ISSN 2385-8826 Učiteljev gla S Priloga revije Vzgoja in izobraževanje letnik III, številka 1, 2016 Izdajatelj in založnik Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik dr. Vinko Logaj Uredniški odbor dr. Zora Rutar Ilc, dr. Ada Holcar Brunauer, ddr. Barica Marentič Požarnik, Urška Margan, dr. Alenka Polak, dr. Sonja Pečjak, dr. Justina Erčulj, dr. Robert Kroflič Odgovorna urednica dr. Zora Rutar Ilc Urednica založbe Damijana Pleša Jezikovni pregled Barbara Jarc Naslov uredništva Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana Zora.rutar-ilc@zrss.si Vzgoja.izobrazevanje@zrss.si www.zrss.si Oblikovanje Kofein dizajn, d. o. o. Priprava in tisk Design Demšar, d. o. o. Present, d. o. o. Detajl na naslovnici Julija Lambergar Naklada 720 izvodov © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije. učiteljev glas { Uvodnik } Kako ravnati … 1/2016 Dr. Zora Rutar Ilc, Zavod RS za šolstvo Kaj v razredu in na šolskem hodniku je še v ob- močju »rahle nediscipline«, »motečega vedenja«, »neprijetnih navad« in »neprilagojenih vedenjs- kih vzorcev«, kaj pa je »že« nasilno vedenje? Kako obravnavati (če sploh) prvo, kako drugo, kako za- znati, kdaj prvo prehaja v drugo, kako razlikovati med enim in drugim? Kdaj se pogovarjati, skušati doseči razumevanje med sprtimi, zbliževati pogle- de, kdaj pa brezkompromisno posredovati, ločiti povzročitelja in žrtev ter slednjo zaščititi, nato pa začeti dolgotrajno obravnavo obeh? Kdaj vključi- ti šolsko svetovalno službo, kdaj otroke pošiljati k zunanjim strokovnjakom? Kdaj reševati le konflikte med posamezniki in obravnavati posamična nasilna dejanja, kdaj pa zasnovati dolgoročno sistematično strategijo izgrajevanja kulture dobre skupnosti? V rubriki Analize in prikazi tokratne matične revije znani družinski terapevt Mrgole opiše primer dveh petošolcev, katerih »petelinjih bojev« jim v šoli ni- kakor ni uspelo pomiriti. Ker za nameček nista bila edina, se je z zahtevnim razredom ukvarjala vsa šola, od svetovalne službe do ravnateljice. Med drugim je prišlo celo do pretepa med fanti, pri čemer je eden skupil modrico. Čeprav se je stanje zelo zaostrilo in so starši pretili z inšpekcijo in odvetniki, je v danem primeru učinkoval voden pogovor, neka vrsta me- diacije med sprtima fantoma. Pogoj za to je seveda bil, da sta se s tem, da se pogovorijo, oba strinjala in da sta zaplet želela rešiti skupaj. Vsak od njiju je imel nato priložnost, da pove svojo plat zgodbe, in vsak je bil enkrat v vlogi pripovedovalca in enkrat v vlogi poslušalca, oba pa sta se trudila poslušati in razumeti potrebe drug drugega. Skupaj sta odkrila « Kazalo 2 Kako ravnati … Dr. Zora Rutar Ilc 4 Nenasilna komunikacija v šolah – učenje partnerskega sodelovanja v praksi Mag. Marjeta Novak 12 Pozitivna disciplina in 8 krogov odličnosti Mag. Jani Prgić, Aleš Požgan 19 Kaj lahko šola naredi pri obravnavi in preprečevanju nasilja Katarina Petrič, Nataša Kozlovič Lakoseljac 24 Strategije za preprečevanje nasilja Tanja Tegel, Maja Šuštar 29 Uporaba vedenjsko-kognitivne terapije pri deklici z motnjo v duševnem razvoju Anita Gosnik jedro zamere, si pojasnila, kako sta se počutila, in na koncu sta se pobotala. V danem primeru je to bilo mogoče, ker ni šlo za enostransko in dolgotrajno izvajanje agresije enega nad drugim, v katerem bi bil drugi šibkejši, ampak za konflikt med dvema »enakovrednima« oz. enako psihološko močnima udeležencema. Čisto drugače pa je v naslednjem primeru. Že nekaj časa je učenca 8. razreda izsiljeval sošo- lec, enkrat s tem, da mu mora pisati domačo nalogo, drugič s tem, da mu mora dajati denar in posojati mobilni telefon. Žrtev je doma to prikrivala (čeprav je moral učenec nenehno prositi za denar in si izmiš- ljevati izgovore), saj je oče menil, da morajo fantje poskrbeti zase in biti pogumni, mama pa bi se zelo prestrašila in šla gotovo v šolo. Tega pa ni mogel do- pustiti zaradi groženj z maščevanjem. V hudi stiski je začel popuščati v šoli in se umikati vase. Kako to zaznati, kako v takem primeru reagirati? Takoj ko to kdo ugotovi, pa naj bo to sošolec »opa- zovalec«, prijatelj, ki se mu učenec zaupa, ali učitelj, ki to zasluti, je potrebna takojšnja in odločna reak- cija: žrtev je treba zaščititi in poskrbeti, da se nasil- ništvo ne bo več dogajalo; žrtvi je treba dati vedeti, da to, kar so ji naredili, ni dopustno, jo svetovalno podpreti, prav tako pa je treba ločeno obravnavati povzročitelja in skupaj z za ta namen ustanovljenim timom zasnovati dolgoročno strategijo. Priporočila, kako zaznati prikrite znake nasilništva, kako prepoznati žrtev oz. njene stiske, kako posto- pati tisti hip, ko to ugotovimo, in kako v daljšem ča- sovnem obdobju za tem, prinaša Protokol o obrav- navi in za zaznavo medvrstniškega nasilja, ki ga je pripravil ZRSŠ skupaj z zunanjimi strokovnjaki in ga najdete na spletni strani ZRSŠ, na tem mestu pa je na kratko predstavljen. Kako na »dolge proge« poskrbeti za to, da se bo na šoli dogajalo čim manj takih primerov, pa prikažejo številni v tokratnem UG objavljeni prepričljivi primeri iz prakse, ki potr- jujejo, da je najbolj trajnostna rešitev preventiva in sistematično prizadevanje šole za izgrajevanje kul- ture nenasilja in dobre skupnosti.