URADNI LIST Številka 5 Ljubljana, četrtek 4. marca 1976 Cena 12 dinarjev Leto XXXI 179. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 Razglaša se zakon o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. februarja 1976 in na seji Zbora občin dne 25. februarja 1976. St. P 0100-98/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher L r. ZAKON o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov da-vkov za leto 1976 1. člen V 1 členu zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 29-1438/75) se besedilo »do 28. februarja 1976« nadomesti z besedilom »do 15. aprila 1976«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-21/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Skupščina Socia-listiene republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 180. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov Razglaša su zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. februarja 1976 in na seji Zbora občin dne 25 februarja 1976. St. P 0100-97/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov L člen V zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in št. 39-468/74) se v 10. členu doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Določbe tega člena ne veljajo za civilne pravne osebe«. 2. člen 19., 20. in 21. člen se črtajo. 3. člen V drugi točki 38. člena se besedilo »po 45. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih« nadomesti z besedilom »po 27. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci m zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74)«. 4. člen V drugem odstavku‘51. člena se besedilo drugega stavka nadomesti z naslednjima stavkoma: »Osnovo,za odmero določi davčni organ glede na količino lesa in del prodajne cene lesa, ki pripada lastniku gozda po točki b) 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-135/74). Podatke o količini in ceni lesa sporoči davčnemu organu gozdnogospodarska organizacija.«. 5. člen V prvem odstavku 57. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. zemljišč pod stavbami in dvorišč, če niso dana v zakup;«. 6. člen V 71. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Za skupno opravljanje obrtnih dejavnosti gre, če je bila skupna obratovalnica ustanovljena po določbah 78. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/ 73)«. 7. člen V prvem odstavku 76. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. osebni dohodek delavcev iz delovnega razmerja izplačan v skladu s pogodbami o zaposlitvi;« 4. točka se črta. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Osebni dohodki iz 3. točke prejšnjega odstavka se priznavajo le zavezancem, ki vodijo poslovne knjige, in pod pogojem, da je bil do preteka roka za vložitev davčne napovedi od teh dohodkov plačan ustrezen davek.« 8. člen V 2. točki 78. člena se črtata besedi »in 4«. 9. ćlen V 80. členu se pika na koncu prvega odstavka spremeni v vejico in doda naslednje besedilo: »razen civilnih pravnih oseb, ki plačujejo davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku od celotne davčne osnove, ugotovljene po prvem odstavku 74. člena tega zakona.« 10. člen V prvem odstavku 83. člena se številka »1000«, nadomesti s številko »2000«, številka »5000« pa s številko »10.000«. 11. člen V 89. členu se v predzadnji vrstici prvega odstavka črtata besedi »in 4«. 12. člen V prvem odstavku 90. člena sc v 12. točki črtata besedi »in 4«. 13. člen V 94. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi. »Ne glede na določbe prvega m drugega odstavka tega člena, plačujejo duhovniki davek iz intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku«. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek, postanejo četrti, peti in šesti odstavek. 14. člen V 95. členu se pika na koncu odstavka spremeni v vejico in doda naslednje besedilo, »razen civilnih pravnih oseb, ki plačujejo davek ud osebnega dohodka Iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku od celotne davčne osnove«. 15. člen V drugem odstavku 105. člena sc število »30 %« nadomesti s številom »40 °/o«. 16. člen V drugem odstavku 125. člena se pika na koncu ' črta in doda besedilo »ter pastorki«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Zavezanci za davek na dediščine in darila, ki dobijo v dar nepremično premoženje pa z darovalcem niso v sorodstvenem razmerju do vključno tretjega dednega reda, plačujejo davek na dediščine in darila na način in po stopnjah, predpisanih za davek na promet nepremičnin«. 17. člen V prvem odstavku 134. člena se črta 2. in 3. točka, sedanja 4. točka pa postane 2. točka. Tretji odstavek tega člena se črta. 18. člen V 135. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Davek odmerja davčni organ občine, v kateri ima zeve/.ii'.'c stalno prebivališče, po predpisih te občine.« 19. člen )37., 128 in 139. členi se črtajo. 20. člen V prvem odstavku 140. člena se številka »4.« na-don.cst: s številko »2r. Za čet: : im odstavkom so doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Davek odmerja davčni organ občine, v kateri je stavba, po predpisih te občine.« 21. člen V prvi vrsti 141. člena se številka »4« nadomesti s številko »2«. 6. točka se dopolni tako, da se glasi: »6. od stanovanjskih stavb, katerih vrednost, ugotovljena na podlagi tega zakona, ne presega 100.00U dinarjev, vazen ud stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih«. 22. člen Prvi in drugi odstavek 144. člena se spremenita tako, da se glasita: »Zavezanci davka od premoženja iz drugega odstavka 134. člena tega zakona so dolžni v roku za vložitev napovedi prijaviti gozdove, ki jih posedujejo. Davek od premoženja na posest stavb se odmerja vnaprej«. 23. člen V 149. členu sc tretji odstavek črta. 24. člen V 151 členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Za skupni čisti dohodek se ne šteje dohodek od prodaje premičnega ali nepremičnega premoženja in tudi ne dediščine in darila. Za skupni čisti dohodek pa se šteje dohodek dosežen s prodajo premičnega ali nepremičnega premoženja, kolikor je ta dohodek obdavčen z davkom na dohodek od premoženja po 112. členu tega zakona«. 25 člen V 9. točki 152. člena sv besedilo »prejeti v letih 1973 in 1974« nadomesti z besedilom: »prejeti v letih 1973, 1974, 1975 in 1976«. 26. člen V drugem odstavku 155. člena se doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. za jubilejne nagrade in odpravnine, izplačane delavcem v skladu s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu oziroma v skladu s kolektivnimi pogodbami za delavce pri zasebnih delodajalcih«. 27. člen V 157 členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Zavezancem za davek iz skupnega dohodku občanov, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jin. je to edini vir dohodke e. pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takih primerih pripada zavezancu olajšava tudi za otroke družinskih članov, za katere mu po prejšnjem stavku pripada olajšava«. 28. člen V 163. členu sc drugi odstavek spremeni, tako ga se glasi': »Gozdnogospodarske organizacije morajo predložiti davčnim organom do 15 februarja seznam odkazanega in posekanega lesa po davčnih zavezancih za preteklo leto, za katero se davki odmerjajo, in sicer po količinah, vrstah lesa in cenah iz drugega odstavka 51. člena tega zakona.« 29. člen V 190. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ce letna akontacija davka od skupnega dohodka občanov ne presega 100 dinarjev, se akontacije ne predpisujejo«. 30. člen V drugem odstavku 222. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ti stroški pa ne morejo znašati manj kot 10 din«. 31. člen V prvem odstavku 238. člena se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7 če na vročeni osebni poziv ne vloži napovedi za odmero davka v primerih, ko ni možno uporabiti sankcije iz 164. člena tega zakona«. 32. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. Določbe 25., 26. in 27. člena pa se uporabljajo že pri odmeri davkov za leto 1975. St. 422-5/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Skupščina Socia4istične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 181. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. februarja 1976 in na seji Zbora občin dne 25. februarja 1976. St. P 0100-99/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON 0 spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks od vrednosti dinarjev nad do 100.000 100.000— 200.000 200.000— 300.000 300.000— 400.000 400.000— 500.000 500.000— 600.000 600.000— 800.000 800.000—1.000.000 nad 1.000.000 Zavezanci, ki dobijo v dar nepremično premoženje, pa z zapustnikom oziroma darovalcem niso v sorodstvenem razmerju do vključno tretjega dednega reda, ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačujejo republiški davek na dediščine in darila na način in po stopnjah, predpisanih za plačevanje davka na promet nepremičnin.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-10/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik • Marijan Brecelj 1. r. 182. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ustanovitvi Občinskega javnega tožilstva v Velenju Razglaša sc zakon o ustanovitvi Občinskega javnega tožilstva v Velenju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. februarja 1976 na seji Zbora občin dne 25. februarja 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1976. St. P 0100-100/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1. člen V zakonu o uvedbi m stopnjah republiških davkov 'n taks (Uradni list SRS. št. 7-74/72, 42-330/72, 3-6/73, 4-29/74 13-90/74 39-466/74 in 29-1449/75) se v prvem odstavku 6. člena številka »126.« nadomesti s številko »122.«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se Klasita: »Republiški davek na dediščine in darila se plačuje Po naslednjih stopnjah: ZAKON o ustanovitvi Občinskega javnega tožilstva v Velenju 1. člen V Velenju se ustanovi Občinsko javno tožilstvo za območje občinskega sodišča v Velenju. ' 2. člen Javni tožilec SR Slovenije določi dan začetka poslovanja občinskega javnega tožilstva v Velenju. S tem dnem preneha pristojnost Občinskega javnega tožilstva v Celju za območje, za katero se ustanavlja Občinsko javno tožilstvo v Velenju. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-94/76 Ljubljana, dne 25. februarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 183. Na podlagi prvega odstavka 343. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 37. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 3. alinee 78. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije so Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na svoji seji dne 19. novembra 1975 in Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na svojih sejah dne 25. februarja 1976 sprejeli PLAN raziskovalne dejavnosti za leto 1976 I. IZHODIŠČA Plan raziskovalne dejavnosti za leto 1976 pomeni hkratno specifikacijo »Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976« ter konkretizacijo srednjeročnega plana raziskovalne dejavnosti v obdobju 1976. do 1980. leta, upoštevajoč dejstvo, da predstavlja prvo, izhodiščno leto njegove realizacije. II. TE2ISCE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1976 Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije posebej opredeljuje predvsem širše osnovne cilje, h katerim bo težila politika v letu 1976: 1. Uveljavljanje socialističnega samoupravljanja. 2. Krepitev varnosti, neodvisnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe. 3. Uresničevanje pogojev za postopno stabilizacijo in hitrejši razvoj gospodarstva. 4. Zagotavljanje pogojev za skladnejši razvoj vseh področij združenega dela in območij v SR Sloveniji. III. PRIORITETNE NALOGE RAZISKOVALNE POLITIKE V LETU 1976 Upoštevajoč te cilje, ki so v celoti zajeti in upoštevani tudi v srednjeročnem planu raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji, lahko za naslednje leto postavimo naslednje prioritete raziskovalne politike v letu 1976: 1. Postavitev in uveljavitev tistih ključnih raziskovalnih projektov, ki se najintenzivneje vključujejo v realizacijo zastavljenih ciljev in konkretno prispevajo k raziskovanju in uveljavljanju sistema socialističnega samoupravljanja, krepitvi družbene samozaščite, uveljavljanju stabilizacijskih elementov gospodarjenja in skladnejšemu razvoju vseh območij in regij v Sr* Sloveniji, k razreševanju nalog, ki imajo poseben kon- kretno zgodovinski in nacionalni pomen ter krepitvi ustvarjalnih procesov na vseh področjih raziskovalne dejavnosti. V skladu s tem bodo v skupnih raziskovalnih programih imeli prednost projekti za razvijanje domačih energetskih in surovinskih osnov, proizvodnje hrane, tehnološke izboljšave, racionalizacija in zmanjševanje stroškov v proizvodnji in storitvah, obvladovanje prostorskih in socialnih razsežnosti razvoja SR Slovenije s poudarkom na zmanjševanje razvojnih neskladij in na razvoj družbenoekonomskega in samoupravnega sistema. 2. Nadaljnji razvoj in uveljavljanje delovapja samoupravnih interesnih skupnosti na raziskovalnem področju (občinskih, področnih in Raziskovalne skupnosti Slovenije) v smislu uveljavljanja tistih načel načrtovanja, kriterijev selekcije, sistema financiranja in organizacije izvajanja in vrednotenja dosežkov raziskovalne dejavnosti, ki raziskovalno dejavnost dejavno vključuje v združeno delo ter z vnašanjem novega znanja, znanosti in tehnologije v organizacijske, proizvodne in vzgojne procese pomenijo dolgoročen prispevek razvoja socialističnih odnosov v združenem delu k rasti produktivnosti ter večji racionalizaciji in' s tem k stabilizaciji. Ta usmeritev naj že v letu 1976 pripomore, da se raziskovalna dejavnost ne bo več pojmovala kot element družbene potrošnje, temveč kot posebna oblika vlaganja v razvoj proizvodnih procesov in proizvodov ter oblik in sistemov organizacije. 3. Razvoj in uveljavitev sistema za hi jše prenašanje in uveljavljanje rezultatov raziskovalnega dela v praksi ter ustrezno komplementarno dopolnjevanje dosežkov domačih raziskav s selekcionarnim prenosom tujega znanja. V ta namen se bodo raziskovalne skupnosti povezovale zlasti z Gospodarsko zbornico Slovenije, z nastajajočimi' dohodkovno soodvisnimi reprodukcijskimi celotami in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v gospodarstvu. 4. Intenzivnejši razvoj tistih spremljevalnih dejavnosti in infrastrukturnih elementov raziskovalnega dela. ki pomenijo racionalizacijo in stimulacijo ustvarjalnosti v raziskovalnih procesih in ustrezno prilagoditev poslovanja raziskovalnih skupnosti. 5. Okrepitev skrbi in možnosti za smotrno rast raziskovalnega kadra v sodelovanju z visokim šolstvom in raziskovale' organizacijami ter drugimi org- -izaći jami združenega dela. IV. PROGRAMI PODROČNIH RAZISKOVALNIH SKUPNOSTI ZA LETO 1976 V skladu s cilji politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1976 ter izoblikovanimi prioritetami raziskovalne politike za leto 1976 so področne raziskovalne skupnosti izoblikovale konkretne programe financiranja, selekcioniranja in spremljanja raziskovalnega dela v letu 1976 ter prenašanja njegovih rezultatov v prakso. Pri tem je uveljavljeno načelo načrtovanja, ki zahteva, da v procesu planiranja raziskovalne dejavnosti izhajamo iz zahtev in potreb združenega dela in da se tem zahtevam prilagodijo tako raziskovalne kapacitete kot celoten sistem financiranja, selekcioniranja, stimuliranja in usmerjanja raziskovalne dejavnosti. Področne raziskovalne skupnosti so svoje konkretne raziskovalne programe izdelale v neposrednem sodelovanju z uporabniki, Gospodarsko zbornico in asociacijami, občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in drugim dejavniki ter na osnovi plana raziskovalne delavnosti za obdobje 1976 do 1980 in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1976. Raziskovalni programi in natečaj za realizacijo so kot aneks sestavni del tega plana raziskovalne dejavnosti. Pri tem se morajo raziskovalne organizacije intenzivno vključiti v vse produkcijske procese in prilagoditi svoje programe potrebam združenega dela ter jih intenzivno usmeriti zlasti v reSevanje naslednjih nalog: — določitev minimuma tehnične opremljenosti in produktivnosti delovnega mesta v kriterijih investiranja; — pripravo ukrepov za stimuliranje intenzivnega razvoja in socialnega poslovanja; — vzpodbujanje organizirane inovacijske in investicijske dejavnosti v celotnem procesu družbene reprodukcije; — uveljavitev sistema materialnega m moralnega priznanja za dosežene uspehe, zlasti kadar gre za kreativno delo in inovacije; — drugih nalog, ki jih kot prioritetne opredeljuje resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije tei neposrednih nalogah v letu 1976. V. PROGRAM RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 1976 Leto 1976 je leto, v katerem bodo raziskovalne skupnosti prvič mogle v celoti uresničevati politiko raziskovalne dejavnosti, zasnovano na neposrednem skupnem delu uporabnikov in raziskovalcev. Leto 1976 je hkrati tudi prvo leto uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja Slovenije in piana raziskovalne dejavnosti za to obdobje kot neločljivega dela vseh prizadevanj m naporov za skladen družbeni razvoj. Program Raziskovalne skupnosti Slovenije vsebuje zato v letu 1976 izvajanje tistih nalog za doseganje ciljev družbenega razvoja, ki so skupni več področnim in občinskim raziskovalnim skupnostim in ki po svojem pomenu in zahtevnosti presegajo možnosti posameznih skupnosti. V tem smislu predstavlja program Raziskovalne skupnosti Slovenije skupni — vzajemni in solidarni program vseli delovnih ljudi Slovenije, združenih prek svojih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti v občinske in področne raziskovalne skupnosti Program Raziskovalne skupnosti Slovenijo predstavlja zato po svojem konceptu dopolnilo programom raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejemajo delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih v okviru svojih razvojnih programov in operativnih oziroma poslovnih odločitev, bodisi samostojno, ali povezano v okviru občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti. Ob tem zagotavlja program Raziskovalne skupnosti Slovenije osnovne možnosti tako za nadaljnji razvoj raziskovalne dejavnosti, kot tudi spoznanja, da je ustvarjanje novega znanja in sposobnost ustvarjalnega prenosa dognanj v družbeno prakso temeljni dejavnik pri dviganju produktivnosti dela. družbenem napredku in da more odločilno prispevati k sprostitvi ustvarjalnih sil delavcev v združenem delu, krepitvi naše duhovne neodvisnosti, ekonomske enakopravnosti in obrambne sposobnosti. 5.1. Organizacijska ra-st raziskovalnih skupnosti Raziskovalna skupnosti Slovenije si bo v sodelovanju z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi v letu 1976 prizadevala za nadaljnjo izgradnjo sistema samoupravnih interesnih skupnosti za razisko- valno delo ter za njihovo aktivno vključevanje v skupščinski sistem občin in republike ter njihovo povezovanje z raziskovalnimi skupnostmi drugih republik in pokrajin za opravljanje skupnih nalog. Izpolnjevala in dograjevala bo svojo organiziranost tako, da bo u vseh zadevah iz njenega delokroga dosledno zagotovljeno odločanje delavcet v organizacijah združenega dela uporabnikov in raziskovalcev. V letu 1976 bo zaživel sistem samoupravne kontrole v raziskovalnih skupnostih. Skupnost se bo skupaj z drugimi dejavniki v družbenopolitičnih skupnostih vključila v proces ustanavljanja sodišč združenega dela. 5.2. Raziskovalni program Na področju raziskovalnega dela bo Skupnost skupaj z občinskimi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi organizirala ražiskave, namenjene za uresničevanje naslednjih ciljev: 1. Razvoj družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. 2. Racionalna izraba prostora kot komponenta družbenega razvoja. 3. Racionalizacija in zadovoljevanje potreb po energiji in surovinah. 4. Razvoj novih proizvodov in proizvodnih procesov. 4.1. Razvoj transportnih sistemov. 4.2 Proizvodi in procesi. 4.3 Povečanje in izboljšanje proizvodnje hrane J 4 Izboljšanje organizacije proizvodnje in rast produktivnosti. 5. Racionalnejše zaposlovanje in dvig strokovne in samoupravne ravni delavcev v združenem delu. 6. Izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer. 7. Raziskovanje nacionalne kulture. 8 Razvoj raziskovalne dejavnosti — posebne temeljne raziskave Podrobni programi raziskav so obdelani v programih področnih raziskovalnih skupnosti. Pri izvajanju raziskav bo Skupnost z združenimi sredstvi zagotovila izvajanje temeljnih raziskav in metodoloških nalog pri aplikativnih raziskavah bo zagotavljala začetne faze skupnega pomena, pri zagotavljanju izvajanja nadaljnjih faz pa bo sodelovala z neposredno zainteresiranimi sofinancerji prek občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti ter posamično. 