!
DELAVSKA
ENOTNOST
Gozdarji in lesarji (končno) pod skupno streho
Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil in snovanju samoupravnih sporazumov v gozdarstvu in lesni industriji je povsod po Sloveniji čutiti prizadevanja, da bi se obe gospodarski panogi med seboj čimbolj smotrno povezali. Kakor je videti, se nakazuje več možnosti. V koroški regiji so se odločili za najbolj radikalen korak - za združitev gozdnega gospodarstva z lesno industrijo. Sliši se celo, da bi do take povezave lahko prišlo že pred leti... V novem združenem podjetju, ki bo bedelo nad domačim lesom od drevesne sadike do prodaje končnega izdelka, bodo imeli možnost samoupravnega odločanja tudi kmetje lastniki gozdov, številčno bodo celo imeli večino: več kot 2800 jih je... Kaj si obetajo od združitve v Dravski, Mislinjski in Mežiški dolini, boste našli na
STRANI 3
18. AVGUSTA 1973 - ŠT. 32 - L. XXX
Veter piha v dela vska Jadra
Nekateri vodilni delavci v Industrijskem kombinatu Svit iz Kamnika, ki so se povezali s posamezniki izven podjetja, so podjetje dolgo izkoriščali za potešitev svojih zasebnih apetitov. Pri tem so podjetje pripeljali na rob rentabilnega poslovanja, tako da je konec minulega leta SDK predlagala uvedbo prisilne uprave. Kal vsega slabega v Svitu pa se je razvila iz povsem neurejenih samoupravnih odnosov.
V začetku letošnjega leta se je to zasebno samoupravljanje končalo, novo vodstvo podjetja In kolektiv pa si zdaj z vsemi močmi prizadevata, da bi podjetju vrnila zapravljeni ugled.
STRAN 2


Če se nekomu nekaj ponesreči, o tistem kasneje navadno molči, kajti spodrsljajev - ne glede m vzroke — nihče noče obešati na veliki zvon. Novinarji pri tem nismo nobena izjema, razen seveda, če ponesrečena akcija opozori na probleme, ki jih sicer verjetno sploh ne bi zaznali.
Nekaj takega se je zgo-J dilo, ko smo kmalu po ti-j stem, ko je zvezna skupščina na julijskem zasedanju spre-
ti ali kmalu zatem izglasovani predpisi, ki so gospodarstvu spet vzeli tisto, kar je pravkar dobilo. Od letos dalje, denimo, organizacije združenega dela ne plačujejo več republiškega prispevka od osebnih dohodkov. Tisto, kar so s tem pridobile, pa še zdaleč ne zadostuje, da bi s „prihrankom“ plačale višji davek na svoj dohodek! Zdaj se dogaja nekaj podobnega. Medtem ko še čakamo, kaj pravzaprav dobrega prinaša
Kako se »razbremenjujemo«?
jela osem zakonov za razbremenitev gospodarstva s skupnim učinkom sedem milijard dinarjev, začeli po-praševati vodilne slovenske ; gospodarstvenike, kako bi skozi prizmo delovnih organizacij, ki jih vodijo, oce-| nili praktične učinke te razbremenitve.
Izvedeli smo dvoje:
'■	- tudi direktorji sloven-
skih podjetij, razen tistih, ki so obenem zvezni poslanci, 0 teh razbremenitvah vedo samo toliko, kot je pisalo v časopisih, kajti Uradni list ^FRJ je doslej objavil samo enega izmed osmih zakonov (tistega, ki znižuje stopnjo °dpisa za terjatve, starejše °d 90 dni, op. pisca)!
|	- malodane vsi naši so-
besedniki so zaskrbljeni zaradi dejanskih učinkov teh ^bremenitev!
Ne bi se spuščali v to, takoj Uradni list SFRJ za-| muja pri objavi zakonov, Katerih uveljavljanje naj bi 1 ■ Povečalo materialno osnovo organizacij združenega dela. Najsi se strinjamo ali ne, je Navsezadnje vendarle res, da dobra novica lahko tudi Počaka! Zato bi zapisali nekaj več le o bojazni pred učinki napovedovane razbremenitve.
