismenke:

a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k. 1, m, n. o, p, r, s, š, t, u.

v, z, ž.

Opomba. Pismenke qu, x, y in ch, pli rh, th se ne rabijo v slovenski
pisavi; nadomeščamo jih s kv, ks, i in s k(h), f, r, t, na pr. Kvareč: Quarz;
Ksenofont: Kenophon; ritem: Bytlmus; Icrizrna; Chrisam.

§ 2. Glasovi so sam o gl a sni ali soglasni. Sarno-
glasni  imajo že sami ob sebi svoj razločni glas, soglasni  pa
ga še le dobe, kadar jih zvežemo s samoglasnimi; prvi so samo¬
glasniki  (vokali), drugi soglasniki  (konsonanti).

Samoglasniki so: a. e, i, o, u.

Soglasniki so: b, c, č, d. f, g, h, j. k. 1, m. n. p. r, s, š,
t, v, z, ž.

A. Samoglasniki.

§ 3. Samoglasniki so kratki ali dolgi  in se ločijo
v mehke: e, i, in v trde: a, o, u.

Dvoglasnikov  (diftongov) slovenščina nima. Namesto
tujih dvoglasnikov se pišejo ali prosti samoglasniki, na pr.
Aetna  — Etna,  ali pa se drugi  del  dvoglasnikov preobrazi v
soglasnik, na pr. Augustus ----- Avgust; Poseidon  — Pozejdon.

l*

4

B. Soglasniki.

§ 4. Soglasniki so z ozirom na govorila,  ki sodelujejo
pri njih izgovoru:

§ o. Po izreki so mehki:  e. č. ž. š. j (lj, nj. r j);
drugi so trdi.

Hipni  so:  t. d, p. h. k. g. c. č. drugi so trajni.

Nemi  (tenues) so: t. p. f. k. h. c. č. s. š; zveneči
(mediae) : d. h. v, g. z. ž, ni, n. 1. r. j.

Veljava in izreka glasnikov.

A. Samoglasniki.

§ 6. Po glasu so samoglasniki polno glasni,  katere
takorekoe na polna usta izgovarjamo, ali polglasni,  ki imajo
zamolkel. le napol slišen glas, kakor na pr. e v besedi: dober,
kratek.

§ 7. Pismenka a. izmed vseh samoglasnikov najtehtnejša,
ima vselej in povsod svoj čisti in polni glas; na pr. brazda, glava,
klada, žaba, trata, kača.

§ 8. Pismenka e nadomešča štiri glasove; e je tedaj po
svojem glasu četver.  Izrekuje se:

a)  kot navadni  e s svojim lastnim  glasom, kakor v
drugih jezikih, na pr. četa, pepel, večer, žena, berem, pletem.

b)  kot zaprti ali ozki  e, navadno z zaglasnim j ali s
predglasnim i. na pr. breg --brejg  ali brieg; dete- dejte  ali diete;
mesto -mejsto  ali miesto; mleko = mlejko  ali mlieko; svet = svejt  ali
sviet  (die Welt).