5.3. Naloge na področju spodbujanja inovacijskih procesov Skupnost bo v letu 1976 na področju spodbujanja inovacijskih procesov nadalje poglobila in razširila svoj program kreditiranja razvojnih raziskav, organizirala in nudila bo strokovno ter materialno pomoč pri oblikovanju in zaščiti domačih izumov ter se vključila v proces snovanju in družbenega vrednotenja investicijskih odločitev v novo tehnologijo. a) Kreditiranje razvojnih raziskav in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso Večletni napori za zagotavljanje tesnejše povezanosti raziskovalnega dela v raziskovalnih organizacijah in razvojnih prizadevanj gospodarstva se kažejo v deležu razvojnih raziskav, ki jih Skupnost kreditira in ki raste iz leta v leto Pozitivni učinki razvojne politike kreditiranja inovacijskih procesov, ki jo izvaja skupnost v povezavi s poslovnimi bankami, narekujejo nadaljevanje in intenzifikacijo te dejavnosti. b) Strokovna pomoč in sofinanciranje izumiteljske dejavnosti Skupnost je v letu 1975 začela nuditi strokovno in materialno pomoč za uveljavljanje domače izumiteljske dejavnosti. Pri tem gre za dopolnjevanje raziskav, vezanih na konkretne izume, participacijo pri pravni zaščiti industrijske lastnine in podobno Kriteriji na tem področju še niso dovolj izdelani in Skupnost bo v letu 1976 oblikovala dolgoročnejši načrt za stimulaci.io izumiteljske dejavnosti ter pri tem zlasti skrbela za neposredni stike med nosilci izuma in med organizacijami, ki morejo z uporabo izuma ustvariti gospodarski rezultat. Z nagradami za raziskovalne dosežke in inovacije bo Skupnost skupaj z občinskimi raziskovalnimi skupnostmi stimulirala nadaljnjo ustvarjalnost na tem področju. c) Sodelovanje pri strokovni verifikaciji investicijskih predlogov Potreba po vsestranski strokovni ter družbeni verifikaciji investicijskih predlogov narekuje nalogo, da usposobimo ter aktiviramo razpoložljivi dom ači strokovni potencial, ki bi mogel kot rezultat organiziranega dela dajati kompleksne analize predlaganih večjih investicijskih načrtov, upoštevaje ekonomske, socialne, kulturne tehnološke m ekološke kriterije, tako s stališča trenutnih potreb kot s stališča perspektiv razvoja. Na tem področju Skupnost doslej še ni organizirano delovala, v letu 1976 pa bo pripravila'koncept'svojega dolgoročnega programa na tem področju ter ga začela izvajati. 5.4. Raziskovalna infrastruktura Na področju raziskovalne infrastrukture bo Skupnost v letu 1976 zagotavljala delovanje raziskovalnih naprav, knjižnic, dokumentacijskih centrov1 in računalniških zmogljivosti, ki so namenjene potrebam širšil skupin interesentov Temelj politiki ustvarjanja in delovanja raziskovalne infrastrukture je racionalizacija vlaganj v raziskovalno dejavnost in ustvarjanje kvalitetnega servisa organizacijam raziskovalcev ter interesentov ob cenah, ki bodo spodbuinlc uporabo sodobnih raziskovalnih metnd ter dosežkov. V okviru te politike bo Skunnost posvetila posebno pozornost integraciji informacijskih sistemov, zagotavljanju računalniških zmogljivosti raziskovalnim organizacijam. na pndročlu družboslovja pa organiziranemu zbiranju in znanstveni obdelavi gradiva iz naše sodobne /rrndovine 5.5 Sofinanciranje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov Na področju znanstvene publicistike sofinancira Skupnost predvsem periodični tisk in s tem omogoča predstavljanje dosežkov raziskovalnega dela širši strokovni javnosti To dejavnost bo Skupnost nadaljevala tudi v letu 1976 pri čemer ne bo stimulirala povečanji! obsega znanstvene periodike, temveč skrbela predvsem za njeno kvalitetno raven. Prav tako bo Skupnost skrbela za primerno raven znanstvenih sestankov in za racionalnost na tem področju. 5.6 Naloge Skupnosti na področju kadrovske politike Na področju kadrovske politike bo Skupnost nadaljevala začetne akcije štipendiranja podiplomcev in kandidatov iz prakse ter bo z drugimi stimulativnimi ukrepi spodbujala izmenjavo kadra med raziskovalnimi, vzgojnimi in drugimi delovnimi organizacijami. V letu 1976 bo Skupnost intenzivirala svoje sodelovanje pri usmerjanju in financiranju podiplomskega študija, predvsem z Zagotavljanjem njegove raziskovalne biize. Pri tem bo tesno sodelovala z izobraževalnimi ter drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V okviru vseh večjih raziskovalnih projektov in nalog bo vključena sistematična skrb za razvoj raziskovalnega kadra. Skrb za raziskovalni naraščaj se kaže v sodelovanju Skupnosti pri akcijah, kot so gibanje znanost mladini, tekmovanjih mladih fizikov, mladinskih znanstvenih taborih ter pri sofinanciranju poljudno znanstvenega tiska. Z letom 1976 se bo Skupnost v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi močneje angažirala tudi pr: oblikovanju programske zasnove mladinskega tiska in tako težila k oblikovanju ustreznejše družbene klime za vrednotenje raziskovalnega dela m znanja sploh. 5.7. Politika investiranja V letu 1976 kot v prvem tetu izvajanja načrta srednjeročnega razvoja se bo Skupnost močneje kot doslej zavzela za intenzivnejše in smotrno investiranje na raziskovalnem področju. Pri tem bo še naprej v dosedanjem realnem obsegu zagotavljala raziskovalnim organizacijam kredite za nabavo raziskovalne opreme in financirala nabavo raziskovalne opreme za potrebe podiplomskega študija, bistveno pa bo povečala svoja vlaganja za izvajanje načrtov investicij v nadaljnjo izgradnjo raziskovalnih kapacitet po sklepih svoje skupščine Pri tem se bo ztt-■ vzemalu za oblikovanje srednjeročnega programa investiranja. v letu 1976 pa bo zagotavljala sv< ;u sredstva predvsem za nadaljevanji m dola nčanje že sprejetih investicijskih načrtov in za kar najhitrejše aktiviranje že- vloženih sredstev. Skupnost bo še vnaprej vse svoje investicijske programe izvajala v povezovanju in s sodelovanjem posameznih organizacij združenega dela, njihovih združenj ter z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 5.8. Medrepubliško in mednarodno sodelovanje Na področju medrepubliškega sodelovanja bo Skupnost v letu 1976 sodelovala pri nadaljnji izgradnji sistema povezanosti z raziskovalnimi skupnostmi drugih socialističnih republik ih socialističnih avtonomnih pokrajin v okviru odbora za koordinacijo znanosti in tehnologijo v SFRJ ter prevzemala svoj del skupnih nalog. Pri tem se bo angažirala predvsem za oblikovanje koordiniranih projektov, ki jih bodo raziskovalne skupnosti v Jugoslaviji izvajale in financirale vsaka na svojem področju. Posebno skrb bo Skupnost po-votila izmenjavi informacij o raziskovalnih programih in dosežkih ter se zavzela za Izmenjavanje strokovnjakov, tako pri raziskovalnem delu kakor tudi pri ocenjevanju raziskovalnih programov in rezultatov. Skupaj z drugimi raziskovalnimi skupnostmi bo nadaljevala skupne akcije na področju informatiko, znanstvenega tiska, znanstvenih sestankov in pri mednarodnih akcijah V letu 1976 bo Skupnost še posebej aktivna tudi pri organizacijskih vprašanjih medrepubliškega sodelovanja, saj prevzema predsedstvo odbora za koordinacijo znanosti in tehnologije v SFRJ. Na mednarodnem področju bo Skupnost še nadalje opravljala svoje naloge, ki slede iz sprejetih mednarodnih obveznosti v okviru znanstvenega in tehniškega sodelovanja Jugoslavije z drugimi državami ter bo oblikovala svoje mednarodno vezane programe kot del dogovorjene raziskovalne politike, sprejete v skupščini Skupnosti in temelječe na načelih, ki opredeljujejo mednarodno politiko, Jugoslavije kot neuvrščene socialistične države, pobudnice za enakopravne mednarodne odnose in za hitrejši razvoj manj razvitega sveta. V tem smislu si bo Skupnost prizadevala zlasti: — za poglobitev sodelovanja z državami v razvoju in z neuvrščenimi — za kiepite% t vmpskega znanstvenega sodelovanja v duhu sklepov konference'v Helsinkih; — za uveljavitev naše znanstvene misli v svetu; — za kritični in selektivni prenos znanja iz tujine; — za odelo vanj e s tujimi partnerji na področjih skupnega interesa. Pri izvajanju svojih nalog na mednarodnem področju bo Skupnost posebej tesno sodelovala z upravnimi organi za mednarodne odnose republik in federacije ter v okviru svojih pristojnosti m odgovornosti zagotavljala dosledno spoštovanje družbenopolitične skupnosti in njene varnosti. 5.9. Povezovanje in sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in samoupravnimi Interesnimi skupnostmi Skupnost bo tudi v letu 1976 sodelovala z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi v Okvirih ih po načelih, ki jih določajo družbeni dogovori .san. .v -vni sporazum o ustanovitvi in delovanju skupnouii tet statut skupnosti. Pri tem se bo Skupnost zavzemala predvsem za — uveljavljanje raziskovalnega dela m aplikacijo rezultatov raziskav kot delovne metode pri reševanju nalog, ki slede iz razvojnih programov posameznih organizacij ; — za dogovore o skupnem programiranju in financiranju raziskav za potrebe'upovabmkov, pri čemer naj bi bili partnerji predvsem občinske in področne razisko-valiie skupnosti ter ustrezne samoupravne interesne skupnosti ali asociacije v gospodarstvu in družbenih dejavnostih; — za dogovore pri obravnavanju vseh vprašanj, ki so skupne več samoupravnim interesnim skupnostim in njihovo reševanje v smislu skupnih interesov. 5.10. Informiranje o čelu skupnosti Skupnost bo tudi v letu 1976 nadaljevala z mesečnim izdajanjem reviji > Raziskovalec«, kot glasila vseh raziskovalnih skupnosti. Glasilo bo seznanjalo uporabnike in raziskovalce z delom skupnosti in z njenimi nalogami, poročalo bo o delu raziskovalnih organizacij ter o nalogah, ki jih pred nje postavljajo uporabniki. Pri tem bo »Raziskovalec« sodeloval z glasili Gospodarske zbornici; Slovar''c bank in drugih asociacij. “Raziskovalec- bi vojc bralce seznanjal z novicami s področja raziskovalne dejavnosti doma in na tujem. Poieg svojega glasila bo Skupnost nadaljevala z izdajanjem letnega poročila, po potrebi pa še drugih občasnih publikacij. Občasno bo Skupnost poročala o delu raziskovalnih skupnosti prek sredstev javnega ob v: ščanja. po potrebi pa bo z aktualnimi nalogami seznanjala člane tudi s posebnimi okrožnicami ali bilteni. 5.11. Strokovna služba Strokovna služba se mora v letu 1976 organizirati v strokovni servis raziskovalnih skupnosti za opravljanje skupnih, analitično-štrokovnih, administrativnih ter fi-nančno-tehničnih nalog na način, določen s samoupravnimi sporazumi in s statuti. V službi bo treba zasesti sistemizirana delovna mesta in jo tudi tehnično ustrezno opremiti. Služba bo pri izvajanju svojih nalog sodelovala s službami ustreznih upravnih org nov Zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in kultur-no-prosvetnd sodelovanje, Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze raziskovalnih org mizacij -Slovenije pri čemer si bo prizadevala za povezovanje dcUte'\ in racionalno organizacijo dela služb za raziskovalno dejavnost v Sloveniji. 5.12. Kvantitativna opredelitev p.-cgrama Raziskovalne skupnosti Slovenije Na osnovi usmeritev Raziskovalno skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnosti za program v letu 1976 srednjeročnega prog vat'.a raziskovalne dejavnosti ter sprejete metodologije dogovarjanja o skupni porabi je strokovna služba Raz -kovalne skupnosti Slovenije pripravila naslednje izhodišče za kvantifikacijo programa. V tabeli I. navajamo najprej kvantifikacijo raziskovalnega programa za leto 1975, pri čemer smo upoštevali porazdelitev med cilje raziskovalne dejavnosti, kot jih daje predlog srednjeročnega programa, ter sklepe izvršilnega odbora Raziskovalne skupnosti Slovenije, sprejete na osnovi sklepa skupščine o usmerjanju sredstev v letu 1975 (stolpec 1). Naslednji stolpec prikazuje vrednosti programja 1975 povečane za 6,5 %i, kolikor znaša predvideno povečanje cen do konca leta 1975, v primerjavi s povprečjem leta 1975. Stolpec 3 podaja faktor povečane aktivnosti pri posameznih ciljih raziskovalne dejavnosti. Ta faktor, je 1,2 pri energetiki in surovinah, 1,1 pri razvoju družbenopolitičnega sistema, pn prometnih raziskavah ter pri proizvodnih procesih ter 1,05 pri vseh preostalih. Ti indeksi rasti skušajo tudi kvantitativno opredeliti prednostne naloge, vendar še ne morejo predstavljati končne usmeritve in so predlagani kot orientacija le za prve razprave. Zadnji stolpec daje izhodiščno vrednost programa za leto 1976 kot produkt valorizirane vrednosti programa za leto 1975 z usmeritvenimi faktorji. Projektni sveti in področne raziskovalne skupnosti bi morale v nadal. ijem postopku preveriti, koliko se te izhodiščne kvantifikacije ujemajo z njihovimi programi. Kvantifikacije v tej in drugih tabelah so torej le indikativne. O dokončni kvantifikaciji bo odločala skupščina ob sprejemu finančnega načrta skupnosti za leto 1976. / Tabela I. St. Raziskovalni program Vrednost 1975 Valorizirana vrednost Faktor Vrednost 1976 1. Razvoj družbenoekonomskega m družbonopoli- 1 2 3 4 ličnega sistema 14,53 15,47 1,1 17,02 2. Racionalna izraba prostora kot komponenta družbenega razvoja 8,30 15,83 1,05 9,27 3. Racionalizacija in zadovoljevanje potreb po energiji in surovinah 3.1. Energetika 39,38 41,94 1,20 30,32 3.2. Surovine 49,90 53,14 1,20 o:;,77 4.1. Razvoj transportnih sistemov 2,00 2,13 1,1 2,34 4.2. Proizvodi in procesi 49,34 52,54 1.1 57,79 4.3. Povečanje in izboljšanje proizvodnji hrane 17,49 18.63 1,05 19,56 4.4. Izboljšanje organizacije proizvodnje produktivnosti in rast 4,39 4,68 1,05 4,91 5. Izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer 21,62 23,03 1,05 24,18 6. Raziskovanje nacionalne, kulturo 5,95 6,34 1,05 6,66 7. Razvoj raziskovalne dejavnosti — posebne le- 19,46 meljne raziskave 17,40 18,53 1,05 Skupaj : 230,30 245.26 1.12 275.28 za ugotovitev sredstev, ki jih potrebujemo za 1 40 'Vu vrednosti raziskovalnega programa 1976 bo raziskovalnega programa v letu 1976 moramo napra- (0,4 . 275,28) — za tekoča izplačila 110,1 viti naslednji izračun: S k u p a j : 246,11 V tabeli 11 jv - podan indikativni izračun postavk Vrednost raziskovalnega programa, m do iz- finančnega načrta za leti. 1976. Tudi tu jv uporabljeno veden v letu 1976 (prenošene obveznosti) 135,9 ista metodologija. Namesto faktorja (stolpec 3j je 'ponv- . kod 'dana potreba ijo dodatnih sredstvih (stolpec 4) Tabela II. v mio din St. \ Namen Vrednost 1975 Valorizirana vrednost Faktor Povečanje vrednosti Vrednost 197li 1. Program raziskav (po tabeli I). 172,4 183,6 1,34 — 246,(1 2. Raziskovalni program SAZU 23,3 24,8 1.10 — 27,3 3. Kreditiranje razvojnih raziskav in prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso 46,0 49,(1 1,20 58,8 4. Raziskovalna infrastruktura 20,7 21,8 — ' 4,0 25,8 Skupaj raziskave: 262,4 279,2 1.28 — ' 357,9 5. Investicije v opremo 8,7 9,3 1.00 — 9,3 6. Znanstveni tisk 6,0 0,4 1,00 — 6,4 7. Znanstveni sestanki 1,9 2,0 1,00 — 2,0 8. Mednarodno sodelovanje 1,5 1,6 1,00 — 1,6 9. Stipendije in kadri 11,6. 12,4 1,10 — 13,6 10. Podiplomski študij , 2,0 2,1 1,40 — 2,9 11. Kreditiranje investicij — oprema 21,0 22,4 1,00 — 22,4 12. Večje investicije ■ 5,0 5,3 — 4,7 10,0 13. Informacijski center 2,5 2,7 1,20 — 3,2 14. Poslovni stroški skupnosti 5,0 5,3 • 1,10 — 5,8 15. Strokovna služba 8,5 9,1 1,05 — 9,6 16. Nagrade — sklad Borisa Kidriča 1,2 1,3 1,00 — • 1,3 17. Rezerva — ostalo 5,4 5,8 1,10 — 6.4 Skupaj: 344,7 364,9 1,24 452,4 V izračunih so zaradi skladnosti s plani drugih skupnosti upoštevane predvidene cene 31. 12. 1975, ki so po sprejeti metodologiji Zavoda za družbeno planiranje računane s faktorjem 1,065 na povprečne cene 1975. Ta metodologija ne daje realnega gibanja cen na vsakem področju in daje za ceno raziskovalnega dela prenizko valorizacijo. Sredstva Raziskovalne skupnosti Slovenije brez prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela so znašala v lotu 1975 52,7 milijonov dinarjev. Predvidevamo, da bodo v letu 197(5 ta sredstva znašala 68,4 milijonov dinarjev, kar je za 29 " o več kot v lanskem letu. I/ prispevka temeljnih organizacij združenega dela bi potrebovali za uresničenje omenjenega programa torej 452,4 mio dinarjev 68,4 mio dinarjev 384,0 mio dinarjev Znesek teh prispevkov je za 32 %> večji kot v lanskem letu. V zgornjih izračunih niso upoštevana sredstva za izvajanje nekaterih nalog, ki naj bi jih prenesli iz splošne v skupno porabo. Te naloge so: Tabela III. v mio dinarjev 184. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. februarja 1976 sprejela 1. Fulbrightov program 0,1 2. Primanjkljaj zavoda RTV Ljubljana 1,3 3. Dejavnost Zavoda za mednarodno znan- stveno prosvetno kulturno in tehnično sodelovanje 1,8 4. Program geoloških raziskav v zvozi z geološko karto 5,0 5. Dejavnost jugoslovanskega bibliografskega inštituta 0,5 6. Mladinski tisk 1,0* 7 Investicije v raziskovalno dejavnost 4,0 Skupaj: 13,7 Sklepi o tem, katere naloge iz te tabele naj bi Raziskovalna skupnost v 1975 letu začela izvajati, še niso bili sprejeti Prav tako še ni odločitve o tem, za katere naloge se izvede prenos ustreznih sredstev iz splošne v skupno porabo. * vključeno tudi v točki 5, poglavje III. Prav tako moramo zagotoviti še sredstva za morebitne nove naloge za katere so bile dane pojoude. Te nove naloge so zbrane v tabeli IV. Tabela IV. v mio din 1. Nadaljnja izgradnja računalniških zmogljivosti . 5,0 2. Center za proučevanje upravljanja podjetij v javni lastnini 0,5 3. Gradnja polindustrijskih naprav za predelavo sekundarnih surovin 5,0 4. Povečana vlaganja v informacijske centre 3,0 5. Mladinski tisk 1,0* Skupaj : 14,5 Sklepi o tern. katere naloge iz te tabele naj bi Raziskovalna skupnost v letu 1975 začela izvajati, Se niso bili sprejeti Prav tako še ni odločitve o tem, za katere naloge se izvede prenos ustreznih sredstev iz splošne v skupno porabo." * vključeno hkrati v tabeli III. in IV. St. 025-5/76 Ljubljana, dne 25 februarja 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj * ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe republiških organov, za-\ odov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v Sit Sloveniji za leto 1976 I Devize, ki so na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni’ list SFRJ. št. 36-358/72) in odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije, republik in avtonomnih pokrajin za leto 1976 (Uradni list SFRJ št. 61/75) določene za potrebe SR Slovenije za leto 1976 v znesku 357.706.250 dinarjev deviznih sredstev, od tega 90 °/ din mesečno, če so težje telesno ali' duševno prizadeti; — 60 din mesečno, če je roditelj, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada edini hranilec. Pogoji za pridobitev pravice iz prve In druge alinee te točke so določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice dc denarnih pomoči (Uradni list SRS, it. 5/76). III 1. Otroci iz socialno ogroženih kmečkih družih imajo pravico do otroškega dodatka, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka; — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2.000 din oziroma 600 dinarjev katastrskega dohodka letno na družinskega člana. 2. Otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do otroškega dodatka, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Skupnost otroškega varstvu v občini lahko v izjemnih primerih določi višji ali nižji otroški dodatek kot je določen v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru sredstev na podlogi števila otrok in višine otroškega dodatka, določene s 1 točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki. IV . Dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15 marca 1976. sicer se jim s 1. majem 1976 ustavi izplačevanje otroškega dodatka in posebnega dodatka k otroškemu dodatku. V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976 dalje. St. 551-3/72 Ljubljana, dne 23. februarja 1976. Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik skupščine Marjeta Potrč 1. r 192. Na podlagi 14. in 22. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) je skupščina Zveže skupnosti otroškega varstva SR Slovenije na 2 seji dne 23. februarja 1976 sprejela SKLEP o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1976 1 Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 750 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč: — izpolnjuje pogoje po prvi alinei I. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1976 oziroma — ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine do 1.200 din letno. II Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka je 350 din, če družina občana, ki uveljavlja denarno pomoč: — presega pogoje po prvi alinei 1. točke sklepa o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1976 oziroma — Ima dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana družine 1.200 din in več. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maju 1976, dalje. St. 554-1/71 Ljubljana, dne 23. februarja 1976. Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Predsednik skupščine Marjeta Potrč 1. r 193. Na podlagi 23. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava je Skupščina Območne vodne skupnosti na svojem zasedanju dne 26. decembra 1975 sprejela SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za obdobje 1976—1980 I. UVODNI DOLOČBI 1. člen Z namenom, da se zagotovi nemoten razvoj vodnega gospodarstva v naslednjem planskem obdobju 1976 do 1980, se podpisniki tega sporazuma dogovorijo o višini in načinu zbiranja sredstev, ki bodo podlaga za sprejetje in zagotovilo za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za plansko obdobje 1976 do 1980. 2. člen Podpisniki tega sporazuma so vsi ustanovitelji Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. II. OBSEG FINANČNIH SREDSTEV 3. člen obseg finančnih sredstev, ki jih bodo podpisniki združevali pri Območni vodni skupnosti za predvideno srednjeročno obdobje se določi tako, da bodo celokupna sredstva, zbrana na osnovi vodnega prispevka, predstavljala ca. 0,43 »/o povprečne udeležbe v družbenem proizvodu, ki bo v tem obdobju dosežen na območju Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. V skladu s prvim odstavkom tega člena, se podpisniki tega sporazuma dogovorijo, da bo celokupna vsota sredstev, združenih na območju Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava v tem petletnem obdobju znašala ca. 547,012.000 din, kar predstavlja bazo, za sestavo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območje Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. Predvidena vsota je tudi baza za določanje tarif na osnove, od katerih se plača vodni prispevek. 