Fse kaže, da bojazen te-Olji na izkušnjah. Še vselej, kadar smo govorili o razbremenitvah, so bili ali hkra-
preostalih sedem razbremenilnih zakonov, je že bil sprejet republiški predpis, ki pravi, da morajo delovne organizacije vplačati prispevek za splošno modernizacijo železnic po stopnji 1,5 % od dohodka, še posebej pa prispevek za elektrifikacijo proge Koper-Preš-nica po stopnji 1,3 % od dohodka. Če pustimo vnemar dejstvo, da v obeh primerih pravzaprav gre za obvezno posojilo, ki se vrača po 60 oziroma po 30 letih z 1 % oziroma 2 % obrestno mero, lahko — ne glede na potrebnost obeh modernizacij - že zdaj ugotovimo, da je glede na izredno dolgo odplačilno dobo ta denar za gospodarstvo nominalno izgubljen in še dodatno obremenjen, saj bo samo knjigovodska evidenca dražja, kot pa bodo po tolikih letih še vredne anuitete. Res je, da bo modernizirana železnica lahko nudila gospodarstvu kvalitetnejše storitve in da, praktično gledano, denar, zbran s tema dvema prispevkoma, le ne bo izgubljen.
Vendar pa tudi ta dva primera, našteli bi jih lahko še več in niti ne tako starih, zgovorno dokazujeta, kako pri nas še kar naprej po starem kopitu Razbremenjujemo" gospodarstvo.
M. G.
Gradbeno industrijsko podjetje Gradis dokončuje dela na novem mostu preko Save v Litiji. Novi most bodo predali jesem. S tem bo odpravljeno ozko grlo zasavske magistrale v Litiji. (Foto: A. Ul.)
v promet že letos
ČZP DELAVSKA ENOTNOST.
LJUBLJANA, Dalmatinova 4
VABI K SODELOVANJU
mlajšega, dinamičnega poslovnega človeka, ki ima veselje in nagnjenja za vodenje oglasne službe.
GRE ZA PROSTO DELOVNO MESTO
POMOČNIKA VODJE KOMERCIALNE DEJAVNOSTI
POGOJI:
srednja ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z vsaj 3-letnimi izkušnjami na področju komercialne dejavnosti.
Možnost dobrega zaslužka.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo najpozneje do 1. septembra 1973. leta na naslov CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Prijavi naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o zahtevanih pogojih.
pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
Mercator
Prcšrtt za pripravo umetne brezalkoholne pijočo
okusi: limona, pomaranča, jagoda, malina, češnja Prehrambena Industrija Portorož
V SREDIŠČU POZORNOSTI
n
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
V industrijskem kombinatu Svit iz Kamnika so s# predramili minuto pred dvanajsto. Pred tem je dolga leta skupina vodilnih v podjetju gospodarila po svoje, po svoje razumela Samoupravljanje in si ga tudi prikrojila po svojih potrebah. Prav to povsem nerazvito samoupravljanje, v katerem so bili samoupravni organi nemočni »regi' strdtdrjitf odločitev peščice vodilnih, je industrijski kombinat Svit pripeljalo na rob propada.
Poročilo SDK, ki je letos spomladi pregledala dotedanje poslovanje podjetja, navaja, da SO je v lan-
BOGDAN KABOL: Za modernizacijo proizvodnje v kemičnem obratu smo pri občinskem skladu skupnih rezerv dobili 1,2 milijona din posojila. S temi sredstvi nam je občina zelo pomagala, saj bi brez te pomoči v prihodnjem letu dokaj težko gospodarili. Tako pa upamo, da bomo že letos ustvarih tolikšen dobiček, da bomo vsa potrebna obratna sredstva sami ustvarili. Letos nam manjka za 4 milijone din obratnih sredstev. V obratu plastike nameravamo proizvodnjo usmeriti na izdelke, za katere na trgu ni toliko konkurence. V prihodnjem letu naj bi modernizirali obrat impregnacije, obrat keramike pa že sedaj poslovno in tehnično povezujemo s Tovarno elektroporcelana Izlake, pripravljamo pa tudi modernizacijo proizvodnje.
