d)"
@)
Kovač.
(Naroden motiv.)
* J   oj, kladivo, le poj, le poj! Težaven, tužen stan je moj.
»Saj rekel sem že dostikrat: Življenje takšno vzemi škrat!
»Let trideset sem že kovač v samoti tej-le, star berač . . .
»Ko vse počiva, vse že spi, ognjišče moje še  gori.
»Tam zunaj  črna, pozna noč, a jaz še kujem tu na moč.
»Težko se trudim za svoj  kruh, a baba psuje me: »Lenuh!«
»In name noč in dan regija ko satan huda, brez srca!
»Znoj poškropi mi grižljaj vsak . . Življenje takšno vzemi vrag! . . .«
»»Hoj, odpri brž, kovač,   mi, čuj! Tu vranca mojega podkuj!
»»Pot dolga skoz viharno noč . . Zbosil se konj mi je gredoč.
»»O, daleč še imam odtod! Oj, dolga, strahovita pot!
»Ljubljanski Zvon« o. XXIII. 1903.
17
258
A. Aškerc: Kovač.
»»A jahati več nisem kos. Moj iskri konj je skoro bos.
»»Podkuj mi ga na nogah treh! Jaz sam ti bodem gonil meh! . . .««
»O, dober večer! Pred moj prag vsak dan ne pride jezdec tak!
»Tak imeniten, fin gospod vsak dan ne jase mimo tod!
»Takoj podkujem vam, takoj! To lep zaslužek bo nocoj! . . .«
V žerjavico že piha meh ko burja zunaj po vrheh.
Ognjišče se žari, žari . . .
Ko v peklu oglje plameni . . .
v
Cimdalje huje piha meh,
da trese koča vsa se v tleh . . .
»»Kuj, kuj podkove, hitro kuj! Konjiča bosega obuj!
»»Mudi se mi naprej, na pot! . . .«« »Vaš konj je podkovan, gospod! . . .«
»»No, zdaj, kovač, pa le z menoj! Po tebe prišel sem nocoj!
»»Hudič sem! . . . Saj si sam me z val! . . Z menoj, z menoj! Kaj bi se bal! . . .««
»Rad grem s teboj, gospod hudič! O, pekla ne bojim se nič!
»Le skromen stavil bi pogoj: Smem ženko vzeti še s seboj ?
»Brez nje bi daleč tam pri vas nemara dolg me mučil čas!«
»»I, ljubši sta mi duši dve ko ena sama! To se ve!
A. Aškerc: Kovač.
259
»»Pokliči brž jo, če že spi! . . .«« »Hej, ženka dobra moja ti,
/ »vrag prišel pote je nocoj,
da vzame v pekel te s seboj! . . .«
»»»Kaj ?!««« kovačica zakriči — pred škratom z burklami stoji
razmršenih rujavih las.
v
Žari se suhi ji obraz.
Ko čarovnica gleda nanj, vsa besna zakadi se vanj:
»»»Kaj hočeš, ti peklenski vrag ? Poberi se mi brž črez prag!
»»»Če ne, izpraskam ti oči
in vse polomim ti kosti! . . .«««
»»Saj grem, saj grem že, o gospa! Ostani brez skrbi  doma!
»»Ko vzel bi v pekel te s seboj, vsi bratje moji pred teboj
»»pobegnili bi od strahu! . . .
v
Cemii si klical me, čemu,
»»kovač?! Saj ga imaš doma svoj živi pekel! Hahaha!
»»Ne kliči več me! Lahko noč! . . .««
In sam odjahal vrag je proč.
A. Aškerc.