4. člen Sredstva, ki bodo zbrana v skladu z določili prejšnjega člena, se v srednjeročnem programu razvoja vodnega gospodarstva na območju Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava razporedijo kot sledi 1. a) za redno vzdrževanje 19 V d vseh sredstev b) za investicije in urejanje vodnega režima 30% vseh sredstev c) za soudeležbo pri napravah in delih za čiščenje voda 14 % vseh sredstev d) za soudeležbo-pri delih za zagotovitev vodnih virov in naprav za oskrbo z vodo 6% vseh sredstev e) za funkcionalne izdatke Območne vodne skupnosti 1 % vseh sredstev 2. Za združevanje pri Zvezi . vodnih skupnosti Slovenije največ 30 % vseh sredstev od zbranih sredstev, računajoč po enotnih tarifah v SR Sloveniji. III. ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA 5. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo zbirali sredstva, predvidena v členu 3 tega sporazuma s plačevanjem vodnega prispevka skozi celotno srednjeročno obdobje 1976—1980 tako, kot to določata 7.' in 22. člen zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74). V skladu s prvim odstavkom tega člena, plačujejo vodni prispevek temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: plačniki vodnega prispevka). 6. člen Plačniki vodnega prispevka plačujejo vodni prispevek od vsake naslednje osnove posebej: — od doseženega dohodka, — od količine izkoriščene ali uporabljene vode oziroma od količine proizvedene električne energije, od količine in stopnje onesnaženosti izpuščene vode oziroma od količine izpuščenih drugih snovi, ki onesnažujejo vodo, — od količine odvzetega peska, mivke, proda iz strug, brežin in priobalnih zemljišč. Ne glede na določbe prvega odstavjca tega člena, komunalne organizacije ne plačujejo vodnega prispevka za vodo, ki se uporablja za zalivanje javnih zelenih površin, čiščenje javnih prometnih površin, gašenje požarov in transport odpadnih voda ter vzdrževanje in izkoriščanje komunalnih hidrotehničnih objektov. IV. TARIFE ZA OSNOVE, OD KATERIH SE PLAČUJE VODNI PRISPEVEK 7. člen Začenši z letom 1976 plačujejo plačniki vodnega prispevka vodni prispevek po tarifah in določilih tega samoupravnega sporazuma. 8. člen Splošni vodni prispevek plačujejo vse temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno-gospodarsko dejavnost, v višini 1,0% od davčne osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Splošni vodni prispevek plačujejo občani in civilne pravne osebe, ki samostojno opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, po stopnji iz prvega odstavka tega člena iz osebnega dohodka in to od davčne osnove, od katere se plačuje davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 9. člen Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljenovodo plačujejo temeljne organizacije združenega dela ter občani in civilno pravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske, komunalno-gospodarske ali druge dejavnosti, izkoriščajo ali uporabljajo vodo in sicer: 1. Temeljne organizacije združenega dela, ki proizvajajo električno energijo od kWh proizvedene električne energije, ne glede na dejavnost po 0,003 dinarjev, 2. Temeljne organizacije združenega dela ter občani in civilno pravne osebe'od m’ Izkoriščene ali uporabljene vode po: 0,70 din v letu 1976 0,70 din v letu 1977 0,725 din v letu 1978 0,725 din v letu 1979 0,75 din v letu 1980. Plačniki vodnega prispevka, ki so po dosedaj veljavnem samoupravnem sporazumu o financiranju vodnogospodarskih del Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, za leto 1975 plačevali vodni prispevek od izkoriščene in uporabljene vode po znižanih tarifah (popustniki), plačujejo vodni prispevek po 1. odstavku tega člena. V posameznih, utemeljenih primerih, pa lahko Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava, na zahtevo plačnika vodnega prispevka (popustnika) iz 2. odstavka tega člena sklene, da ta plačnik vodnega prispevka, plačuje vodni prispevek po nižji tarifi. Izvršni odbor Območne vodne skupnosti Ljubljanica —Sava, vsako leto obravnava upravičenost znižanja tarif za posamezne plačnike vodnega prispevka (po-Dustnikc) in sklepa o višinah znižanih tarif. 10. člen Vodni prispevek za onesnaženo vodo plačujejo temeljne organizacije združenega dela, občani in civilno pravne osebe, ki pri opravljanju gospodarske, komunalno-gospodarske in samostojne obrtne ali druge gospodarske dejavnosti izpuščajo onesnaženo vodo ali druge snovi, ki onesnažujejo vodo, za izpuščeno onesnaženo vodo po ma izpuščene onesnažene vode in stopnji onesnaženosti vode, za izpuščanje drugih snovi pa po m’ izpuščenih snovi in stopnji onesnaženja. Stopnje onesnaženja, se izražajo v enotah onesnaženja E po: 22.50 din v letu 1976 23.50 din v letu 1977 24.00 din v letu 1978 25.00 din v letu 1979 25,00 din v letu 1980 Plačniki vodnega prispevka, ki so po dosedaj veljavnem samoupravnem sporazumu o financiranju vodnogospodarskih del Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, za leto 1975 plačevali vodni prispevek za onesnaženo vodo po znižanih tarifah (popustniki), plačujejo vodni prispevek po 1. odstavku tega člena. V posameznih, utemeljenih primerih, pa lahko Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava, na zahtevo Plačnika vodnega prispevka (popustnika) iz 2. odstavka tega člena sklene, da ta plačnik vodnega prispevka Plačuje vodni prispevek v letu 1976 po nižji tarifi s 'cm, da se vsako naslednje leto avtomatično poveča tarifa za 20 "/e razlike med znižano tarifo in tarifo iz 1. odstavka tega člena potem, ko je ugotovljeno povišanje, ki je navedeno v 14. členu. Izvršni odbor Območne vodne skupnosti Ljubljanica ~~Sava, obravnava upravičenost znižanja tarif za posamezne plačnike vodnega prispevka (popustnike) in sklepa o višinah znižanih tarif. Preračunavanje količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti vode in stopnje onesnaženosti v enote, s« opravi po predpisu, ki ga izda Republiški sekretariat za urbanizem. 11. člen Občani, zavezanci davka iz osebnega dohodka iz metijske dejavnosti, plačujejo namesto vodnega pri- spevka za uporabljeno in onesnaženo vodo, vodni prispevek v višini 2 Vo od katastrskega dohodka od negozdnih površin. Vodnega prispevka po prejšnjem odstavku, ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 12. člen Vodni prispevek za pitno vodo plačujejo komunalne vodovodne organizacije oziroma druge organizacije, ki oskrbujejo prebivalstvo s pitno vodo. Navedene organizacije zaračunavajo in odvajajo vodni prispevek za oddano vodo vsem potrošnikom pitne vode, razen tistim, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so obremenjeni v 9. členu tega sporazuma od porabljenega m:l vode. Vodni prispevek za m3 potrošene pitne vode znaša 0. 30 din. 13. člen Vodni prispevek za naplavine, se plačuje za odvzem peska, proda ali gramoza iz strug in z obrežij naravnih tokov, jezer in akumulacij od 1 m3 odvzetega peska, proda ali gramoza po 28 dinarjev. 1 Za 1 m3 odvzete mivke, se plača štirikratna tarifa kot velja za odvzeti gramoz. 14. člen Tarife, določene od 9. do 13. člena tega sporazuma, se na začetku vsakega leta tega petletnega obdobja, začenši z letom 1977 korigirajo za procent, ki predstavlja uradno ugotovljeno spremembo stroškov v gradbeništvu v preteklem letu, na podlagi uradnih ugotovitev Zavoda za statistiko SRS. Procent povečanja v smislu 1. odstavka tega člena, določi Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava. Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava določi procent z 2/3 večino navzočih delegatov. V. NAČIN PLAČEVANJA IN POBIRANJA VODNEGA PRISPEVKA 15. člen Splošni vodni prispevek plačujejo plačniki iz 1. odstavka 8. člena tega sporazuma v mesečnih akontacijah do 20. v mesecu za tekoči mesec. Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 30. junija znaša 1/12 obveznosti iz naslova splošnega vodnega prispevka po zaključnem računu za preteklo leto. S periodičnimi obračuni se ugotavlja in poračunava obveznost za preteklo obdobje tako, da se na ugotovljeno davčno osnovo za davek iz dohodka uporabi tarifa iz 1. odstavka 8. člena oziroma iz 1. odstavka 14. člena tega sporazuma in določi nova akontacija za naslednje tekoče obračunsko obdobje. Dokončni obračun splošnega vodnega prispevka se opravi z zaključnim računom plačnika vodnega prispevka. Odmero in pobiranje splošnega vodnega prispevka od občanov in civilno pravnih oseb, ki samostojno opravljajo obrtno ali gospodarsko dejavnost, izvajajo občinske davčne službe po enaki stopnji in na enak način, kot to določajo gornji odstavki tega člena. Odmera in pobiranje vodnega prispevka po 5. odstavku tega člena, se izvaja po določilih pogodbe, ki jo skleneta Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava in davčna služba občine. 16. člen Vodni prispevek, za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo plačniki mesečno za nazaj, na osnovi ugotovljene potrošnje po tehnični merilni napravi in tarifi, določeni v 9. členu oziroma 1. odstavku 14. člena tega sporazuma, vendar najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Plačniki vodnega prispevka, ki izkoriščene ali upo-rgfcitjepe vode še ne merjjo z merilnimi ngpr^varni in plačniki vodnega prispevka, za onesnaženo vodo, plačujejo vodni prispevek v mesečnih akontacijah za pa-zaj in sicer dq 20. v mesecu za pretekli mesec. JMescčna akontacija znaša Vis zneska in se cjQbi tako, da se na količine v preteklem letu uporabljene ali izkoriščene vpde oziroma izpuščene onesnažene vode oziroma drugih snovi uporabi tarifa, ki velja za ustrezajoče leto v sjcladu s tem sporazumom. 17. člen Plačniki vodnega prispevka iz 9. in 10. člena tega sporazuma, so dolžni priglasiti strokovni službi za vodni prispevek, najpozneje do 31. januarja vsakega leta količine izkoriščene ali uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode ali drugih snovi za preteklo leto. Komunalne vodovodne organizacije oziroma druge organizacije, ki oskrbujejo potrošnike z vodo, so dolžne dostaviti strokovni službi za vodni prispevek do 31. januarja vsakega leta seznam vseh potrošnikov z vsemi kpjičinapji vode, kj so jih oddale potrošnikom. Strokovna služt>p za vodni prispevek izda odločbe o dokončni odmori vodnpga prispevka za uporabljeno ali onesnaženo vodo. 18. člen Vodni prispevek za naplavine, plačujejo plačniki po 13. členu tega sporazuma ob odvzemu peska, proda oziroma gramom Vodnogospodarskemu podjetju Ljubljana, p. o. Ljubljana, ki opravlja inkaso službo za ta prispevek- Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana nakaže zbrani vodni prispevek mesečno za nazaj, vendar najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. 19. člen Vse vrste vodnega prispevka, se nakazuje na ustrezajoči zbirni račun za vodni prispevek v občini. VI. PREHODNE IN KOLCNE DOLOČBE 20. člen Plačniki vodnega prispevka plačujejo vodni prispevek za celo tekoče leto oziroma obdobje, za katero velja ta sporazum in v rokih, ki jih ta sporazum določa, ne glede na to, kdaj je bil sporazum podpisan. V primeru zamude plačila, plačujejo plačniki vodnega prispevka zamudne obresti v višini 5 °/o p. a. 21. člen Strokovno službo za vodni prispevek opravlja za Območno vodno skupnost Ljubljanica—Sava strokovna služba Zveze vodnih skupnosti. 22. člen Plačniki, ki imajo lastni odvzem vode, so dolžni na naprave za odvzem vode namestiti merilne naprave, ki jih zapečati pristojna strokovna služba za vodni prispevek. 23. člen Plačniki vodnega prispevka lahko v primeru, ko se ne strinjajo z obračunskimi in drugimi i ti. ki jth izdajajo vodovodne organizacije in pristojn strokovne službe za vodni prispevek, zahtevajo preizkus pravilnosti teh aktov. Preizkus opravi izvršni odbor Območne vodne skupr nosti Ljubljanica—Sava. Ce se plačnik vodnega prispevka z odločitvijo izvršnega odbora Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava ne strinja, lahko zahteva, da skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava dokončno sklepa o njegovi zahtevi. 24. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS ter velja 8 dan od dneva objave, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje. Ljubljana, dne 26. decembra 1975. Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava Predsednik skupščine Ivan Rupnik 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 194. Na podlagi 13- člena zakona o socialne skrbstvu (llradni list SRS, št. 39/74) in 72. člena statuta mesta LlMbljane (I/radni list SRS, it. 13/74) sklenejo skupnosti sppialnega skrbstva: Ljubljana Bežigrad, Ljiljana Center, Lj ubij ang Moste-Rolje, Ljubljana Šiška in Ljubljana ViČ^Rudnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti socialnega skrbstva mpsta Ljubljane 1. člen Skupnost} sppiginega skrbstva ljubljanskih občin ustanavljamo skupnost soplalpega skrbstva meSta yubr ijane z nomonom; — za usklajevanje in usmerjanje politike wiui-nega skrbstva v skladu ž družbenimi potrebami in razvojem Ljubljane, — za ugotavljanje potreb programiranja socialnega skrbstva in za analitično raziskovalno delo na po-drpčju socialnega skrbstva, — za oblikovanje enotnih kriterijev ip pogojev za priznavanje vseh vrst in oblik družbeno-dengrnih pomoči, — za usklajevanje in razvijanje sosedske pomoči kot elementarne oblike medčloveških odnosov in kot obliko prostovoljnega socialnega dela, katerega nosilec je organizacija RKS v mestu Ljubljani, — za usklajevanje in razvijanje strežniške službe, ki vsebuje zdravstveno in socialno pomoč ostarelim, onemoglim in bolnim občanom, — za razvijanje dejavnosti dnevnega varstva ostarelih občanov kot stalno obliko delovanja domov upokojencev, — za usklajevanje programiranja gradenj splošnih in posebnih socialnih zavodov, — usklajevanje prizadevanj za realizacijo programa družbene skrbi za starejše občane mesta Liub- ljane (19J0—1975), ki ga jc treba rokovno podaljšati dd leta 1980, — za sodelovanje z ustreznimi strokovnimi službami občin in mesta pri planiranju novih naselij z vidika potreb socialnega skrbstva, — za usklajevanje politike in reševanja problematike zaposlovanja duševno manj razvite mladine v delavnicah pod posebnimi delovnimi pogoji in za ustanavljanje potrebnih zavodov, — za preučevanje problematike prehodnikov, brezdelnežev in ustanavljanje ustreznih zavodov, — za preučevanje problematike mladih begavcev in mladine z motnjami vedenja in osebnosti ter ustanavljanje ustreznih zavodov, — za usklajevanje sistema izobraževanja kadrov za potrebe socialnega skrbstva Ljubljane, — za usklajeno reševanje problematike migracije delavcev iz drugih republik in pokrajin, — za predlaganje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter — za usklajevanje in koordiniranje drugih dejavnosti iz področja socialnega skrbstva, ki so skupnega pomena za podpisnike tega samoupravnega sporazuma in splošnega družbenega pomena za mesto Ljubljana. 2. člen Skupnost socialnega skrbstva se dogovarja s skupnostmi socialnega skrbstva ljubljanskih občin za sprejemanje prioritetnih nalog in reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena za mesto. 3. člen Zaradi oblikovanja politike socialnega varstva, usklajevanja programov, zagotavljanja ukrepov in sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja s Skupščino mesta Ljubljane, sc skupnost socialnega skrbstva povezuje v skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane. Skupnost socialnega skrbstva se dogovarja in usklajuje delo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zavodi, organizacijami in društvi, katerih del dejavnosti sodi tudi v področje socialnega skrbstva. 4. člen Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane uresničuje in izvaja nalogo s področja socialnega skrbstva bo sprejetem programu. Za uresničevanje programa socialnega skrbstva združujejo občinske skupnosti socialnega skrbstva potrebna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti tčr polom svojih delegatov v mestni skupnosti socialnega skrbstva določajo način uporabe sredstev. Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane združuje sredstva tudi iz drugih interesnih skupnosti za kritje stroškov delovnega programa. 5. člen Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane iz-vaja s tem sporazumom delovne programe, ki Izhajajo 'z letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov vseh skupnosti socialnega skrbstva ljubljanskih občin in so jo le-te tudi pooblastile za ■ izvajanje programiranih nalog. 6. člen Program se financira: — iz združenih sredstev skupnosti socialnega skrb-stva ljubljanskih občin, — iz sredstev drugih samoupravnih' interesnih skupnosti, — iz drugih virov. 7. člen Za formiranje finančnega načrta sklene skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane vsako leto dogovor s skupnostmi socialnega skrbstva ljubljanskih občin in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo program mestne skupnosti. 8. člen Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane opravlja tudi druge naloge, določene s statutom, s samoupravnim sporazumom ali dogovorom med skupnostmi socialnega skrbstva ljubljanskih občin in drugimi interesnimi skupnostmi. 9. člen Z občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva in drugimi interesnimi skupnostmi se skupnost dogovarja za skupna stališča pri oblikovanju politike in razvoja socialnega skrbstva v SR Sloveniji. 10. člen Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane ima skupščino, ki je najvišji organ upravljanja skupnosti. Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednik skupščine zastopa skupščino. Naloge predsednika so določene s statutom te skupnosti. Organ skupščine je izvršni odbor. Skupščina in izvršni odbor lahko ustanovita stalna delovna telesa. Začasna delovna telesa sc lahko ustanovijo tudi s sklepom skupščine ali s sklepom izvršnega odbor? 11. člen Skupščina je enodomna in šteje 25 delegatskih mest. Delegate skupščine delegirajo občinske skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane. Vsaka občinska skupnost ima 5 delegatskih mest. Mandatna doba skupščine traja štiri leta. Izvolitev in odpoklic delegatov, ki imajo stalno funkcijo v skupščini, in njenih organih ,se vrsi na način, ki ga določa zakon, in po postopku, ki ga sprejme MK SZDL. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva dela na sejah. Seja je sklepčna, če je na njej navzočih večina delegatov skupščine. Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Statut, program, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala 2/3 večina delegatov skupščine. 12. člen Skupščina skupnosti sprejme vsako leto delovni program, finančni načrt in zaključni račun. Letni delovni program izhaja iz srednjeročnega delovnega programa, ki je sestavljen na podlagi določil 5. člena tega sporazuma. 13. člen Skupščina na svojih sejah: — sprejme statut, poslovnik, program, finančfti načrt in zaključni račun, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — obravnava problematiko socialnega skrbstva na območju mesta, — daje pobudo za sodelovanje z drugimi interesnimi skupnostmi, — obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinskih in mesjne skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih, — daje pobudo in odloča o ustanovitvi socialnih zavodov mestnega pomena, — voli in odpokliče predsednika, namestnika predsednika skupščine, izvršni odbor in druga stalna in začasna delovna telesa skupščine skupnosti, — opravlja še druge naloge, določene s statutom in s tem samoupravnim sporazumom. 14. člen Izvršni odbor skupščine šteje sedem članov. Izvoli ga skupščina praviloma izmed delegatov socialnega skrbstva. Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine, ima predsednika in po potrebi tudi namestnika predsednika. Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren •ikupščini skupnosti. Izvršni odbor na sejah: — izvršuje sklepe skupščine, — izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti, — usmerja in nadzoruje svojo strokovno službo, — pripravlja predloge splošnih aktov in — izvršuje druge naloge, ki so določene s statutom in drugimi akti skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane. 15. člen Skupnost socialnega skrbstva mesta Ljubljane ima komisijo za samoupravni nadzor, ki šteje 5 članov. Vsaka občinska skupnost, ustanoviteljica mestne skupnosti socialnega skrbstva, izvoli po enega delegata iz občinske komisije za samoupravni nadzor, le-ti pa izmed sebe izvolijo predsednika komisije. Komisija nadzoruje izvajanje v skupnosti sprejete politike, uporabo sredstev in delovanje organov skupnosti. 16. člen Skupščina skupnosti in njen izvršni odbor sta dolžna obveščati vse delegacije skupnosti, občinske skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane, Skupščino mesta Ljubljane, družbenopolitične organizacije in druge o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo. 17. člen Prvo sejo skupščine skupnosti skliče iniciativni odbor. 18. člen Predlog sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo delegati skupščine in občinske skupnosti socialnega skrbstva po postopku, ki velja za njegovo sklenitev oziroma sprejem. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše vseh pet občinskih skupnosti socialnega skrbstva in začne veljati, ko ga potrdi Skupščina mesta Ljubljane. 20. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana Bežigrad, dne 25. februarja 1975. Predsednik skupščine Jan Ulaga 1. r. Ljubljana Center, dne 6. februarja 1975. Predsednik skupščine Pavla Tanjšek 1. r. Ljubljana Moste-Polje, dne 19. februarja 1975. . Predsednik skupščine Mirko Klančar 1. r. Ljubljana Šiška, dne 4. februarja 1975. Predsednik skupščine Irena Ma-telič 1. r. Ljubljana Vič-Rudnik, dne 29. januarja 1975. Predsednik skupščine Slavo Kobe 1. r. Mestna skupnost Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Predsednik skupščine Borut Stražar 1. r. LJUBLJANA 195. Na podlagi tretjega odstavka 3 člena in tretjega odstavka 128. »en« zakona o konstituiranju organizacij združenega deta m njihovem vpisu v sodni leg.isie lUradn' list SFRJ, št. 22/73). 