INŽ. BORIS PERTOT: V kemičnem obratu bomo modernizirali proizvodnjo, saj so nekatere naprave stare več kot 20 let. Radi pa bi zgradili tudi nove proizvodne prostore. Ob tem bo proizvodnja krepko narasla, dobiček pa tudi. Seveda bodo k temu prispevali tudi bistveno drugačni odnosi v kolektivu in strokovni kader, ki sedaj zaseda ustrezna delovna mesta. Sam sem do nedavna delal v prodaji, pred kratkim pa so me premestili v razvojni oddelek kemičnega obrata. Raziskovalno delo, tako potrebno naši vrsti proizvodnje, je sedaj mnogo bolje organizirano kot prej, ko je bilo centralizirano za vso, sicer tako raznoliko proizvodnjo.
RUDOLF VERCNIK: V podjetju sem že dvajse let. Po zadnjih nekaj letih, ko smo bili prej mezdni delavci kot samoopravljavci, se delavci spet zavedamo svojih pravic in tudi dolžnosti. Zato menim, da je občinska skupščina storila prav, ko nam ni postavila prisilne uprave, pač pa nam je omogočila, da se bomo sami izvlekli iz kaše. Takšna samoupravna pot je sicer daljša, toda prepričan sem, da delavci mnogo raje sodelujemo z novo upravo kot pa bi s prisilnim upraviteljem. Naša pot je začrtana; vemo, da začenjamo skorajda z nič, toda delamo zase. To pa je najpomembnejše pri vsem. V novo vodstvo zaupamo, zaupamo pa tudi v lastne sile.
BOŽA RESNIK: Razmere v podjetju - tako razpoloženje med zaposlenimi kot gospodarski položaj — so se v primerjavi s stanjem pred nekaj meseci bistveno popravile. Ugodno ozračje pripisujemo dejstvu, da smo delavci naposled dobili čistega vina, pa temu, da se je samoupravljanje izboljšalo. Poprej delavci v resnici skorajda nismo vedeli, kaj se v podjetju dogaja, kdo gospodari in kdo dejansko razpolaga s sredstvi, ki so jih ustvarile naše roke. Veliko pričakujemo od novega vodstva podjetja, še več pa pravzaprav od novih samoupravnih odnosov, ki jih vzpostavljamo v duhu ustavnih dopolnil. Delavci dobivamo v pretres odločitve, naše večinsko mnenje pa potem tudi obvelja.
da so se izdelki našega obrata i>3 trgu dobro prodajali, nam ni šl° I najbolje. Pestile so nas predvsem cene, ki so bile do pred kratkim zamrznjene. Keramični obrat je lan* posloval celo z izgubo. Konec min11' lega leta pa so se cene dvignile j11 letos, kot kaže, ne bomo več delali 2 izgubo. Vsekakor nam še vedli®, primanjkuje strokovnjakov, čepiav J jih je nekaj že prišlo. Na nove strokovne moči gledamo z zaupanjen1; od njihovega znanja in prizadevnost1 je odvisna kakovost naših izdelko'f> ki mora biti v bodoče bistven® boljša. Vsekakor leži na našem obratu precejšnja odgovornost; drugi obrati namreč uvažajo precej surovin, devizna sredstva za uvoz p9 bo moral ustvariti naš obrat z izv0' zom.
skem letu čefahil dohodek v primerjavi s celotnim dohodkom iz leta 1971 sicer za tretjino povečal, da pa se je dobiček ZMANJŠAL ZA VEČ KOT TRIKRAT!
Seznam nepravilnosti, ki so jih zagrešili posamezniki v podjetju, je predolg, da bi ga lahko navajali v podrobnostih. Toda razen slabe organiziranosti poslovanja, obrtniškega načina proizvodnje, velikega števila izdelkov, prevelike režije itd. so svoje storili tudi nepravilni poslovni odnosi podjetja z zasebniki, bolj v prid slednjim kot pa podjetju.
SDK je že lani predlagala občinski skupščini v Kamniku, naj uvede v Svitu prisilno upravo. Vendar se občinska skupščina ni odločila z tak korak. Odločila se je za daljšo pot, pot, po kateri naj podjetje samo izplava iz težav. Postavljeno je novo vodstvo, uveljavljajo pa se že novi proizvodni in predvsem samoupravni odnosi
„Bojujemo se za svoj ugled, za ugled podjetja," nam je dejal novi direktor Svita Tone Preložnik. „Naša skrb in naš trud veljata urejanju finančnega položaja podjetja, izboljšanju tehnologije proizvodnje, uveljavitvi samoupravljanja in ne nazadnje tudi višjemu standardu zaposlenih."
Po pogovoru z nekaterimi delavci v podjetju smo dobih vtis, da je prvi šok po spoznanju, kakšen je dejanski gospodarski in samoupravni položaj podjetja, že minil in da se delavci zavedajo novega vetra, ki je v podjetju zavel, da čutijo, da piha v njihova jadra, sicer pa to kažejo tudi hladne in nepristranske številke. Val odpovedi, ki je podjetje zajel lani, je uplahnil; zdaj prihajajo v podjetje novi ljudje.
Vendar so odgovori večine tistih, s katerimi smo se pogovarjali, izražali oprezen optimizem. Kljub trdnim obetom, da bo v prihodnje šlo bolje, da poslej ne bodo več gospodarih na robu rentabilnosti in da tudi po višini osebnih dohodkov ne bodo več na zadnjem mestu v kamniški občini, še niso pozabili dosedanjega načina gospodarjenja in razpolaganja s sredstvi, ki so jih ustvarili. Prav tako se šele počasi navajajo na to, da so njihove samoupravne pravice povsem drugačne od tistih, kakršnih so bili navajeni pod prejšnjim vodstvom. Toda — premiki so očitni.
Dramilo
Življenje, kot so si ga uspeli ustvariti nekdanji direktor in njegovi ,,sodelavci", je prvič pretreslo priporočilo SDK, ki je že lani novembra predlagala občinski skupščini, naj v podjetju uvede prisilno upravo. Svit je namreč minulo leto praktično vseskozi posloval z blokiranim žiro računom, tako da je zanj obveljal zakon o uvedbi prisilne uprave.
Na dan so začeli prihajati podatki o dotedanjem gospodarjenju, podatki, ki se bero kot napeta kriminalka s priokusom humorja, saj sta dva vodilna uslužbenca predlagala Odboru za podelitev Kraigherjevih nagrad pri republiški Gospodarski zbornici, naj bi eno od nagrad podelili nekdanjemu direktorju, češ da ima največ zaslug za poslovno uspešnost podjetja ... samo kakšnih!
Posli s privatniki
Poročilo SDK o poslovanju podjetja obsega dobrih dvesto strani. Večinoma so v njem omenjeni posli z zasebniki, ki so prinašah gmotne koristi zasebnikom in nekaterim vodilnim delavcem podjetja, seveda pa na škodo Svita. Tako je podjetje dolga leta kupovalo stroje od zasebnikov na tak način, da je le-tem plačevalo najemnino v skupni višini vrednosti stroja, seveda je pri tem najemnima pogosto presegala dejansko vrednost stroja. Da bi izpeljah take posle, so vodilni delavci podjetja po svoje krojili akte, če je bilo potrebno, pa so izsilih ustrezne odločitve samoupravnih organov, ki so bili samoupravni organi samo po imenu, odločilne besede pri poslovanju podjetja pa tako niso imeli.
Na račun Svita je živel tudi neki občan, ki ni bil v rednem delovnem razmerju niti ni imel obratnega dovoljenja, pa je vseeno za Svit nabavljal in prodajal. Na račun podjetja je obiskal tudi London. Samo pri poslih z njim je bilo podjetje oškodovano po navedbah SDK, za kakih 300 tisoč dinarjev.
386 tisoč dinaijev je podjetje v zadnjih štirih letih izplačalo osmim občanom za patente, čeprav ti občani niso imeli nikakršnih dokazil, da so si pri ustreznih organih pridobili patentno pravico. Pri tem velja omeniti, da je podjetje zaradi obrtniškega pristopa k proizvodnji po nekem patentu imelo milijonsko izgubo, preden je sploh ugotovilo, da takšne proizvodnje ni sposobno uvesti.
Še in še bi lahko pisali o takšnih poslih s privatniki. Denimo o bageiju, ki je bil last direktorja podjetja in ki je delal pod lažno firmo nekega zasebnika za Svit. Ah pa o zasebniku, kije obnavljal pogorelo tovarniško poslopje in pri tem porabil 30 ton lastnega cementa -brez dokazila, da je to res, kajpak — in ga podjetju tudi zaračunal itd.
Obrt, ire industrija
Napak pa bi bilo trditi, da so vseh težav podjetja krivi nepravilni in škodljivi poslovni odnosi z zasebniki. Industrijski kombinat Svit, ki je industrija bolj po imenu, v resnici pa proizvodnja močno spominja na obrat, bi tudi brez velikih zasebnih apetitov zabredel v težave.