124 člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št. 13/74) na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 197C na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o ustanovitvi Za-voda za avtomatsko obdelavo podatkov 1. člen Ustanovi se zavod za avtomatsko obdelavo podatkov (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Dejavnost Zavoda je posebnega družbenega po mena. 2. člen Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani. 3. člen Zavod skrbi za organizacijsko, programsko in tehnično izgradnjo celotnega komunalno informacijskega sistema za potrebe Skupščine mesta Ljubljane in Ljubljanskih občin, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih. Zavod je posebej odgovoren za organizacijo avtomatske obdelave podatkov na področju prispevkov in davkov, notranjih zadev, kadrovske evidence, katastra, ljudske obrambe, družbene samozaščite, komunalnih zadev, sodeluje pri razvoju obdelave statističnih podatkov in podatkov družbenega planiranja v občinah in mestu Ljubljane in daje pobude, mnenja in predloge za reševanje vprašanj s teh in drugih podobnih področij. 4. člen Zavod opravlja v okviru nalog iz 3. člena tega odloka naslednja dela- — skrbi za organizacijo programskih in tehničnih rešitev komunalno informacijskega sistema, — organizira in ažurira zbiranje podatkov za komunalno informacijski sistem (banka podatkov). — skrbi za vzgojo kadrov in povezavo z ustreznimi institucijami pri uvajanju novih dosežkov avtomatske obdelave podatkov, — organizira obdelavo vseh vrst prispevkov in davkov zn potrebe občin, — pripravlja organizacijske in programske rešitve za obdelavo davčnega knjigovodstva. — pripravlja obdelavo evidenc vodilnih kadrov ' Ljubljani. — pripravlja obračun osebnih dohodkov delavcev v upravi, — pripravlja register družbenih in privatnih stanovanj, — upravi za ljudsko obrambo omogoča koriščenje osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva pri lormiranju njenih datotek in pri uvajanju daljinske obdelave podatkov, — daje Skupščini mesta Ljubljane in skupščinam ljubljanskih občin in drugim samoupravnim organizacijam in organom informacije s področja komunalno informativnega sistema oz. s področij, ki jih obdeluje, — opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo izvršni sveti skupščin občin in mesta Ljubljane. 5. člen Delovanje Zavoda je javno. Zavod seznanja javnost prek'sredstev javnega obveščanja o izvrševanju naiog iz svojega delovnega področja o predlogih in drugih odločitvah, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Zavod mora varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določeni, kot državna ali uradna tajnost. Obvestila in podatke o delu Zavoda daje direktor Zavoda ali delavec, ki ga on določi. 6. člen Skupščina mesta in skupščine občin Ljubljane zagotovijo sredstva za izvrševanje nalog iz 3. in 4. člena tega odloka s posebno pogodbo. Pogodbo skleneta Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane m Zavod na podlagi letnpga programa dela Na letni program dela Zavoda dajejo soglasje izvršni sveti ljubljanskih občin in IS SML. Zavod lahko opravlja obdelavo podatkov tudi za druge družbenopolitične skupnosti, interesne skupnosti in za druge organizacije ter skupnosti pod pogoji, ki se določijo s posebno pogodbo. Izvrševanje nalog za c^ruge naročnike ne sme biti v škodo programa komunalno Informacijskega sistema, ki so ga zastavile Zavodu Skupščina mesta Ljubljane, skupščine ljubljanskih občin, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. 7. člen Zavod posluje v skladu s splošnimi predpisi in smernicami Skupščine mesta Ljubljane. Zavod je organizacija združenega dela, ki ima svoje organe upravljanja ter svoje samoupravne akte, ki jih. sprejema po postopku, določenem v statutu Zavoda Zavod ima svet kot družbeni organ. Svet šteje 11 članov, od katerih imenuje Skupščina mesta Ljubljane 2 člana, vsaka od skupščin občin Ljubljane po 1 člana, delovna skupnost pa 4 člane. Statut Zavoda določa pristojnosti sveta in način zagotavljanja splošnega družbenega interesa v delu Zavoda. 8. člen Zavod ima svoj statut, h kateremu daje soglasje Skupščina mesta Ljubljane. 9. člen Direktor Zavoda vodi in predstavlja Zavod, organizira delo ter odloča o zadevah, za katere je pooblaščen. 10. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k imenovanju direktorja Zavoda. Direktor se imenuje za 4 leta. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976. St. 128-Preds./76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. 'Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 196. Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976 in na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 Sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane 1. člen Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) se spremeni in dopolni tako. da se iz tretje alinee 1 točke 3. člena del zelenih m obdelovalnih površin izloči in prenese v peto alinee 2. točke 3. člena tega odloka, kot površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo — za gradnjo posebne šole VZ Janeza Levca. 2. člen Površine za gradnjo posebne šole VZ Janeza Levca obsegajo zemljišče s pare. št. 1327/1, 1327/2, del 1327/3, del 1328, del 1329, del 1331, del 1330, k. o. Brinje. 3. člen Urbanistično dokumentacijo, ki ponazarja to spremembo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v mesecu oktobru 1975 pod šifro prnieUto 9nss/7R 4. člen Območje iz 2. člena tega odloka, se ureja neposredno z lokacijsko dokumentacijo. 5. člen Ta sprememba mora biti označena v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 197. Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ št. 22/73) ter 20. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji .zbora združenega dela dne 26. februarja 1976 in na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o poslovnem času v lekarnah 1. člen S tem odlokom se določi poslovni čas za lekarne na območju ljubljanskih občin. 2. člen Poslovni čas lekarn na območju ljubljanskih občin je naslednji: — vse delovne dni v tednu od 7. do 20. ure — v soboto od 7. do 14. ure. 3. člen Dežurstvo je organizirano: — vse dni v tednu od 20. do 7. ure zjutraj mora biti dežurna najmanj ena lekarna, — v soboto od 14. do 20. ure morajo biti dežurne najmanj tri lekarne razporejene tako, da pokrivajo potrebe čimvečjega območja ljubljanskih občin, — ob nedeljah in državnih praznikih od 7. do 20. ure mora biti dežurna ena lekarna. 4. člen Dežurstvo v soboto popoldan imajo iste lekarne, kakor v nočnem času oziroma ob nedelj ali in praznikih. 5 člen Ne glede na določila iz 2. in 3. člena tega odloka poslujejo vse lekarne na zadnji delovni dan pred novoletnimi prazniki najmanj do 16. ure. 6. člen Ob množičnem obolenju prebivalstva (epidemije, naravne in druge nesreče) morajo lekarne povečati dežurstvo ob sobotah popoldan, nedeljo in med prazniki. Množično obolenje ugotovi pristojni organ za zdravstvo. 7. člen Razpred dežurnih lekarn po 3. členu tega odloka naredijo lekarne same. Seznam razporeda dežurnih lekarn pošlje Centralna lekarna Ljubljana upravnemu organu pristojnemu za gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljane v potrditev do 15. decembra, za vsako naslednje leto. Ce lekarna v določenem roku ne pošlje seznama razporeda dežurnih lekarn, določi dežurne lekarne upravni organ pristojen za gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljane. Za leto 1976 mora poslati lekarna seznam razporeda dežurnih lekarn do 15. aprila. 8. člen Pregled poslovnega časa in dežurstva morajo lekarne razobesiti na vidnem mestu ob vhodu v lekarne in objaviti v sredstvih javnega obveščanja. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo lahko v izjemnih primerih (adaptacija in podobno) odobri posamezni lekarni, da začasno preneha poslo- vati, o čemer obvesti upravni organ pristojen za gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljane. 10. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje lekarna, ki: 1. posluje v nasprotju z določbami 2., 3. in 8. člena tega odloka, 2. ne izpolnjuje določila iz 6. člena tega odloka, 3. preneha poslovati brez dovoljenja občinskega upravnega organa (9. člen). Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarne kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Si. 99/prcds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 198. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) in 46. člena statuta Slovenske knjižnice je Skupščina mesta Ljubljane na 19 seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februarju 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene sKiipnosu v ue-lovni skupnosti Slovenske knjižnice v Ljubljani, Gosposka 15 Za predstavnika družbene skupnosti v delovni skupnosti Slovenske knjižnice v Ljubljani se imenuje Peter Levec. St. 124/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 199. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-198/74) in 40. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 32/72) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o Imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Zavoda SR Slovenije za transfuzijo krvi, Ljubljana, Slajmerjeva 6 Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Zavoda SR Slovenije za transfuzijo krvi se imenuje Lučka K o v e n č a n. 200. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-198/74) in 56. člena statuta Prireditvene poslovalnice Festival je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februa-arja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 2'ć. februarja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu Prireditvene poslovalnice Festival, Ljubljana, Trg francoske revolucije 1 Za predstavnike družbene skupnosti v svetu Prireditvene poslovalnice Festival se imenujejo Samo Hubad, Lev Kreft, Ksenija Prežel j in Josip Vidmar. St. 122/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 201. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-193/74) in 19. člena statuta poklicne .jradbene šole Ivana Kavčiča je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19 sej' zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča. Ljubljana, Titovo 98 Za predstavnika družbene skupnosti v svetu poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča se imenuje Franc K o k o 1 j. St. 121/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 202. Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74 in 31. člena statuta Elektrotehniške šole v Ljubljani je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19 ^eji zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP a Imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Elektrotehniške šole v Ljubljani, Vegova 4 Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Elektrotehniške šole se imenuje Jože Štukelj. St. 120/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 203. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji. zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnice občinskega sodišča II. v Ljubljani Razreši se sodnica občinskega sodišča II. v Ljubljani Marija Domjan. Razrešitev velja z dnem 29. februarja 1976. St. 119/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Ini. 1. r. 204. Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni Ust SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane ‘Uradni Ust SRS, št 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi sodnice občinskega sodišča I. v Ljubljani Razreši se sodnica občinskega sodišča L v Ljubljani Jožica Seme-Aljančič. Razrešitev velja z dnem 29. februarja 1976. St. 118/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 205. Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni Ust SFRJ, št. 7/65) ter 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane 'Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k postavitvi Slavice Sketelj za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani. St. 117/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 206. Na podlagi 208. člena statuta mesta Ljubljam (Uradni list SRS, št. 13/74) in 6. členu odloku o nagradi mesta Ljubljane je Skupščina 'mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976, na 19. seji zbora občin dne 26. februar j a 1976 in na 19. seji družbenopolitičnega zbora dni' 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade mesta Ljubljane V žirijo za podelitev nagrade mesta Ljubljane se imenujejo: za predsednika: Franc Kimovec-Ziga. Za člane: Meta Bele-Sitar, Tilka BI ah a, Matija Božič, Dane Brežic, Miro Cerar, Tugo Klasinc, ’ Vlado Lakovič Franc L oz i n še k , Jože Počivavšek, Hrabroslav P r e m e 1 č , Dina Urbančič, Dušan Voglar, Ignac Voljč, Jože Vonta. St. 125/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 267. Na podlagi 142. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. skupni seji vseh zborov dne 26.' februarja 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi sekretarja Skupščine mesta Ljubljane Dolžnosti sekretarja Skupščine mesta Ljubljane se razreši Ivan Bitenc. 208. Na podlagi 142. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 5. skupni seji vseh zborov dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o imenovanju sekretarja Skupščine mesta Ljubljane Za sekretarja Skupščine mesta Ljubljane se imenuje Ivan Hafner St. 127/prcds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 209. Na podlagi 21., 49. in 50. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni Ust SRS. št. 18/67,20/70. 31/72 in 18/74). 4. m 5. člena •pravilnika o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih (Uradni list SRS, št. 20/68), 36. ter 166. člena statuta mesta Ljubljani in 8. člena statuta Gostinskega šolskega centra je Skupščina mesta Ljubljane na 19. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1976 in na 19. seji zbora občin dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Sole za specializirane gostinske delavce v Planini pri Rakeku 1 Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k ustanovitvi dislocirane enote Gostinskega šolskega centra, Ljubljana, Poljanska 28 a za — dislociran oddelek Sole za specializirane gostinske delavcu \ Ljubljani v vzgojnem zavodu Pianinu pri Rakeku za šolanje poklica kuharski pomočnik, 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/preds.-76 Ljubljana, dne 26. februarja 1976. Predsednik > Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. BREZICE 210. Skupščina občine Brežice je na podlagi 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in v skladu z dogovorom o politiki stanarin v letu 1975 ter na podlagi 203. člena statuta občine Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 sprejela ODLOK o najvišji stanarini v občini Brežice v letu 1976 1. člen Stanarina določena z odlokom Skupščine občine Brežice v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 14/75), velja tudi za leto 1976. in sicer za ''as, dokler ne bodo v skla- du z 10. členom zakona o stanarinah vsklajene osnove In merila za določanje stanarine za leto 1976. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-90/75-1 Brežice, dne 16. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. Predsednik zbora združenega dela Franc Mohor 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Rok Kržan 1. r. 211. Na podlagi 7. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-126/70) ter 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbo--a dne 27. novembra 1975 sprejela ODLOK o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Brežice za obdobje 1976—1980 I S tem srednjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del potrebnih za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, urejanja premoženjskopravnih in davčnih razmerij ter za druge namene. II Ta odlok ureja programiranje in financiranje naslednjih vrst geodetskih del: — izdelave temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :100 — izdelave zbiralnega katastra komunalnih naprav — reprodukcije katastrskih načrtov. III V obdobju 1976—1980 bodo na območju občine Brežice opravljene od posameznih vrst geodetskih del iz prejšnje točke naslednje naloge: — Temeljni topografski načrti v merilu 1 :1000 bodo izdelani v površini 330 ha v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, sofinanciranje izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obodbju 1976—1980, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in občine — Izdelan bo zbiralni kataster komunalnih naprav za vse novogradnje in rekonstrukcije, kakor tudi za ostale naprave za katere bo na novo izdelan kataster komunalnih naprav organizaciji. — Reproducirani bodo najbolj izrabljeni katastrski načrti. IV Za izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 1000 bo občina Brežice v letih 1976—1980 pri- spevala 650.000 dinarjev, ta sredstva se bodo uporabljala v skladu z družbenim dogovorom iz 1. alinee prejšnje točke. Za izvedbo ostalih nalog iz prejšnje točke bo občina Brežice v letih 1976—1980 zagotovila 200.000 dinarjev. Sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov bo zagotovila občine Brežice v svojem proračunu. V Sredstva iz prejšnje točke bo občina Brežice zagotovila vsako leto v enakem znesku 170.000 dinarjev. Znesek iz prejšnjega odstavka te točke se od leta 1977 do 1980 valorizira v višini, kot bo določal odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980. VI Za izvajanje tega programa neposredno skrbita občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve in občinski upravni organ, pristojen za proračun. VII Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-17/75-1 Brežice, dne 16. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Brežice Franc Skinder 1. r. CERKNICA 212. Na podlogi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 208. člena statuta občine Cerknica je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 50. seji dne 10. februarja 1976 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega načrta Cerknice v zvezi z lokacijo bencinske črpalke ter zazidalnega načrta industrijske cone in športnega centra < v Cerknici 1 Javno se razgrne predlog spremembe urbanističnega načrta Cerknice v zvezi z lokacijo bencinske črpalke po projektu, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana v decembru 1975 in predlog zazidalnega načrta industrijske cone in športnega centra v Cerknici po projektu, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana v oktobru 1975. 2 Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica in na Komunalno stanovanjskem podjetju Cerknica 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 350-3/73-1 Cerknica, dne 10. februarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta ' Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. LJUBLJANA CENTER 213. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10-232/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 13. seji zbora združenega dela dne 25. novembra 1975 in na 13. seji zbora krajevnih skupnosti 25. novembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja« 1. člen Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja«, ki obsega predel med Titovo cesto—Dalmatinove ulico—Miklošičevo cesto—Prešernovim trgom in Čopovo ulico (Glasnik, št. 20/68) se spremeni in dopolni tako, da se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi: »Območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja« v predelu podaljšane Cigaletove ulice od izhoda kina »Union«, po podaljšani Cigaletovi ulici od jugozahodnega vogala objekta »Doma sindikatov« (objekt Supermarket OZD -Emona«) po južni strani objekta »Supermarket« in objekta »Koteks-To-bus« do Miklošičeve ceste se uredi po,projektu št. 199 — izdelan pri AB — arhitektni biro Ljubljana, vsebuje spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za omenjeni del.« 2. člen Projekt št. 199 k spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/13 -Ploščad Borisa Kraigherja« iz prejšnjega člena tega odloka jc stalne na vpogled delovnim ljudem in občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. > 3. člen Investitor je za arhitektonsko obdelavo in vključitev novega objekta k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevi za gradbeno dovoljenje potrdilo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim načrtom in njegovimi elementi. Potrdilo izda upravni orgap občinske skupščine Ljubljana Center, pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, na predlog posebne strokovne komisije za usklajevanje projektov s prostorskim načrtom pri odboru izvršnega sveta za prostorsko planiranje in varstva okolja. 4. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja« (Glasnik, št. 20/68), ki se nanašajo na območje navedene v 1. členu tega odloka. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 351-65/70 Ljubljana, dne 25. novembra 1975. Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Center Vid Štempihar 1. r. LJUBLJANA SISKA 214. Na podlagi 6. in 11. člena zakona n davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št 12/74) je Skupščina občine Ljub-'jana Siska na seji zboru združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarju 1976 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št 10/72, 49/72, 12/73, 5/75, 13/75 in 29/75) se 13. člen spremeni in glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne oziroma druge gospodarske dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od stopnjah: presežka davek po naslednjih Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do stopnja »/• < 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 1(10.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 58 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakonu o davkih občanov poseben davek po stopnji 22 "Zo. Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davke tako kot je določeno v prvih dveh odstavkih.« 2. člen Rrvt odstavek 19. člena odloka sc spremeni tako, da glasi: »Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 25°/o.« 3. člen 1. odstavek 24. člena odloka se spremeni in glasi: »Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: nad davčna osnova do stopnj; •/• 10.000 33 10.000 20.000 38 20.000 30.000 43 30.000 50.000 47 50.000 100.000 51 100.000 150.000 54 150.000 200.000 56 200.000 4. člen 58 Za 24. členom se doda nov 24. a člen, ki se glasi: »Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin,- 5. člen 26. c člen odloka se spremeni in glasi: -Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: •/. — od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,20 — od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,30 — od počitniških hiš 0,50 6. člen Določbe 26 k člena odloka o davkih občanov se uporabijo v letu 1977. 7. člen Normativno-pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. Določbe 2., 3. in 4. člena tega odloka, ki se nanašajo na enkratno obdavčitev, pa se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. St. 1/a-422-039/75 Ljubljana, dne 23. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 215. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradn; list SRS, št. 27/72 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS. št. 19/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška ie Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1976 sprejela 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75) se 2. člen spremeni in glasi: »Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabno površino gradbenega objekta. Stopnje so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte tei so naslednje: Ce znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča nad din do din znaša dave za m* za m' din •/• s 12 3 4 0,35 + 18 4 5 0,55 + 24 5 7 0,80 + 30 7 10 1,40 t 36 10 2,45 + 42 b) za stavbna zemljišča nad din do din znaša davek za m* za m* din •/• 30 15 30 40 4,50 + 21 oc 40 50 6,60 + 27 oc 50 70 9,30 + 34 oc 70 100 16,10 F 41 oc 100 150 28,40 + 48 oc 150 52,40 + 55 oc c) za gradbene objekte 4000 17 4000 5000 680 + 23 od 5000 7000 910 + 29 od 7000 10000 1490 4 35 od 10000 2540 + 40 oc od. presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad 3 4 5 7 10 presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad presežka nad 30 40 50 70 100 150 presežka nad 4.000 presežka nad 5.000 presežka nad 7.000 presežka nad 10.000 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. l/a-421-09/75 Ljubljana, dne 23. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 216. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72). 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 29/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o »osebnem občinskem da-vku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen o n i o k o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin Tarifna številka 1 tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73, 8-384/75 in 29-1554/75) in odloka o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1-53/75) se spremeni in glasi: »Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 ”/o. . Opomba: Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vokil, ki jih uvozijo oz. kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oz. zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokazila o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.« 2. člen Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka 1 a, ki se glasi: •>Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, ki jih občan ali civilno pravne osebe prodajo v roku dveh let od prejšnjega nakupa se plača davek po stopnj i 4 °/o. Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče«-. 3. člen 3. točka tarifne številke 2 glasi; din za liter -3. specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00 do 15,00 dinarjev 6,10 nad 15.00 dinarjev 9,30 4. člen Ta odlok začne veljati 1. marca 1976, določila 1. in 2. člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1976. St. l/A-421-010/75 Ljubljana, dne 23. februarja 1976. Predsednik . Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 217. Na podlagi 173. in 176. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 18. septembra 1975 sprejela S K I. E P o ustanovitvi komisije za pregled samoupravni aktov delovnih organizacij 1 Ustanovi se komisija za pregled samoupravnih aktov delovnih organizacij. Komisija ima predsednika in 14 članov. 2 Komisija za pregled samoupravnih aktov delovnih organizacij zlasti: — pregleduje in vsklajuje z ustavo, zakonom in drugimi splošnimi predpisi samoupravne sporazume in statute delovnih organizacij ter posreduje svoja stališča in mnenja pristojnim organom skupščine občine in pristojnim samoupravnim organom delovnih organizacij, — spremlja, usmerja in koordinira delo pri sprejemanju samoupravni aktov delovnih organizacij, — daje pobude in organizira sodelovanje in dogovarjanje z izmenjavo izkušenj med delovnimi organizacijami, — sodeluje z občinskim družbenim pravobranilcem samoupravljanja, — daje predloge skupščini občine za razveljavitev nezakonitih določil samoupravnega akta (samoupravnega sporazuma, statuta) kolikor delovna organizacija v določenem roku ne odpravi nezakonita določila v samoupravnem aktu, — daje predloge skupščini občine v soglasje samoupravne akte delovnih organizacij (samoupravne sporazume in statute), katere potrjuje ali daje soglasje občinska skupščina. — obravnava druge zadeve s tega področja 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-111-024/75 Ljubljana, dne 18. septembra 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. SEVNIC/ 218. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1976 sprejela O D I. O K o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od katastrskega dohodka negozdnih površin: — v II. skupini po stopnji 26 — v III. a skupini po stopnji ■ 22 — v III. b skupini po stopnji 17 — v IV. skupini po stopnji 12 2. člen 17. člen se spremeni tako, da se_ glasi: Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plača od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stop- njah: Osnova Stopnja •/• do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni "lavni poklic plačujejo od osnov do višin po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz obrtne dejavnosti pc stopnji ;iO°/o. nad ic višino pa se uporabljajo stopnje z prvega odstavka tega člena, povečane za nadaljnjih 10 stopenj. 3. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek iz intelektualnih storitev po dejanskem do- nodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni doho- dek iz 10. člena zakona o, davkih občanov po nasled- njih stopnjah: Osnova Stopnjs •/• di 10.000 25 od 10.000 uu 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 39 od 50.000 do 100.000 43 od 100.000 do 150.000 46 od 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 Občani katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospouarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji 30%. nad to višino pa se uporabljajo stopnje iz prvega odstavka tega člena, povečane za nadaljnjih 10 stopenj. 4. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: Občinski davek od obrtnih dejavnosti (po odbitku) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zojranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 % Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. 2. od nrovizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja občanov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drueih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodka potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20% 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 % Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev na družbeno kmetijskih posestvih. Po tem členu so oproščeni plačila občinskega davka tudi oskrbovanci domov počitka od dohodkov, ki jih prejme za delo v delovni terapiji, zbiralci odpadnega materiala (papirja, železa, stekla ipd.), zavezanci dohodkov. doseženih z zbiranjem mleka, prevozom mleka od proizvajalca do zbiralnice mleka (avto cesta), kakoi rudi od dohodkov, doseženih od prevoza smeti in odpadkov, ne glede na to, ali je prevoz opravljen s konjsko vprego ali motornim vozilom za pooblaščeno komunalno delovno organizacijo. 5. člen zb. člen se spremeni in se glasi: Stopnja davka iz intelektualnih storitev po odbitku je proporcionalna in znaša 25 %. 6. člen ži. člen se spremeni tako, da se glasi: 1. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plača po stopnji 20% 2. od dohodkov iz avtorskih pravic od: reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisalnih in govorjenih besedil, reklamnih lilmov, dialilmov in diapozitivov, reklamne glasbe tei od reprodukcij takih del, od raznih skic. stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev m podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plačuje po stopnji 35% Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje. 7. člen 28. člen se spremeni tako, da se glasi: Davek iz dohodka od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova stopnja »/• do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 27 od 20.000 do 30.000 30 od 30.000 do 50.000 33 od 50.000 do 100.000 35 od 100.000 do 150.000 40 od 150.000 do 200.000 45 nad 200.000 8. člen 50 33. člen točka II — davek od strojev, orodja in inventarja ter III — davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov, se črtajo. 9. člen V 40. členu se namesto besed »svet za finance« določi »izvršni svet«. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 42-3/76-4 Sevnica, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. ' 219. Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SRS, št. 33/72 in 28/73) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK 0 spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil na storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75) se v tarifni številki 1 splošna stopnja spremeni na 3 “/o. 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni in se pravilno glasi: Pri prodaji rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov je stopnja posebnega občinskega prometnega davka 4 Vo, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrtj lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri Ima prodajalec stalno prebivališče. 3. člen V tarifni številki 3 se točka 3 nadomesti tako, da se glasi: — naravno žganje in medica 15 %>. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976. St. 421-3/76-4 Sevnica, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 220. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), dogovora o politiki stanarin v letu 1976 in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica 1. člen 1. člen odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 14/75 in 29/75) se spremeni tako, da se pravilno glasi: »Stanarine na območju občine se povečajo s 1. junijem 1975 za 25 %.« 2. člen 4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.« St. 36-6/75-3 Sevnica, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 221. Na podlagi 4. alincc 214. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK o priznavalninah I 1. člen Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne predvojnim revolucionarjem in borccm-prostovoljcem za severno mejo 1918 -1919, se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge pod pogoji, ki jih določa ta odlok Priznavalnina se lahko dodeli tudi zakoncem pokojnih oseb. navedenih v prvem odstavku tega člena, če jih je pokojni preživljal. 2. člen Priznavalnina je lahko stalna, začasna ali enkratna. 3. člen Pravico do priznavalnine imajo osebe iz 1. člena iCga odloka, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da so stare nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški), mlajši pa le, če dokažejo, da so pridobitno nesposobni, 2. da niso v rednem delovnem razmerju, 3. da osebna, družinska ali invalidska pokojnina ne presega 1.000 din mesečno na družinskega člana, 4. da ne opravljajo samostojnega poklica ali samostojne obrtne dejavnosti, 5. da dvakratni katastrski dohodek gospodinjstva ne presega 150 din mesečno na člana gospodinjstva, 6. da imajo priznano posebno dobo. ki se všteva po veljavnih predpisih v pokojninsko dobo. Ce irr)a upravičenec do priznavalnine čjohodek iz 3. in 5. točke tegs ('lena, se mu pri izračunu za pridobitev pravice do priznavalnine upoštevata oba dohodka. Pridobitvcno nezmožnost iz 1. točke tega člena dokazujejo upravičenci z izvidom zdravniške komisije. 4. člen Udeležencem NOV pred 9. septembrom 1943 se dodeli priznavalnina tudi. če ne izpolnjujejo pogojev iz 1., 3. in 5. točke 3, člena tega odloka s tem, da jim dohodek iz 3. točke 3. člena tega odloka ne presega 1.500 din, iz 5. točke 3 člena tega odloka pa 400 din mesečno na člana gospodinjstva. Nosilcem »Partizanske spomenice«, udeležencem NOV od leta 1941 in predvojnim revolucionarjem, se dodeljuje priznavalnina ne glede na pogoje iz 3. člena tega odloka. 5. člen Stalna priznavalnina se dodeljuje v naslednjih zneskih: — za udeležence NOV, ki jim je priznano dvojno štetje: din — od leta 1941 mesečno 420 — od leta 1942 meseppo 360 — v letu 1943 pred 9/9-1943 mesečno 290 — v letu 1943 po 9/9-1943 mesečno 220 — od leta 1944 in borcem prostovoljcem za severno mejo 1918—1919 mesečno 202 Upravičencem, ki imajo priznano enojno štetje pokojninske dobe, se lahko dodeli priznavalpipa v višini 75 °/o od zneskov, ki so določeni v prejšnjem odstavku tega člena. Kmetom borcem NOV pred 9/9-1943, ki so stari nad 40 let, se dodeli priznavalnina v naslednjih zneskih; din — udeležencem NOV od leta 1941 mesečno 600 — udeležencem NOV od leta 1942 mesečno §50 — udeležencem NOV pred 9/9-1943 mesečno 500 Udeležencem NOV pred 9/9-1943, ki pridobivajo pravico do varstvenega doplatka po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, priznavalnina po tem od-:oku ne pripada. 6. člen Začasna priznavalnina se lahko dodeli, čp jp upravičenec zaradi bolezni ali drugih vzrokov prišel v začasne težave in se predvideva, da bodo te v krajšem času odpravljene. Začasna priznavalnina se dodeljuje v zneskih, kot je določeno v 5. členu tega odloka. 7. člen Enkratna priznavalnina se dodeljuje upravičencem, ki so zaradi izjemnega stanja zašli v take težave, da jim je pomoč potrebna in se predvideva učinkovitost dodeljene priznavalnine. Enkratna priznavalnina znaša največ 1.500 din in se Jahkp dodeli le enkrat letno. 8. člen E spremembo premoženjskega stanja in drugih razmer se priznavalnina lahko poveča, zrpanjša ali ukine Odločba, s katero se priznavalnina na novo odmeri, velja od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi. 9. člen Osebi, ki prejema stalno priznavalnino in nima pravice do zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova, se ta pravica prizna na podlagi dodeljene priznavalnine. II. POSTOPEK 10. člen Postopek za uveljavitev pravic po tem odloku sg začne na predlog upravičene osebe potom organizacije Zveze združenj borcev NOV ali občinskega odbora zveze borcev prostovoljcev za severno mejo 1918 do 1919. 11. člen Postopek za priznanje pravic po tem odloku vodi na prvi stopnji upravni organ Skupščine občine Sevnica, pristojen za zadeve borcev NOV. Postopek vodi po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka. III. PREHODNE IN KOLCNE DOLOČBE 12. člen Premoženjski cenzusi in zneski priznavalnin določeni po tem odloku, se vsako leto usklajujejo z gibanjem življenjskih stroškov. Usklajevanje izvrši občinska skupščina na pred-ipg komisije za zadeve borcev in invalidov NOV občinske skupščine. 13. člen Priznavalnine, dodeljene pred uveljavitvijo tega odloka, se izplačujejo po tem odloku od 1. 10. 1975 dalje. 14. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 1/75). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-2/76-2 Sevnica, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. SLOVENSKE KONJICE 222. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 147. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. februarja 1976 sprejela RESOLUCIJO P družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slpvenske Konjice v letu 1976 I. IZVAJANJA OSNOVNIH CILJEV RAZVOJA V LETU 1975 1. N a področju gospodarstva: Gospodarska aktjvnost občine se je v letu 1975 odvijala pocj vplivom mnogih zapletenih procesov — zlasti pa pod vplivom splošne stagnacije gospodarske rasti doma in pp svetu ter vispke stopnje inflacije. Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1975 se kažejo v zmanjševanju stopnje gospodarske rasti, do katere je prišlo zaradi manjšega povpraševanja na domačem tržišču ter občutno manjše stopnje rasti izvoza — kot pa je bilo predvideno. Na podlagi ocene bo v letu 1975 družbeni proizvod v občini porasel nominalno na 26 °/o, realno pa le za okoli 2°/o — medtem ko je bilo planirano, da bo znašala rast družbenega proizvoda nominalno za 35,2 %>, realno pa za okoli 10 "/o. Industrija kot nosilec gospodarstva občine je povečala proizvodnjo za okoli 5,3 "/o — kar je glede na planirano stopnjo rasti v letu 1975, ki je znašala 39 0;'o izredno nizko. Plani- stva za razširjeno reprodukcijo predstavljala 14,2 “/• celotnega dohodka, letos pa le 12,3 °/e. Glede na to bo gospodarstvu ostalo v letu 1975 relativno manj sredstev za reprodukcijo. Manjšo rast gospodarstva je spremljalo tudi poslabšanje likvidnosti, kar še bolj zaostruje prodajo ter povzroča naraščanje zalog gotovih izdelkov, primanjkljaj trajnih obratnih sredstev in nizko reproduktivno sposobnost. Pomembnejši rezultati gospodarstva januar—september 1975/1974 v indeksih: rana stopnja rasti proizvodnje je bila glede n^ splošni gospodarski položaj nekoliko preveč optimistično pla- Občina Slov. Konjice celjska regija SR Slovenija nirana. Celotni dohodek 136 132 131 — Za preteklo leto je bilo predvideno, da se bo Porabljena sredstva 139 134 132 izvoz povečal za 70,9 °/o. Na osnovi rezultatov doseže- Dohodek 128 124 126 nega izvoza v devetmesečnem obdobju pa bo stopnja Osebni dohodek (bruto) 133 135 132 rasti izvoza znašala po oceni le 46,8 °/o. Skupni izvoz Družbeni proizvod 128 124 125 bo dosegel vrednost okoli 15,806.222 US dolarjev (plan za leto 1975 je znašal 18,500.000 dolarjev). Na takšno Ostanek dohodka Ostanek dohodka- 109 92 106 gibanje izvozne dejavnosti je vplivalo nezadovoljne amortizacija 118 104 113 gospodarske aktivnosti v deželah kamor izvažamo in pa tudi zmanjševanje konkurenčnosti zaradi hitrejše Terjatev od kupcev Obveznosti do 125 119 122 rasti cen (repro materialu) na domačem kot na sve- dobaviteljev 140 131 121 tovnem tržišču. Zaloge gotovih izdelkov 140 155 139 — Stopnja rasti zaposlovanja se je v letu 1975 na- Izvoz 139 116 102 pram letu 1974 nekoliko zmanjšala, vendar je število Ekonomičnost 97 98 99 zaposlenih v družbenem sektorju še vedno za 6,6 “/o Rentabilnost 81 71 85 večje. Akumulativnost 105 88 104 Predvidena stopnja rasti zaposlovanja za leto 1975 je prav tako znašala 6,3 "/o Zaposlenost na področju Neto OD za delavca Produktivnost (družb. 129 128 128 gospodarstva se je povečala za 6,8 Vo (v industriji za 7,5 0/o) ter v negospodarskih dejavnostih za 3,6 “/o. Na proizvod na delavca) 119 116 120 dinamiko zaposlovanja so vplivale predvsem nove proizvodne zmogljivosti v industriji, katere so bile vključene v proizvodni proces in sicer v OZD »KONUS«, Kovaški industriji in Cometu. Relativno visoko stopnjo rasti zaposlenosti izkazuje še obrt ter gradbeništvo — Gibanja na področju osebnih dohodkov za desetmesečno obdobje kažejo, da se bo poprečni nominalni osebni dohodek za zaposlenega povečal za 25,7 "/o in bo znašal 3270 dinarjev. Ob upoštevanju stopnje rasti življenjskih stroškov, katera znaša nad 27,5 Vc, bodo realni osebni dohodki nižji za 1 ®/o. — Podal ki periodičnih obračunov za devetmesečno obdobje kažejo, da so osebni dohodki (bruto) porasli za 33 °/o. kar je znatno iznad stopnje rasti družbenega proizvoda, katera znaša 26 V«, kar pomeni odstopanje od smernic ekonomske politike za leto 1975, katera predvideva, da bi osebni dohodki morali naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Podatki za devetmesečno obdobje kažejo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. da so investicijske naložbe v osnovna sredstva višja za 52 V«. Ta porast se nanaša predvsem na intenzivno investicijsko dejavnost v industriji, v manjšem obsegu pa na naložbe v ostalih gospodarskih področjih. Na višjo stopnjo rasti investicij so vplivale tudi povečane cene gradbenih storitev ter investicijske opreme. Rezultati gospodarjenja za obdobje januar—september 1975 kažejo, da so porabljena sredstva močneje porasla kot celotni dohodek, zaradi česar je porast dohodka ter porast sredstev za razširjeno reprodukcijo precej manjši. V devet mesecih 1974 so sred- Iz navedenih kazalcev ie razvidno, da je konjiško gospodarstvo v primerjavi s celjsko regijo oziroma SR Slovenijo doseglo znatno hitrejšo stopnjo gospodarske rasti. Višji porast,je dosežen zlasti pri ustvarjenem dohodku, sredstvih zn rozšiv:cno reprodukcijo (ostanek dohodka + amortizacija) ter pri akumulativnosti. Izrazito višja stopnja pa je dosežena pri izvozni dejavnosti. 