Organizacija podjetja, predvsem pa njegovo finančno poslovanje nista bila primerna za tako podjetje. Očitno je, da se je podjetje, ki je nastajalo po združevanju več manjših, na pol obrtnih podjetij, združilo samo navzven. Notranja, komercialna in tehnološka povezanost med posameznimi obrati, prej samostojnimi podjetji, pa je bila zelo slaba.
Tako se je primerilo, da v enem obratu niso zmogli zadostiti vsem naročilom pravočasno, hkrati pa so se v drugem kopičile zaloge zaradi slabe prodaje in delavci niso imeli pravega dela.
Prodaja je bila odvisna od 12 trgovskih potnikov, nad njihovim delom in prizadevanji pa podjetje zadnjih pet let ni imelo pravega pregleda_
Posamezni strokovnjaki so bili zaposleni namesto v proizvodnji v komerciah ali na drugih neprimernih delovnih mestih. V proizvodnji, v katero so poslali letos vse „odvečne režijske" delavce, pa na primer še vedno hudo primanjkuje strokovnjakov.
V	podjetju izdelujejo 500 različnih izdelkov ...
V	zadnjih letih se je poslovno sodelovanje z zasebnimi obrtniki, menda zaradi dopolnjevanja proizvodnega programa podjetja, hudo razmahnilo in podjetje je kooperiralo z nič manj kot 80 privatniki. Ker so tudi ti posli tekli tako, da so glavno korist imeli zasebniki, so kajpak poleg mnogih nepravilnosti v poslovanju hudo znižali poslovni uspeh podjetja v minulem letu.
Iz množice podatkov o nepravilnosti smo izluščih samo pomembnejše. Najpomembnejšega pa smo po-
udarili že na začetku. Ob razvitem samoupravljanju do takega poslovanja prav gotovo ne bi prišlo.
Vsestranska sanacija
Sedaj, ko se je prvi pretres ob razkritju nepravil' nosti v podjetju polegel, se kolektiv počuti bolje. ^ „Sedaj vsaj vemo, kje smo in kaj je treba popravljati,1 pravijo delavci. „Ker smo si zastavili jasne cilje in določili poti, po katerih naj bi uresničevali zastavljen^ naloge, smo kajpak mnogo bolje kot prej pripravljen1 zavihati rokave."
Pred kolektivom in novim vodstvom podjetja so težavne naloge. Ena prvih je prav gotovo izkoreni' | n njenje dosedanjih slabosti - tako ekonomskih kol | ^ samoupravnih. Zametek vsega slabega, kar se je v pod-1 N
up
Po
Sp
mi
mi
Ija-
ne
ko
Pri
jetju dogajalo, je nastal v zelo slabih samoupravnih odnosih v kolektivu.
„Samoupravni organi so doslej pogosto le slep0 izpolnjevali zamisli nekdanjega direktorja in njegovih somišljenikov," je dejal sedanji direktor Tone Pf°; ložnik, „ali pa so po njihovih zahtevah izglasovali sklepe, za katere se je lahko vodstvo skrilo. Sedaj80 trudimo, da bi samoupravljanju dali veljavo, ki jo v naši družbi mora imeti. Pri tem pa ga že prilagajam0 novi organiziranosti podjetja in ustavnim dopolnilom1 °c Vse važnejše sklepe sprejemamo po soglasju kolektiva-Delavski svet nato le še potrdi večinsko mnenje, kise je izoblikovalo na zborih delovnih ljudi in svetih P°' sameznih delovnih enot."