2. Na področju družbenih dejavnosti: — V teku je proces združevanja in povezovanja organizacij združenega dela. kar bo psnova za dolgoročne skupne razvojne usmeritve. — Na področju družbenih dejavnosti se je intenzivno nadaljevalo ustavno uveljavljanje svobodna menjava dela med delovnimi Ijpdmi v gospodarstvu in družbenimi dejavnostmi Sklepanje sporazumov o programih, kakor tudi njihove tekoče preverjanje je omogočilo delavcem večji vpogled na delitev in uporabo ustvarjenega dohodka. — Priprave in pristop na srednjeročno planiranje so okrepile tudi vloge krajevnih skupnosti pri oblikovanju interesov občanov na področju družbenih dejavnosti. — Na področju osnovnega šolstva so bili ustvarjeni pogoji za delno uvedbo celodnevne šole pri osnovni šoli Stranice, v posebni osnovni šoli v Slov. Konjicah In v šoli na Resniku. Z izgradnjo novega otroškega vrtca V Slov. Konjicah so se povečale možnosti za razširitev predšolskega varstva. II. DRUŽBENOEKONOMSKA POLITIKA V LETU 1976 IN POGOJI ZA URESNIČITEV NALOG Iz analize doseženih gospodarskih gibanj in ocene o izvajanju nalog, nakazanih v resoluciji za preteklo leto ter ob upoštevanju smernic predloga srednjeročnega družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1976—1980 sledijo naslednji osnovni cilji in naloge družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1976: 1. Uveljavljanje socialističnega samoupravljanja kot glavne predpostavke za uresničitev ciljev in nalog tekoče ekonomske in razvojne politike narekuje predvsem: — krepitev ustavne vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. v krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter utrjevanje in krepitev delegatskega sistema; — razvoj samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter krepitev vloge uporabnikov znotraj njih; — oblikovanje, razvijanje ter uveljavljanje dohodkov soodvisnih reprodukcijskih enot v procesu oblikovanja skupne razvojne politike na osnovi združevanja dela in sredstev; — zagotovitev takšne skupne in splošne porabe, ki ne bo prekomerno obremenjevala gospodarstvo; — na vseh področjih dejavnosti v občini doseči višjo stopnjo produktivnosti, povečanje osebnih dohodkov pa mora biti odvisno od ustvarjenega dela. 2. Prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva: — dosledno izvajanje stabilizacijskih programov, sprejetih v posameznih organizacijah združenega dela; — povečanje deleža konjiškega gospodarstva v mednarodni delitvi dela; — krepitev prizadevanj na področju povečanja produktivnosti dela, donosnosti investicijskih naložb in na področju inovacij; — pospešiti proces povezovanja gospodarstva v občinskem merilu ter v širšem prostoru; — realni osebni dohodki se morajo povečati, vendar izpod stopnje rasti produktivnosti dela. III. IZHODIŠČA GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1976 Težnje v gospodarskih gibanjih, ki se iz lola 197b prenašajo v leto 1976 in nadaljevanje intenzivne družbene akcije za stabilizacijo narekujejo, da se v letu 1976 pospešeno nadaljujejo pozitivna gospodarska gibanja iz preteklega leta in sicer dinamična rast, naraščanje produktivnosti ter večanje investicijskih naložb v tiste gospodarske dejavnosti, ki bodo zagotovile čimprejšnje gospodarske učinke. Dinamična gospodarska rast se mora odvijati ob doslednem izvajanju stabilizacijskih ukrepov, ki bodo Prispevali k ustvarjanju pogojev za ustalitev tržnih razmer. — Ob pričakovanih stabilizacijskih pogojih gospodarjenja in nadaljnji dinamični rasti gospodarstva, k čemur bodo prispevale nove proizvodne zmogljivosti v industriji, predvidevamo za leto 1976 naslednje stopnje razvoja: Stopnje rasti Nominalni družbeni proizvod ocena ,975 26 plan 1976 20 SRS 1976 12,2 Realni družbeni proizvod 2 9,5 5 Industrijska proizvodnja 5,8 12,5 6 Izvoz 46,8 22,3 6 Zaposlenost 6,6 4,0 3 Produktivnost — 5,2 2—3 Bruto osebni dohodki 33 14,5 10,8 OD na zaposlenega 25,3 10,5 7,6 Realni OD na zaposlenega — 1,0 2—3 1,0 Investicije v osnovna sredstva 52 — 10,1 7,0 Gospodarsko rast v letu 1976 bo možno doseči z nadaljnjo visoko stopnjo rasti izvoza in storitev, ki bo omogočala tudi potrebni uvoz reprodukcijskega materiala. K višji stopnji rasti gospodarstva bodo prispevali tudi novi proizvodni obrati v industriji (OZD KONUS, Kovaška industrija, Comet) kateri bodo vključeni s polno zmogljivostjo v proizvodni proces — Osnovni nosilec izvozne aktivnosti bo tudi v prihodnjem letu kovinska industrija ter usnjarsko kemična industrija. ,Z boljšo organiziranostjo, vnašanjem višjih oblik menjave v poslovanje, ustreznejšo kvaliteto in večanjem produktivnosti bo možno povečati tudi izvoz v ostalih organizacijah združenega dela. Po predvidevanjih bo izvoz v letu 1976 dosegel vrednost 19,345.100 dolarjev. Glede na dinamično investicijsko dejavnost v preteklem letu. bo v letu 1976 stopnja rasti investicij v osnovna sredstva gospodarstva nižja. Prioriteto bodo imele predvsem tiste investicijske naložbe, ki bodo pospeševale intenzifikacijo proizvodnje in izvoza ter dajale hitre gospodarske učinke ob maksimalni možni porabi domačih surovin. — Z naložbami v modernizacijo bodo ustvarjene možnosti, da se bo postopno manjšalo ekstenzivno zaposlovanje — glede na to se predvideva nekaj počasnejšo rast zaposlovanja kot v preteklem letu. V letu 1976 bi se število zaposlenih ob porastu družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za 20 °/o (realno za 9,5 »/o) povečalo za okoli 4 °/o. S takšnim zaposlovanjem bi dosegli večjo produktivnost za okoli 5,2 "/o. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo naraščali počasneje od stopnje rasti produktivnosti. IV. PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Na področju industrijske dejavnosti, kjer so v preteklem letu dokončani večji investicijski objekti, se bodo v letu 1976 investicijske naložbe usmerjevale predvsem v modernizacijo in opremo, ter v tiste inv. programe, ki bodo usklajeni v srednjeročnem planu 1976—1980. Organizacije združenega dela, katere so vključene v izvozno dejavnost, morajo v težnji nadaljnjega povečanja izvoza usmeriti svoje napore k večji prilagoditvi svojih proizvodov povpraševanju na zunanjih tržiščih. Pri tem usmeriti svoje napore k večanju in ekonomičnosti proizvodnje produktivnosti v cilju večje konkurenčnosti na tržiščih. — Razvoj družbenega sektorja kmetijstva, kateri zajema okoli 8,9 •/« obdelovalnih površin v občini bo še v nadalje usmerjen v sadjarsko-vlnogradniško In hmeljarsko proizvodnjo ter v manjšem obsegu na živinorejo — vzrejo pitancev. V letu 1976 bo po pred- videvanjih dosegla proizvodnja sadja okoli 1900 ton (na 138 ha) in proizvodnja vina 1700 hi (na 31 ha vinogradih). V cilju intenziviranja kmetijske blagovne proizvodnje je potrebno, da kmetijska zadruga še nadalje pospešuje razvoj proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci ter izvajanje plana preusmerjanja kmetij. Na področju zasebnega kmetijstva se bo nadaljevalo posodabljanje kmečkih gospodarstev v smeri intenzivnejše rasti tržno usmerjene proizvodnje in sicer v skladu s smernicami programa razvoja kmetijstva do leta 1980. Usmeritev kmetijske proizvodnje bo zajemala zlasti pitanje govedi za meso, proizvodnjo mleka, vinogradništvo ter sadjarstvo z jagodičevjem. Po planu’se bo preusmerilo letno 40 kmetij, z delno preusmeritvijo-posodabljanjem, pa bo zajeto okoli 30 kmetij. Za pospešitev vlaganj v kooperacijsko proizvodnjo je treba izboljšati kreditne pogoje. Glede na opuščanje obdelovalnih površin, ki nastaja z odseljevanjem prebivalstva s hribovitejših predelov, je potrebno Skrbeti, da se v izrazito kmetijskih področjih čim manj rodovitne kmetijske površine uporablja za nekmetijske namene. Istočasno je potrebno zagotoviti boljše gospodarjenje oziroma smotrnejšo uporabo obdelovanja površin (zlasti neobdelanih) tako v družbenem kot zasebnem sektorju. — Na področju trgovine je potrebno v cilju hitrejšega razvoja trgovine v občini pospešiti samoupravno povezovanje in sodelovanje z ostalimi organizacijami združenega dela s področja trgdvine in drugimi. V letu 1976 je predviden pristop h gradnji poslov-no-stanovanjskega objekta v Slovenskih Konjicah, $ čimer bi se zmogljivost trgovine v občini bistveno povečala. Predvidena je modernizacija in povečava nekaterih obstoječih prodajaln po programu kmetijske zadruge in Dravinjskega doma. — Na področju turizma je potrebno pospešiti predvsem nadaljnji razvoj turistično-rekreacijskega centra na Rogli in kmečkega turizma. — Razvoj obrtne dejavnosti (družbeni sektor) je potrebno pospešiti z integracijskimi procesi, kateri bodo omogočili ugodnejše rezultate. Pomanjkanje storitvenih dejavnosti v večjih naseljih je treba reševati preko krajevnih skupnosti. Naložbe za razvoj družbene obrti se bodo usmerjale predvsem v modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. 1 Razvoj družbene obrti bo v naslednjem obdobju usmerjen v nadaljnjo krepitev proizvodnje ter storitev, kar bo možno doseči z uvajanjem sodobnejše organizacije dela, pospešeno modernizacijo opreme, z uvajanjem proizvodnje novih vrst proizvodov ter na račun povečane produktivnosti dela. V prihodnjem obdobju bo nujno, da se obrt razvija hitreje ter- v skladu z nadaščajočimi potrebami in splošnim gospodarskim razvojem. To predvsem velja za nekatere storitvene obrti, za katere čutimo že dalj časa pomanjkanje ali pa nekaterih celo v občini več ni. V cilju pospeševanja razvoja obrti nasploh bo v prihodnje za pospešen razvoj te pomembne panoge potrebno storiti čim, več. Ukrepi za razvoj malega gospodarstva tako v družbenem sektorju zlasti na področju storitvenih dejavnosti pa bi bili naslednji' — s predpisi In drugimi akti zagotoviti ukrepe, ki bodo stimulativno vplivali na obrtno dejavnost. To je predvsem v zmanjšanju davčnih in drugih obveznosti — še predvsem pa na deficitarne dejavnosti. Novo ustanovljene obrtne dejavnosti bi naj bile oproščene določenih obveznosti za prvih 6 mesecev, storitvene pa do enega leta; — za deficitarne obrtne dejavnosti naj se določijo posebne olajšave pri pakupu osnovnih sredstev in pri urejanju poslovnih prostorov; — Obrtnim dejavnostim predvsem še deficitarnim omogočiti hitrejši razvoj z ugodnejšimi pogoji kreditiranja Poleg tega bo potrebno zagotoviti tudi potrebna devizna sredstva. — V novih naseljih predvideti lokacije in zagotoviti izgradnjo ustreznega števila lokalov za obrtne delavnice in s tem zagotoviti razvoj storitvene dejavnosti v novih stanovanjskih soseskah, — Za boljši dotok vajencev v posamezne obrtnr stroke bi morali učne programe izobraževanja prilagajati dejanskim potrebam razvoja, zahtevnosti .in specifičnosti. To bo potrebno reševati preko Delavske univerze v sodelovanju SIS za izobraževanje ter skupnosti za zaposlovanje. — Na področju komunalnega gospodarstva se bodo z ustanovitvijo komunalne interesne skupnosti bistveno spremenili odnosi med nosilcem in porabniki komunalnih storitev. Razvoj komunalnih dejavnosti po posameznih krajevnih skupnostih pa se mora odvijati po smernicah srednjeročnih programov posameznih krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980, katere morajo sprejeti. — Izvajanje programa komunalne dejavnosti na območjih posameznih krajevnih skupnosti pa bo potrebno pravočasno zagotoviti s sredstvi, katera so organizacije združenega dela in TOZD dolžna nakazati krajevnim skupnostim po samoupravnem sporazumu ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1975. — Na področju stanovanjskega gospodarstva je treba v letu 1976 nadaljevati s pospešeno stanovanjsko izgradnjo. Po predvidevanjih bo v gradnji okoli 520 stanovanj. V letu 1976 bo dokončanih okoli 170 novih stanovanj. Naveden program stanovanjske gradnje bo možno realizirati z doslednim usmerjanjem družbenih namenskih sredstev ter sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj. Temeljne organizacije združenega dela, ki zaposlujejo novo delovno silo, morajo Istočasno skrbeti tudi za stanovanjsko gradnjo. ’ V. PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU 1 DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — Na področju izobraževanja bo prednostna naloga predvsem v pospešitvi procesa združitve osnovnih šol, vzgojno varstvenega zavoda in glasbene šole v skupni vzgojno-lzobraževalni zavod. S tem bodo ustvarjeni pogoji za skupno oblikovanje in izvajanje kadrovske politike, kvalitetnejše vzgojno izobraževalno delo In vodenje enotnejše finančne politike ter stanovanjske izgradnje. Za leto 1976 je po programu predvideno nadaljevanje prehoda na celodnevno šolo in sicer v obsegu kot v letu 1975. — Proučiti je treba možnost organiziranja strokovne šole za učence v gospodarstva — zlasti za potrebe kovinarske industrije — Na področju otroškega varstva bo v letu 197(> interesna skupnost nadaljevala napore v cilju izenačenja pogojev za razvoj otrok na širšem območju občine. Ta možnost bo dana z zgraditvijo otroškega vrt- ca v Zrečah ter s predvideno ureditvijo varstva v KS Loče ter Zbelovo. Predvideva se tudi pristop k organiziranju potujočih otroških vrtcev v Gorenju, Jerneju in Tepanju. — Na področju socialnega varstva odraslih je potrebno čimprej rešiti vprašanje dovršitve gradnje Lambrehtinovega doma. Poleg tekočih nalog na področju socialnega varstva bo potrebno posvetiti vso pozornost zagotovitvi minimalnih eksistenčnih pogojev občanov, ki so brez sredstev za preživljanje. — S programom kulturne skupnosti se morajo usmerjati in razvijati dejavnosti v cilju približanja kulturnih dobrin delovnim ljudem v združenem delu, krajevnih skupnostih tei mladini. Na področju varstva kulturnih spomenikov se bo nadaljevala akcija za zaščito Žičke kartuzije in konjiškega gradu. Predvidena je rekonstrukcija kulturnega doma v Ločah in Žičah. — Na področju zdravstvenega varstva je treba t programom skupnosti zagotoviti pristop k ureditvi prostorov zdravstvene postaje v Vitanju, obratne ambulante v Zrečah ter zagotoviti modernizacijo opreme v osnovni zdravstveni službi, zobozdravstveni službi in reševalni službi v Slovenskih Konjicah. — Realizacija programu izgradnje objektov družbenega standarda (na področju šolstva, komunale in ostalih dejavnosti), katera temelji na sredstvih l°/t oziroma 2 "/o samoprispevka občanov, občutno zaostaja zaradi visoke stopnje inflacije. Da bi bilo možno izvršiti celotni program se predlaga, da se v letu 1976 na območju občine s ponovnim referendumom uvede dodatni 1-odstotni samoprispevek. — V letu 1976 bo potrebno posvetiti vso pozornost uveljavljanju sistema ter uveljavljanju SIS v okviru krajevnih skupnosti. Rešiti bo potrebno vprašanje ustrezne organiziranosti strokovnih služb za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti. — Razvoj na vseh področjih družbene dejavnosti se mora odvijati na osnovi programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, kateri morajo biti usklajeni z realnimi možnostmi. — Sredstva, namenjena za pokrivanje dogovorjenih programov družbenih sredstev, se bodo oblikovala na osnovi izhodišč resolucije, Stopnja rasti teh sredstev pa mora zaostajati 20 °/o za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda. 1. Razvoj krajevnih skupnosti — Vse aktivnosti na področju krajevnih skupnosti se bodo izvajale v cilju krepitve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Tako bodo delavci v združenem delu in občani v krajevnih skunnostlh neposredno in v večji meri odločali o reprodukciji in pogojih dela na delovnem mestu tei o življenjskih pogojih v kraju bivanja. — Delovanje krajevnih skupnosti bo potekalo v okviru zastavljenih ciljev in nalog v srednjeročnem planu za obdobje 1976-1980 Razvoi posameznih dejavnosti mora biti usklajen kav bo omogočilo sporazumevanje med krajevnimi skupnostmi ter ustreznimi drugimi dejavniki kot organizacijami združenega dela tet samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 2. Ljudska obramba in samozaščita Na področju ljudski obrambe je potrebno v letu 1976 zagotoviti izvajanje naslednjih pomembnejših nalog: — okrepiti odgovornost nosilcev obrambnih priprav na vseh ravneh; — v nadaljnjem procesu podružbljanja obrambnih priprav je potrebno krepiti in izpopolniti priprave na splošni ljudski odpor; — sprejeto zasnovo teritorialne obrambe nadalje razvijati in dograjevati v organizacijah, kadrovskem in materialnem pogledu; — načeti proces graditve obrambnih priprav v krajevnih skupnostih; — v procesu obrambne vzgoje vključiti kar največ delovnih ljudi in občanov; — pripraviti ustrezne normativne akte za izvajanje družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter ustanoviti delovne organe za družbeno samozaščito; — pospešiti ustanovitev občinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ter zagotoviti redno financiranje potreb gasilskih organizacij. VI. Za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih nakazuje resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine za leto 1976, bo potrebno zlasti: — da vsi dejavniki družbenega razvoja od TOZD, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine z vso odgovornostjo izvajajo dogovorjeno razvojno politiko, ter sprejeti lastne razvojne programe: — da pristojna služba SDK in skupščina občine pravočasno zagotovijo pokazatelje o tekočem izvajanju ciljev in nalog ter obveščajo in predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine ustrezne predloge in ukrepe. VII. Na podlagi te resolucije sklenejo izvršni svet občinske skupščine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet ter samoupravne interesne skupnosti v občini družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976. Skupščina občine Slovenske Konjice pristopi na podlagi te resolucije k dogovoru občin o splošni porabi v občinah v letu 1976. St. 30-6/75-3 Slovenske Konjice, dne 26. februarja 19'ib. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Iteškovnik 1. r. 223. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39-461/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. decembra 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1975 1. člen V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 9-491/75) se prvi člen spremeni in sc glasi: »Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1975 znašajo 14,790.760 din. od tega za razporeditev 14,790.760 din.« 2. člen Z analizo izterjave davkov za leto 1975 je ugotovljeno, da je občinska davčna uprava do 25. novembra 1975 dosegla izterjavo davkov v višini 83 °/o, zato se uporabijo določila 16. člena družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 in se 40 "/o teh dohodkov uporabi za izboljšanje pogojev delovanja upravnih organov. 3. člen Pregled zvišanja in znižanja dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 ter zvišana in znižana razpo- reditev dohodkov, sta zajeta v bilanci proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975, ki je sestavni del splošnega dela proračuna občine. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-21/75-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975 po rebalansu Vrsta dohodka Dohodki Znesek St. gl. namena Razpored dohodkov Znesek i Davki na dohodek in davek 01 Dejavnost organizacij družbeno- 2 iz osebnih dohodkov Prometni davek, davek na 4,582.963 02 političnih skupnosti Narobna obramba 10,032.089 350.000 3 6 premoženje in na dohodke od premoženja Takse Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 8,133.291 760.694 89.605 03 04 07 08 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Kulturno prosvetna dejavnost Socialno varstvo 708.000 1,458.006 69.992 789.001 7 Dohodki od drugih družbeno- 09 Zdravstveno varstvo 111.603 političnih skupnosti 716.767 10 Komunalna dejavnost 499.831 9 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta 507.440 16 17 Intervencije v gospodarstvu Prorač. obveznosti pret. let 422.489 204.529 18 Rezervni sklad 136.220 19 Nerazporejeni dohodki — Skupaj: 14,790.760 Skupaj 14,790.760 224. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o davkih pbčanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-368/74) ter 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 26. februarja 1976 sprejela ' ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 5-225/75 in 14-680/75) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: 15. člen se spremeni in se glasi: »Olajšava davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna le tistim davčnim zavezancem, ki svoja vlaganja za namene iz 14. člena tega odloka dokažejo s predložitvijo verodostojne dokumentacije.« Mnenja o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občin, pristojen za kmetijstvo oziroma odbor izvršnega sveta za trgovino, gostinstvo in turizem. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna še tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Pred iztekom normalne življenjske dobe stroja, kmetijske opreme in plemenske živine, za katero je bila priznana olajšava, zavezanec ne more ponovno uveljavljati olajšave za nakup stroja, kmetijske opreme, ki služi istemu namenu, kakor tudi ne plemenske živine. 2. člen 22. člen se spremeni in se glasi: »Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Osnove din stopnja do 10.000 25 10.000 do 20.000 30 20.000 do 30.000 35 30.000 do 50.000 39 50.000 do 100.000 43 I9O.OOO do 150.000 46 150.000 do 200 000 48 nad 200.000 3. 50 člen 30. člen se spremeni in se glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu; od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.: od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči m od dohodkov od domače obrti — 10°/o: 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 20 " o, 3 od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in drugo organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljamem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predvnsi o medsebojnih razmerjih v zdru enem delu. če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov, doseženih po 3, točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25 'Vo. Davka do 'dbitku ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material, obiralci hmelja, ribeza in jabolk. 4. člen 32 člen se spremeni in se glasi ■ »Davek od osebnega dohodka v samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po de anskem dohodku se nlačuie nd o‘-nov ki pro —ga'o o. e’ ni dohodek iz 10 člrna zakona o davkih občanov po naslednjih dopnjah: Osnove din Stopnja ti O 10.000 25 10.000 Aq 20.000 30 20.000 do 30000 35 30.000 do 50.000 39 50.000 do 100.000 43 100.000 do 150.000 48 150.000 do 200.000 4!’ nad 200.000 50 5 člen V prvem odstavku 36. člena se stopnja »15« nadomesti s stopnjo »20«. Za drugim odstavkov pa se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« I 6 člen 38 člen se spremeni tako. da se glasi: Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnove din Stopnja do 10.000 30 10 000 do 20.000 33 20.001 :1o 30.000 36 30.000 tio 50.000 40 50.000 do mo ono 44 100 001' do 150.000 48 150.000 do 200.000 54 nad 200.000 60 7. člen V 43. členu se II. in III. točka, to je drugi in tretji odstavek črtata. 8. člen Izvršni svet občine Slovenske Konjice se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 422-10/76-1 Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Kon. ice Filip Beškovnik 1. r. 225. Skupščina občine Slovenske Konjice je po prven členu zalcona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 28-377/73, 36-547/75 in 58-793/75) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236-74) na seji vseh zborov občinske skupščine, dne 26. februarja 1976 -prejela spremembe in dopolnitve odloka o posebnem občinskem davku od prometa od proizvoda in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št 3-39/73. 45-1084/73 5-227'75 in 14-682/75), tako da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: »Posebni občinski prometni davek«). Poseben občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa od proizvodov in od plači za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek ov prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št 54-403/72. 14-119/73, 45-382/73 in 29-1448/75), potem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je po zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometi določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov. od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih -republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnemu potrošniku, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbija ob pogojih, , ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Zasebnemu proizvajalcu vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva prizna 350 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 8 °/o pri vinu in 2 "/o pri žganju. 5. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi občinska davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ah podobne dejavnosti, kakor tudi na podlagi podatkov o višini dosežnega prometa v preteklem letu. 7. člen Ta odlok začne veljati 1. aprila 1976, uporablja pa se od 1. januarja 1976. St. 421-3/76-1 Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občino Slovenske Konjice Filip Beškovnik I. r. TARIFA A. Proizvodi Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev 3 °/r Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki, motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tej tarifni številki o vabljenih stvareh, ki jih prodajajo občani neposredne ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače. Tar. št. 2 Od novih ali rabljenih avtomobilov, če sc prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa po stopnji 4°/« Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plača od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katere prodaje opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če jc prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če pa ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalne prebivališče. Tar. št. 3 ain zn mer 1 naravnega vina in viha tipa biser 1,50 2 penečega vina 2,80 3. specialnih vin (desertnih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12.00 do 15.00 dinarjev 6,10 nad 15.00 dinarjev 9,30 4 likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 32 dinarjev 25,00 v •/• od vrednosti 5 naravnega žganja in medice 15°/o € piva 30 "/o 7 drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 43 °/o Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje: 3. 7. nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točk« opdmbe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki sc zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuj«' od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem. brez dodatka drugh snovi in primesi. 5 Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače / več kot 2 °/«i alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti alkoholnih pijač se ustrez-”o uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) 1,00 din Opomba: Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij. od katerih plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 %> B. Obrtne storitve Tar št. 6 Od plačil za opravljene obrtne in komunalne storitve, ki jih opravljajo družbeno pravne osebe, razen brivsko-frizerskih in čevljarskih storitev 10e/« Tar. št. 7 Od plačal -.a obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne del:, nu . .-.am .stojnih obrtnikov, civilno pravne osebe in občani in sicer: — od frizerskih — za moške in ženske, fotografiranje, kemično čiščenje oblek, talnih oblog in preprog, pranje avtomobilov, mehanika koles, finomehanikarske. urarske, sedlarske, tapetniške storitve, popravila električnih gospodinjskih aparatov ter izolacija toplotnih naprav 5 “/c — mizarske, tesarske in ključavničarske, kovinostrugarske, elektroinštalacijske, inštalacija vodovoda ir. centralne kurjave, elektrome-hanikarske, avtokleparske, avtoelektromehani-karske, pleskarske, soboslikarske. pečarske. par-ketarske storitve in' montiranje plastičnih rolet 10 "A Opomba 1 Občinski davek po tej tarifi se plača tudi za plačilo za storitve za proizvodnjo izdelkov iz naročnikovega mr i iriala; 2. davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan: 2. davek po tej tarifi se ne plača od plačila za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam. Tar. št. 8 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom in civilno pravnim osebam: a) od plačil za prevoz blaga z motornimi vozili b) od plačil za prevoz oseb z motornimi vozili C. Snlošna tarifa Tar št. 9 Od vrednosti orodanih srečk in iger na srečo in na vloge za javne stave, razen na igre m vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, oziroma javne tave. Prireditelj je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo vložiti prijavo pri občinski davčni upravi. 10°A 10% 10% 2. Obračun in plačilo je treba opraviti najpozneje v 15 dneh po prireditvi v pismeni obliki. Tar. št. 10 Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave 10 % Opomba: 1. Prometni davek se ne plača za kulturno-umet-niške in telesnovzgojne športne ter telovadne prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. 2. V primeru spora glede značaja kulturno-umet-niške in telesnovzgojne prireditve odloča izvršni svet občinske skupščine. Tar. št. 11 Od plačil za zakup in podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari, razen plačila za najem ali podnajem stavb občanom in civilnopravnim osebam 10 % 226. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. odstavku 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS št. 379/72), 42 člena zakona o gospodarjenju s hišami v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 37-427/74) in 136. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 na predlog Zveze stanovanjskih skupnosti sprejela ODLOK o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah 1. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah se šteje celotna in delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elementov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih in opremi. Za taka dela se štejejo zlasti: — obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine, — obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov, obrob, žlot in strešnih žlebov, — obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten, — obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, — obnova fasade hiše, — popravilo ali zamenjava stopnišč in balkonov, — popravilo ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih prostorih, — popravilo ali zamenjava dotrajane vodovodne, plinske ali elektro instalacije, hišne kanalizacije, plinskega in kanalskega priključka ter hišnega električnega priključka. — popravilo ali zamenjava dotrajane instalacije centralne in toplovodne instalacije in hišnega priključka. — popravilo ali zamenjava centralnih bojlerjev toplovodnega omrežja, — popravilo delov osebnega in tovornega dvigala, — popravilo ali zamenjava vertikalne in horizontalne hidroizolacije, ( — popravilo ali zamenjava greznic in ponikoval- nic. — popravila ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih objektov, ki spadajo k stanovanjski hiši, — pleskanje zunanjih delov oken in vrat na pročeljih hiš, rolet, veternic. balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov, — obnova dostopnih poti. parkirišč, zelenic in otroških igrišč. Če spadajo k stanovanjski hiši, — obnova podpornih zidov, če je to potrebno zaradi normalne uporabe stanovanjske hiše. Stroški po prvem odstavku tega člena bremenijo stanarino, najemnino oziroma prispevek etažnih' lastnikov X 2. člen Popravilo ah zamenjava posameznih elementov in opreme iz 1. člena lega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je elemenl ah oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku s tem odlokom določene dobe trajanja. Stroški popravil zaradi poškodbe elementov in opreme v hiši. stanovanjskih in poslovnih prostorih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov, gredo v njihovo breme. V breme imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabi posameznih naprav, elementov in opreme v skupnih prostorih in stanovanjih in poslovnih prostorih. 3. člen Med stroške investicijskega vzdrževanju v breme stanarine spada tudi zamenjava elementov opreme v stanovanju, če jim je potekla doba trajanja. Doba .trajanja elementov stanovanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela. ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške je: let 1. zidan štedilnik — čiščenje štedilnika, plo- šče in dimne cevi. popravilo ah zamenjava Samotne obloge, pekači, kotličkov na vodo, grelne plošče, samotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za 'pepel 40 2. železni premični štedilnik ista vzdrževal- na dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi 20 3 emajliran železni štedilnik — ista vzdrževalna dela kot pod točko 2 20 4. plinski štedilnik — redno čiščenje, vzdrže- vanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev. gumbov in priključne cevi 20 5. električni štedilnik — redno čiščenje, vzdr- ževanje popravila in nadomestitev grelnih teles, , stikal in kontrolnih luči. termostatov, gumbov in priključnega kabla 20 6. lončena peč (kurjenje z drvmi ah ligni- . tom) — čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje. nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov | 20 7 železna peč — litoželezna — čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom. popravila in nadomestitev Samotne obleke. kurilne rešetke, dimne cevi. obročkov, vratič in posode za pepel • 20 8. železna peč — pločevinasta — vzdrževanje enako kot pod točko 7 12 9. lutzova peč — vzdrževanje enako pot pod točko 7 20 10. termoakumulacijska električna peč — vzdr- ževanje in nadomestitev priključkov kabla, grelcev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči 20 11. emajlirana peč na plinsko olje — čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilnika, dimnih cevi, in gumbov 15 12. trajno žareča peč na trdo gorivo čišče- nje. vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih ceVi in gumbov 20 13. toplovodni pločevinasti radiator — vzdrže- vanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil, zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje 20 14 toplovodni litoželezni radiator vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil m zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje 40 15. plinski radiator — čiščenje gorilcev, ma- zanje pipe, pregled vleka dimnika in nadomestitev metuljčastega gorilen ter pleskanje 35 16. infra peč — vzdrževanje in nadomestitev slikala, spirale ter potez.ne vrvice 10 17. peč v kopalnici na trdo gorivo (kurjenje z divini ali lignitomi čiščenje, popravili’ in nadomestitev kurilnih rešetk, obloge, dimne cevi. vrat. posode za pej)el. spajkanja kotlička, nadomestitev ai mature 20 18. WC školjka in bide iz fa.janse ali porce- lana — redno čiščenje in popravila, nadomestitev sedežne deske ir, gumi manšete, nadomestitev škatle m nosilcev za toaletni papii 30 19 umivalnik iz porcelana redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona ter nadomestitev zamaška in verižic 30 20 WC rezervoar - emajliran — popravilo in nadomestitev tesnil, plavača. potezne vrvice in od-sesača ‘ 30 21 WC rezervoar plastični — vzdrževanje enako kol pod točko 20 2f 22 pločevinasto pomivalno korito emajlira- no — čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev 15 23 litoželezno pomivalno korito emajlirano — vzdrževanje enako kol pod točko 19 30 24 pomivalno korito iz. nerjaveče pločevine vzdrževanje enako kot pod točko 19 40 25 plinski bojler redno čiščenje in odstra- njevanje kamna najmanj vsaki dve leti. vzdrževanje in nadomestitev gorilen 20 2(1 električni bojler — redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna najmanj vsaki dve leti. vzdrževanje in nadomestitev grelca, termostata. varnostnih ventilov, kontrolne luči ter ter- mostatov 20 27 pločevinasta kopalna kad - emajlirana — čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška tei verižice 30 28 litoželezna kopalna kad — emajlirana — čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico 50 29 vgrajeno kuhinjsko pohištvo a) mehki les 35 b) trdi les — redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja 45 30. vgrajeno sobno pohištvo a) mehki les 40 b) trdi les — vzdrževanje enako kot pod toč- ko 29 so 31. navaden lesen in ladijski pod a) položen na izolirano podltigo 25 b) položen na neizolirano podlago — redno vzdrževanje, manjSa popravila 10 32. lamelni parket (jesenov, bukov, hrastov) — redno vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjiu popravila 30 33. bukov in jesenov parket — redno vzdrže- vanje s struženjem loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila 50 34. hrastov parket — vzdrževanje isto kot pod točko 33 go 35. tlaki iz umetne mase u) guma linolej, podolit, likolit 20 b) topli podi. vina/ ■ 10 c) tapison - redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem / dovoljenimi loščili 20 36. ksilolit tlak — redno vzdrževanje z loščenjem 25 37 teraeo in venecianski tlak — (redno vzdrževanje pranje, mazanje) 80 38 betonska tla — redno vzdrževanje, čiščenje, pranje, 40 39 tlak iz keramičnih ploščic — redno vzdr- ževan ie m čiščenje in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic 40 40. tlak iz marmorja — redno vzdrževanje čiščenje, pranje 100 41 lesene roleto (esslinger in polkna) — vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata, in okovja ' 30 42. pločevinaste ali plastične žaluzije — redno vzdrževanje, popravilo in nadomestilo okovja in pleskanje. 40 43 platnene zavese s samonavijalci — vzdrže- vanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata 10 44. lesena vrata — redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega okovja tei pleskanje 50 45. leseni vratni okviri — redno vzdrževanje, pleskanje 60 46. lesena okenska krila in okvirji na fasadi — redno vzdrževanje oliv. profilov in ostalega okovja 40 47 lesena notranja okna — redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje 48. kovinska krila in okvirji na fasadi — redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv profilov, ostalega okovja ter pleskanje 80 49. keramična zidna obloga — redno vzdrže- vanje in čiščenje, nadomestitev ražbitih in odlepljenih ploščic ter stičen j e 50 50 električna instalacija a) nadometna 20 b) podometna — vzdrževanje, nadomestitev varoval, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles 50 51 domofonska instalacija in električna ključavnica — redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic 20 Stroški zamenjave zgoraj navedenih elementov opreme v etažnih stanovanjih bremenijo etažne lastnike. 4. člen Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov opreme gre zamenjava v breme stanarine le v primeru če obstoječega ni mogoče popraviti. Za elemente opreme katerih pred,iztekom dobe trajanja m mogoče usposobiti za uporabo s popravilom prispeva stanovanjska skupnost izjemoma amortiziram del stroškov le. če je postal element opreme neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice. Ne glede na dobo trajanja posameznih elementov opreme iz 3. člena, se element opreme zamenja, če je postal neraben brez krivde stanovalca. 5 člen Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij zaradi njihove zastarelosti in istočasno dotrajanosti, če se < tem poveča' — funkcionalnost stanovanja. — uporabna vrednost stanovanja, — stanovanjski standard. Po izvršitvi revitalizacije st mora ugotovili nova vrednost stanovanjske hiše in stanovanj v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. 6. člen Za tekoče vzdrževanje »kupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila in stroški v /.vezi z normalno uporabo. a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. ki gredo v breme stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so zlasti: — čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev, — popravila dimniških kap in zamenjava dimni-škili vratič in izžiganje dimnikov. — delna zamenjava in popravilo lesenih stopnic ter strešne kritine (podstrešje), — slikanje in pleskanje skupnih prostorov In stopniščmh vrat, — popravila svetlobnih jaškov, zaščitnih mrež in čiščenje, — popravila kleparskih izdelkov ter čiščenje, — čiščenje žlebov in peskoloveev. usedalnikov, — popravila izolacije ravnih streh, balkonov in terase, — popravila strelovodov in meritve prevodnosti, — popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih, — popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb, — popravila podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa. — pleskanje kompletnih vhodnih hišnih in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika, — popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih, — popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, — popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji, — popravila električnih instalacijskih vodov, — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah, — popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave, plina, radiatorjev v skupnih prostorih, — popravila plinskih, električnih in centralnih bojler jf v, — stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidrotorjev, ter skupinskih TV anten, — nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito, — nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne garniture, — redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav, — nabava drogov za zastave, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov in posod za odvoz smeti, — stroški sanitarnih pregledov, deratizacije, dezinfekcije in dezinsekcije, — stroški rednih letnih in 3-letnih pregledov za pridobitev uporabnega dovoljenja za obratovanje dvigal, — plačilo stroškov pri strokovnih ogledih naprav centralne kurjave, — vzdrževanje skupinskih naprav domofonov, električnih ključavnic in pregledi skupnih TV in radio antenskih naprav, — čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbi, b) Stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice,- vključno s stroški vzdrževanja iz 3. člena, obsega zlasti: — beljenje stanovanja (slikarska dela) ter zamenjava tapet, — pleskanje notranjih delov oken, vrat in drugih elementov opreme stanovanja. — popravila in nadomestitev varoval, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov (domofonov), — nadomestitev električnih svetilk in žarnic, — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in okovja. — nadomestitev vseh vrst iztočnih pip in mešalnih baterij, tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici in kuhinji, — nadomestitev in poravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi pred potekom amortizacijske dobe trajanja, — čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit, kopalnih kadi in talnih sifonov, — popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem, plavačev in odsesačev v rezervoarjih, — pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih, — nadomestitev stekel na oknih in vratih. — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju, — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika, — stroški čiščenja centralnih bojlerjev, — stroški plačila vode in opravil v zvezi s praznjenjem toplovodnih naprav. 7. člen Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki se plačujejo iz stanarine oziroma prispevka etažnega lastnika so: a) pogodbe in zakonske obveznosti, b) stroški stanovanjske skupnosti, c) stroški plačil organizacijam, ki opravljajo storitve stanovanjski skupnosti. Med pogodbene in zakonske obveznosti spadajo tudi stroški zavarovanja stanovanjskih hiš, prispevek za zaklonišča ter obresti od najetih kreditov. 