Postaviti gospodarjenje podjetja na trdne noge,-j6 prav tako pomembno, vendar bržas še nekolikanj težja naloga. Ekonomski položaj podjetja letos je sic°f boljši kot lani, čeprav ob polletju niso dosegli zastavljenih gospodarskih ciljev. Krivdo za to pripisujejo velikim odpisom zavoljo zaostalih terjatev, kar je sp«* posledica slabo organizirane komerciale in dejstva, <*a je podjetje že več mesecev brez računovodje. Neka] težav pa gre tudi na rovaš prevelikih zalog tako nekaterih surovin, ki so jih nakupili brez pravega razloga-kot nekaterih izdelkov, ki na trgu ne gredo v prodaj01
„Nekaj nalog iz sanacijskega programa smo že opm; Po: vili," je zatrjeval Tone Preložnik. „Tako smo zmanjša*1 m i število režijskih delavcev — predvsem tistih v upravi ^ , na nujno potrebno. Absurdno pri tem je, da smo im«11 v upravi sicer nekaj deset ljudi preveč, vendar pri t«m ; nismo imeli nekaterih nujno potrebnih služb. Tak«; pri šele sedaj organiziramo kadrovsko službo, pa sploš11* pra sektor, oddelek za socialno delo. Okrepili smo tu«11 so ] finančno službo, tako da sedaj sploh lahko izterjU' prc jemo zaostala plačila."	Uio
Prodaja zalog, izterjava dolgov pa skrb za stalfll tti(j obratna sredstva, za sredstva, s katerimi bi podje*),8 ■'dr lahko moderniziralo proizvodnjo, to so naloge, ki F 1 je treba reševati hkrati in z vso naglico.	il P°(
,,Naša proizvodnja je delovno zelo intenzivna/* j' pojasnjeval novi direktor Svita, „z drugimi besedam1; Pro premalo strojev imamo in preveč obrtniški je nač*11 dej; našega dela. Povrhu pa nam v proizvodnji zavoljo v«' so like fluktuacije primanjkuje delavcev, predvsem P3 PF strokovnjakov. Modernizacija je torej nujna, če h°' CU( čemo povečati storilnost, izboljšati kakovost izdelkF pov in ne nazadnje dvigniti osebne dohodke. Pred kratki111 Zna smo jih linearno že povečali za 120 dinaijev na zap01 Pro slenega, kaj več pa trenutno ne moremo storiti." . Fli
fak
ive
Prvi uspehi pri urejanju razmer v Svitu so dosežen1-Kaže, tudi — čeprav bo kolektiv posledice starih gF hov še dolgo čutil — da bo ob pomoči družbenop0*1' tične skupnosti, ki je kolektivu tudi finančno pom«; gala z investicijskim posojilom, že letos ustvaril dov°J lastnih obratnih sredstev, kar pa pomeni nedvornn0 - org; glavni pogoj za stabilno gospodarjenje, v prihodnjem - ntg; letu pa naj bi se povsem postavili na lastne noge.
R.B-
P
‘tej-
Zirg
ŠOži
trži:
»az;
tial,

V SREDIŠČU POZORNOSTI
G
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE; MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
Nlodi ob gozdni cesti čakajo na prevoz v dolino	O modemi novi tovarni iveric v Otiškem vrhu se veliko govori kot o „priineru“: „Če ne bi bilo sodelo-
vanja, tudi tovarne ne bi bilo . .
Ob razpravah o združevanju gozdnega in lesnega gospodarstva v koroškem kotu je zanimivo videti, kaj prinašata v zakon »ženin« in »nevesta« in kaj nameravata napraviti z »doto«. GG Slovenj Gradec ima sedaj 9 TOZD, LIP Slovenj Gradec pa 10. Novo združeno podjetje bo imelo 18 TOZD. Njihove »osebne izkaznice« naj bi bile:
Gozdarstvo Slovenj Gradec (letni bruto proizvod 13,3 milijona din, 75 zaposlenih, sodeluje z 820
SLOVENJ GRADEC. Široko odprti razgledi na širokoplečo Uršljo goro in razpotegnjeno Pohorje ne Potrebujejo nobenega dodatnega komentiranja: gozd 'n spet gozd, kamor nese pogled. Izjeme, ki potrjujejo pravilo, seveda tudi tu: enotno zelenilo gozdnih prostranstev trgajo le drobne zaplate gorskih kmetij. Poznavalci in ljubitelji tega koščka slovenske dežele trde, da šele kmetijski „samorastniki“ v gorah dajo Pokrajini značilno lepoto. Gozdovi bi bili brez njih Preveč enolični in puščobni.
Naj bo že tako ali drugače, dejstvo je, da ljudje v ^verozahodnem kotu Slovenije, ki mu največkrat re-čemo kar „koroška regija11, ne morejo in niti ne pokušajo skriti, kako prenekateri dinar za njihov vsak-dan priteka iz gozda in vsaj za nekaj prihodnjih »srednjeročnih11 obdobij ni videti, da bi bilo lahko drugače. Prebivalstvo Dravske, Mislinjske in Mežiške doline živi sredi gozdov in je z njimi tako tesno povedo, da si le težko predstavlja svoje perspektive brez Urejenega gospodarjenja z gozdovi in brez predelave *esa. V takem okolju in razmišljanju se zdi da so lahko Zidarsko industrijske napovedi le dodatek, kar bi ^Ijalo tudi za kmetijsko živinorejska načrtovanja. 1 "ajprej gozd in potem vse drugo, bi lahko rekli v Poenostavljeni obliki. Seveda moramo takoj pristaviti, da nikakor ne gre za kakšno preživeli idilild podobno gospodarjenje, ki bi poznalo le sekiro in žago in hlode, denimo, na železniški postaji kot „končni proizvod11. Tako gozdarstvo in lesarstvo bi ljudem treh dolin letalo bore malo resničnih perspektiv. Vsekakor uioramo takoj poudariti, da so njihova razmišljanja o Prihodnosti dokaj bolj napredna, modernejša, gospodarsko trdna. Po tej plati je lahko vsaka naša bojazen °dveč. Celo prav nasprotno.
Ne od včeraj
Ta čas se vsi optimistični načrti in dobronamerna uPanja vzidujejo v temeljne kamne novega združenega P°djetja, ki bo spravilo pod isto streho gozdno gospodarstvo in lesno industrijo v „treh dolinah11. Za-^Jel ni nova. Že pred leti so se močno razvila raz-[Uišljanja o nadaljnjem razvoju in kaj kmalu so se uve-luvila ugotavljanja, da brez združevanja moči verjetno u® bo šlo. Tako lahko verjamemo Slovenjgradčanom, j^o pravijo: ,,Mi nismo potrebovali amandmajev, da bi
j Prvi koraki v združitev so bili pravzaprav storjeni že Ifuhrat, ko so pripravljali načrte za gradnjo tovarne IV®rnih plošč v Otiškem vrhu. Združitev sredstev, na-i P°rov in kadrov se je lepo obrestovala: tovarna že stoji 111 na zadovoljstvo vseh obratuje v treh izmenah.
Obsežne priprave
Združevanje: osnovno izhodišče je bilo, da mora Priti do združenega podjetja na osnovi temeljitih pri-P^av in čistih računov. Samoupravni organi LIP in GG "0 lani imenovali posebno komisijo, ki naj bi pripravila Pr°gram tesnejšega sodelovanja obeh podjetij ali — ju°rebitne združitve. Zunanji sodelavci so sodelovali ■Ni pri izdelavi elaborata o gospodarski upravičenosti uružitve. Rezultati študij so v kratkem naslednji: Ekonomska, tehnična in finančna sposobnost obeh P°djetij je dobra in v tem pogledu presega slovensko Jpdarstvo in lesno industrijo. Proizvodna in razvojna ,r°grama obeh podjetij sta povezana s pomembnim ^Javnikom — lesom. Investicijske naložbe v turizem v pretežni meri neodvisne od osnovne dejavnosti Podjetij (GG ima namreč tudi zanimive turistične na-rieh Razvojni program GG ne predvideva bistvenega P°v®čanja proizvodnje, kar je razumljivo glede na n . aJ gozdarstva. Lesna industrija bo povečala obseg Proizvodnje od 114 milijonov din (1972. leta) na 531 bujonov (1977. leta)..
Povezanost obeh podjetij bi zagotovila njuno hi-eho rast predvsem Zaradi boljšega izkoriščanja ^logljivosti GG in UP, usklajevanja proizvodnje JL^nih sortimentov s potrebami lesne industrije in ^sča, enotne organizacije razvojne službe, skupne ^Sanizacije poslovno informacijskega sistema, skup-Sa kadrovsko izobraževalnega sistema in nikakor ne ^adnje po pomenu zaradi vzajemnega urejanja so-' '^ekonomskih problemov zasebnega sektorja, kar
1 rial]
• NOVOSTI IZPOD POHORJA IN PLEŠIVCA
Gozdarji in lesarji (koneno) pod skupno streho
bi bistveno vplivalo na hitrejšo gradnjo cest in ustreznejše vrednotenje lesa iz zasebnega sektorja.