8. člen Obratovanje stanovanjskih hiš, , ki gre v breme imetnikov stanovanjske pravice, obsega plačilo naslednjih stroškov: — porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave, — čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje, ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji), — čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom, — zamenjava žarnic v skupnih prostorih in hišnih varovalk, — popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v osebnih in tovornih dvigalih ter v vseh skupnih prostorih, — nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, zastav, oglasnih desk, okvirjev za hišni red in seznam stanovalcev, poštnih nabiralnikov ter opreme skupnih prostorov hišnih svetov, — izobešanje in snemanje zastav, — vzdrževanje m čiščenje tor odmašitev jaškov za smeti in košev za smeti, — vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter naprav, ki spadajo k stanovanjski hiši, — stroški organizacije za vzdrževanje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe samo upravne stanovanjske skupnosti oziroma pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet, — stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradbe, če krivca ne bi bilo mogoče ugotoviti. 9. člen Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stro- ški komunalnih storitev individualne komunalne potrošnje (voda, kanalizacija, elektrika. PTT, plin, smeti, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj) ter stroski v zvezi z obračunom obratovalnih stroškov. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsi odloki in drugi normativni akti. ki urejajo minimalne normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in dobe trajanja posameznih elementov. 11. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti kaj spada v investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naurav v stanovanjski hiši ah tekoče vzdrževanje stanovanja, kakor tudi o stroških upravljanja ter obratovanja stanovanjskih hiš. Predloge za spremembo ali dopolnitev odloka lahko predlaga stanovanjska skupnost in zbori stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Slednji predlagajo dopolnitev ali spremembo odloka prek organov stanovanjske skupnosti. 12. člen Imetniki stanovanjski pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev hišnim svetom. Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov, jii: ni svet določi akontacijo za plačilo teh troskov. Osnova za akontacijo in obračun obratovalnih stroškov je m' koristne stanovanjske površine. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike, ki stanujejo v lastnem stanovanju, 13. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o tem. kaj se šteje /.a investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo. tekoče vzvr-z vanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, št. 41-93S/73). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-0''G5-l Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Slovenski Konjice Filip BeJkovnik 1. r. 227. Na podlagi prvega in drugega odstavka 3. člena, prvega odstavka 44. člena in 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) ter 144. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o obveznem čiščenju in vzdrževanju manjših potokov, hudournikov in jarkov na območju občine Slovenske Konjice 1. člen Za manjše potoke in jarke se na območju občine Slovenske Konjice štejejo vsi vodni tokovi razen Dravinje, Hudinje in Oplotnišice ter reguliranih odsekov površinskih odvodnikov, ki so v posrednem upravljanju Vodnogospodarskega podjetja Maribor in Vodnogospodarskega podjetja Celje, n. sol. o. 2. člen Upravljale!, lastniki oziroma koristniki obrežnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih (melioracijski jarki) so dolžni redno čistiti brežine in struge od neprimerne zarasti in od naplavin v obsegu, da ne bode motene odtočne razmere in drugi ravnovesni pogoji vodnega režima. Ce poteka potok ali jarek med zemljišči različnih upravljalcev, lastnikov oziroma koristnikov, je vsak od navedenih dolžan čistiti in vzdrževati svoj del brežine, strugo pa sp dolžni čistiti skupaj. 3. člen Kot neprimerna' zarast na brežinah potokov in jarkov se smatra drevje, grmovje, opuščeni previsoko odrezani panji in enoletna nepokošena trava. Primerno zarast za varstvo brežin je razumeti redno gojeno vrbovo šibje pri vegetativnih zavarovanjih m nizka trava, ki se najmanj enkrat v letu pokosi oziroma postriže. 4. člen Čiščenje vegetativne zarasti v potokih in jarkih je treba opraviti v dobi vegetativnega mirovanja oziroma vegetacije zaradi zatiranja košnjo trave pa v času zrelosti obvezno enkrat v letu, po potrebi pa tudi večkrat, z oziroma na 2. člen. Naplavine v strugi — dnu je treba čistiti, če so take narave, da je moten naravni odtok in so napadene brežine. 5. člen Red gojenja in čiščenja zarasti: — drevje in grmičevje, ki ovira normalni pretok vode se mora posekati in odstraniti iz pretočnega profila m brežin. Posek se izvrši čimnižje pri zemlji. . gladkimi rezi na panjih, — za sanacijo poškodovanih brežin je uporabljati vrbove poplete in podtaknjence, ki jih je treba redno vzdrževati in pogojiti. Rezanje izvršili čim nižje pri zemlji v dobi vegetacijskega mirovanja, — trava na brežinah se mora najmanj enkrat v letu pokositi. — posekano šibje, vejevje in pokošeno travo je prepovedano splavljati po vodi. Za posek drevja zaradi čiščenja in gojenja zarasti na brežinah manjših potokov, hudournikov in jarkov ni potrebno posebno sečno dovoljenje, razen v hudourniških območjih in strugah z žarišči globinske in bočne erozije, kjer odkažeta posek za gozdno in vodno gospodarstvo pristojna organa sporazumno. 6 člen Na brežinah in neposredno ob njih na potokih in jarkih, industrijskih kanalih in na nasipih akumulacij, regulacij, je prepovedano: — pasti živino, — voziti z vprežnimi ali motornimi vozili, če na njih ni utrjeno vozišče, — zasajati drevje, postavljati posestne ograje, plotove in druge objekte, — odlagati ah zlagati material, — odpirati gramoznice ah kopati jame za pridobivanje zemlje, odstranjevati odnosno pridobivati rušo, — opravljati dela, ki bi ovirala odtok vode. oziroma bi poškodovala brežnice, strugo ali povzročila plazove, odnosno rušenje brežin. 7. člen Prod, pesek in mivka se smejo jemati iz struge samo v primerih, če predstavljajo oviro za naravni normalni odtok vode. Vendat se odvzem mora opraviti v smislu nemotenja vodnega režima. 8. člen Za izvajanje tega odloka so dolžni skrbeti krajevne skupnosti in vsi upravljalci, lastniki oziroma koristniki obrežnih zemljišč. Cc zavezanci iz 2. člena tega odloka ne izvršijo danih nalog, uvede vodnogospodarski inšpektor občine proti zavezancem upravni postopek, v katerem naloži zavezanci, rok do katerega mora izvršiti dane obveznosti Ce ugotovi, da zavezanec tega dela ni izvršil do danega roka, lahko delo odda v izvršitev pristojni delovni organizaciji, ali posamezniku na račun zavezanca. 9 člen Nadzor nad Izvajanjem tega odloka vrši vodnogospodarski inšpektor, kateremu pomagata rečna nadzornika Vodnogospodarskega podjetja Maribor in Vodnogospodarskega podjetja Celje n. sol. o., ki sta tudi po svoji službeni dolžnosti zadolžena skrbeti za vodni red. da ne bodo motene odtočne razmere ter drugi ravnovesni pogoji vodnega režima na danem »otoku ali jarku. 10. člen Za kršitev določb 2., 4.. 5., 6., 7. člena tega odloka se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo: — pravna oseba od 100 din do 10.000 din, — odgovorna oseba pravne osebe od 20 din do 1.000 din, — posameznik (fizična oseba) od 20 din do 2.500 , dinarjev. 11 člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Slovenske Konjice fUradm vestnik Celje, št 4-48/67). 12. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-4/75-1 Slovenske Konjice, dne 26. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Bcškovnik 1. r. 228. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67 m 27-255/72) m 136. členu' statuta občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice 1. člen Sprejme se zazidalni načrt osrednjega dela mesta Slovenskih Konjic, ki ga je izdelal zavod za urbanizem Velenje pod št. p-65. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom in organizaciji ter skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance občinskih upravnih organov Slovenske Konjice. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občinskih upravnih organov Slovenske Konjice. 5. člen Z uveljavitvijo tega odloka, se ne bodo več uporabljala tista določila v programskem in iehničnem delu odloka in tehnične dokumentacije po odloku o zazidalnem načrtu centralne cone v Slovenskih Konjicah (Uradni vestnik Celje, št. 25-301/70), ki so v nasprotju s programskim in tehničnim delom določenim s tem odlokom. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/75-3 Slovenske Konjice, dne 26 februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. VRHNIKA 229. Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 16. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1976 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih obča-nov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/73, 15/74 in 5/75), se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — v II skupini — katastrskih občin 50 °/o — v III. skupini — katastrskih občin 41 °/o — v IV. skupini — katastrskih občin 31 %>«• 2. člen 1. člen se spremeni tako, da se glasi: “Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po enotni proporcionalni stopnji in znaša za vse skupine katastrskih občin 46 %>.« 3. člen V 12. členu se znesek “3.000.—* nadomesti z zneskom “4.000.—*•. 4. člen 18. člen sc spremeni tako, da se glasi: -Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek od osnov, ki presegajo višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna dinarjev nad osnova do stopnja •/. 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 39 50.000 100.000 43 100.000 150.000 46 150.000 200.000 48 200.000 50« 5. člen V 19. členu se stopnja *28,92 °/o« nadomesti s stopnjo “30 Vo«. 6. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: -Davek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). sc olačuje po naslednjih stopnjah: 1. Od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in nlačil pri športni na- povedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno; od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delavno živino in dohodkov od domače obrti io o/« 2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali z izdajanjem drugih avtorskih del, ki se štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 °/o Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od prevoza mleka in pluženja snega. 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke: od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 % Davek po tej točki ne plačujejo občani kot zbiralci odpadnega materiala.« 7. člen 27. člen se spremeni tako, da se glasi: -Občani, ki opravljajo intelektualne storitve ali druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek od osnov, ki presegajo višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov, po stopnjah iz 5. člena tega odloka.« 8. člen V 28. členu se stopnja -28,92 °/o« nadomesti s stopnjo -30 °/o«(. 9. člen V 29. členu se stopnja »20 °/o« nadomesti s stopnjo -25 %>«. 10. člen 32. člen se spremeni tako, da se glasi: -Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova dinarjev nad do stopnji •/. 10.000 25 10.000 20.000 28 20.000 30.000 31 30.000 50.000 34 50.000 100.000 38 100.000 150.000 42 150.000 200.000 46 200.000 11. člen 50« 38/b in 38/d člena se črtata. 12. člen V 35. členu se 3. in 4. točka črtata, sedanja 5. točka pa postane 3. točka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se določbe 4. člena tega odloka uporabljajo tudi za odmero davkov za leto 1975, če so za zavezance ugodnejše. St. 4/1-010-09/73-76 Vrhnika, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 230. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 16. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1976 in na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja. 1976 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil na storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 15/74 in 17/75) se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi: Tarifna številka 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev 3 % Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati. 2. Ne plačuje se davek po tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri. 2. člen Za tarifno številko 1 se doda nova tarifna številka l/a, ki se glasi: Tarifna številka l/a Od prometa novih ali rabljenih osebnih avtomobilov in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa 4 "/n Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobibla. 2. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. 3. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. , 3. člen Tarifna števinv« 2 se spremeni tako, da se glasi: Od alkoholnih pijač din za liter 1. Naravna vina 1,50 2. Peneča vina 3,00 3. Specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12,00 do 15,00 dinarjev 7,00 nad 15,00 dinarjev 10,00 4. Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 32,00 dinarjev 25,00 V •/. od vrednosti 5. Naravnega žganja in medice 15 6. Piva 40 7. Drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah od 1 do 6 70 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz L, 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za v^čje ali manjše pakiranje, je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke, je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami uporabljajo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih, je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem. brez dodatka drugih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena začne določba 1. člena odloka veljati od 1 marca 1576, uporablja pa se od 1. januarja 1976, določbe 3. člena tega odloka pa se uporabljajo od 1. marca 1976. St. 4/1-010-022-72-76 Vrhnika, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 231. Na podlagi 3. točke 6. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 16. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1976, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1976 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje Zazidljivosti 1. člen V odloku c prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti (Uradni list SRS, št. 3/76) se spremeni 2. odstavek 5. člena tako, da se glasi: izven mej zazidljivosti so možne samo izjemne lokacije, primerne za kmetijsko dejavnost, 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-01/76 Vrhnika, dne 24. februarja 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. ŽALEC 232. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74), 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 1. člena odloka o urbanističnem redu v občini Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 7/69) na svoji seji dne 11. februarja 1976 sprejel SKLEP o razgrnitvi predlogov mej zazidljivosti za naselja, ki se urejujejo po urbanističnem redu na javni vpogled 1. člen i\a javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrnejo predlogi mej zazidljivosti za naselja, ki se urejujejo po urbanističnem redu: Arja vas, Andraž, Breg pri Polzeli, Brode, Dobriša vas, Dre-šinja vas, Galicija, Glinje, Gomilsko, Gornja vas, Go-tovlje, Grajska vas, Griže, Kamenče, Kapla, Kaplja vas, Kasaze, Laikova vas, Letuš, Levec, Liboje, Ločica ob Savinji, Ločica pri Vranskem, Loke, Ložnica, Mala Pirešica, Male Braslovče, Matke, Migojnice, Ojstriška vas, Orla vas, Orova vas, Parižlje, Pernovo, Pirešica, Podlog, Podvin, Poljče, Pondor, Ponikva, Prekopa, Prel-ska, Preserje, Ruše, Rakovlje, Sp. Gorče, Sp. Grušov-Ije, Sp. Roje, Stopnik, Šentrupert, Sešče, Smatevž, Tabor, Topovlje, Trnava, Velika Pirešica, Vinska gora, Vrbje, Zabukovca, Zakl, Zaloška gorica, Zg. Gorče, Zg. Grušovlje, Zg. Roje In Železno. Grafične priloge so na vpogled pri upravnem organu, pristojnemu za urbanistične zadeve, zavodu za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec in posamezni krajevni skupnosti. 2. člen V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične do-Kumentaeije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna in druga organizacija. 3. člen Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti: Andraž, Galicija. Gomilsko, Gotovlje, Griže, Liboje. Letuš, Petrovče, Polzela, Ponikva, Šempeter, Prebold, Sešče, Tabor, Vinska gora, Vransko, Žalec in Trnava. St. 350-1/76-6 Žalec, dne 22. januarja 1976. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. VSEBINA Stran 179. Zakon o spremembi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 219 180. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov 219 181. Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 221 182. Zakon o ustanovitvi Občinskega javnega tožilstva v Velenju 221 183. Plan raziskovalne dejavnosti za leto 1976 222 184. Odlok o razdelitvi deviz za potrebe republiških or- ganov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za leto 1976 227 185. Odlok o določitvi višine vpisa obveznic federacije iz sredstev rezerv 230 186. Odoik o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo 230 Stran 203. Sklep o razrešitvi sodnice občinskega sodišča II v Ljubljani 241 204. Sklep o razrešitvi sodnice občinskega sodišča I v Ljubljani 241 205. Sklep o soglasju k postavitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani 241 206. Sklep o imenovanju članov žirije za podelitev nagrade mesta Ljubljane 242 209. Sklep o soglasju k ustanovitvi dislociranega oddelka Sole za specializirane gostinske delavce v Planini pri Rakeku (Ljubljana) 242 210. Odlok o najvišji stanarini v občini Brežice v letu 1976 242 211. Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in finan- ciranja geodetskih del na območju občine Brežice za obdobje 1976—1980 243 212. Sklep o javni razgrnitvi spremembe urbanističnega načrta Cerknica v zvezi z lokacijo bencinske črpalke ter zazidalnega načrta industrijske cone in športnega centra v Cerknici 243 187. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o zboljšanju gospodarskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo 231 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 188. Odločba o odpravi določbe navodila SDK o evidenti- ranju sredstev samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji 231 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 189. Odredba o dopolnitvi odredbe o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin 232 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 190. Sklep o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih V letu 1976 232 191 Sklep o višini otroškega dodatka za otroke iz socialno ogroženih kmečkih družin in dohodkovnih pogojih v letu 197« 233 213. Odlok o spremembi in dopointvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/13 »Ploščad Borisa Kraigherja« (Ljubljana Center) 244 214. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ljubljana šiška) 244 215. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana šiška) 245 216. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Šiška) 245 217. Sklep o ustanovitvi komisije za pregled samoupravnih aktov delovnih organizacij (Ljubljana šiška) 246 218. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Sevnica) 246 219. Odlok o spre-inembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica 248 192. Sklep o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1976 233 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 193 Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega go- spodarstva na območju Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za obdobje 1976—1980 234 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 194. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva mesta Ljubljane 236 195 Odlok o ustanovitvi zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 238 196. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane 239 197. Odlok o poslovnem času v lekarnah (Ljubljana) 240 198 Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v delovni skupnosti Slovenske knjižnice v Ljubljani (Ljubljana) 240 199. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu Zavoda SR Slovenije za transfuzijo krvi (Ljubljana) 240 200. Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupno- sti v svetu Prireditvene poslovalnice »Festival« (Ljubljana) 241 201. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svetu poklicne gradbene šole Ivana Kavčiča (Ljubljana) 241 2Q2. Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti Elektrotehniške šole v Ljubljani (Ljubljana) 24» 220. Odlok o spremembi odloka o povišanju stanarin v občini Sevnica 248 221. Odlok o priznavalninah (Sevnica) 248 222. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenske Konjice v letu 1976 249 223. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1975 253 224. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 254 225. Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) 255 226. Odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Slovenske Konjice) 257 227. Odlok o obveznem Čiščenju in vzdrževanju manjših potokov, hudournikov in jarkov na območju občine Slovenske Konjice 261 228. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice 262 229. Odlok o spromemhah In dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 263 230. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika) 264 231. Odlok o spremembi odloka o prostorskih Izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti 265 232. Sklep, o razgrnitvi predlogov mej zazidljivosti za na- selju, ki sc urejujejo po urbanističnem redu na Javni vpogled (Žalec) 265 izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vr.i v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 210 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po *z ‘r vsake številke - Uredništvo in uprava. Ljubljana. Veselovo 11. poštni predal 379'VTi - Telefon direktor, uredništvo, uprav? In knjigovodstvo 20 701 orodaja. preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-003-40323 Oproščeno orometnega davka no mnenb» <3nVr#**or1ntp infnrmnHIp v TTvrJr*»rr cifntv QV.in#A«ne e;n <31nvrn11p št 421-1/72