Predsednik skupne komisije dipl. inž. gozdarstva Hubert Dolinšek (sicer direktor LIP) pravi:
..Podjetji se povezujeta zlasti na področju lesne surovine in financiranja. Večja usklajenost razvoja poslovanja obeh podjetij bi lahko zagotovila povečan finančni rezultat 11,5 milijona dinaijev vsako leto in to zaradi večje stopnje izkoriščanja zmogljivostiiesne industrije, možnosti boljše organizacije dela in možnost racionalizacije investicijskih naložb. Vsi navedeni učinki bi zagotovili hitrejše vlaganje v razvoj obeh podjetij, povečanje osebnih dohodkov članov združenega kolektiva in hitrejše urejanje socialno ekonomskih problemov v zasebnem sektorju.
Z novim letom zares
Prvotni program je načrtoval združitev le nekaterih skupnih služb, kasneje pa smo spoznali, da bomo hitreje dosegli zastavljene cilje, če bomo takoj ustanovili enotno delovno organizacijo.11
Tako se je sprožil plaz obsežnega pripravljalnega dela in hoja po „obveznih stopnicah11, kakor so ustanovitev TOZD v LIP in GG, sestanki kolektivov TOZD ter zbiranje pripomb o združitvi, izdelava osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi in organizacija razprave o tem osnutku, nakar pridejo glasovanje, volitve ...
Če bo šlo vse po napovedih — sodeč po izjavah iz najrazličnejših krogov, ni videti resnih ovir — bo novo združeno podjetje v polni meri zaživelo že s prvim dnem prihodnjega leta. Vsekakor vse razprave spremlja tudi zagotovilo, da bodo imeli v novem podjetju vsi zaposleni najmanj enake, če že ne boljše delovne razmere in da zaradi združevanja nihče ne bo izgubil svojega delovnega mesta.
Iverice za uvod
Razpoloženje v kolektivih ^gozdarjev in lesarjev dobro ponazarjajo izjave predsednikov obeh delavskih svetov. Predsednik delavskega sveta LIP Slovenj Gradec Ivan Štrucl je zaposlen v tovarni stavbnega pohištva v Radljah:
„Veliko let že spremljam dogajanja v lesnem in gozdnem gospodarstvu in menim, daje šlo — ločeno — za dve umetni tvorbi. Drago smo plačevali nepovezanost proizvodnje od zasaditve dreves do finalnega izdelka. Vsekakor pa boljša oskrba naših žagarskih obratov ni osnovni namen združitve. Cilj je večja ople-menitenost, boljše ovrednotenje lesa. Prve korake k temu cilju smo že naredili, saj tovarne iveric v Otiškem vrhu ne bi bilo brez sodelovanja. V združenem podjetju bo možnost za smotrne naložbe še večja, zato so naši delavci za združitev. Podpirajo jo tudi družbenopolitični dejavniki. Želijo, pravzaprav zahtevajo večjo finalizacijo lesa na našem področju.
Za uspešno rast združenega podjetja bo velikega pomena dobro izbran: proizvodni program, ki bo omogočil ugodne finančne rezultate in tudi odpiranje novih delovnih mest. Nekaj novih delovnih mest bi morali dobiti tisti gozdni delavci, ki jih bo v gozdu nadomestila popolnejša mehanizacija, in seveda vsi, ki s težavo premagujejo težaško in nezdravo delo v gozdu. Mnogo je tudi zdomcev, ki bi radi prišli delat domov. Poudariti moram, da v združenem podjetju samouprava ne bo smela biti okrnjena. Ustavni amand-
maji nalagajo več dolžnosti in več pravic temeljnim organizacijam, le-te pa bodo prav gotovo terjale večjo učinkovitost skupnih služb. Veliko je vprašanj, ki se nakazujejo ob združevanju. Morda bi kazalo omeniti, da bomo morali z vso pozornostjo skrbeti za strokovne kadre. Od štipendiranja do ustreznega zaposlovanja.11
Drznost? Morda ...
Predsednika delavskega sveta GG Slovenj Gradec Ivana Lekšeta smo našli na povsem drugem koncu ..koroške regije11, v Mislinji:
..Delavci so za združitev. Zamisel o skupni poti je stara že najmanj petnajst let. Eden od nagibov, da se delavci odločajo za združitev, je tudi ta, da delitev dohodka od surovine in izdelkov predelovalne industrije ni najbolje izvedena.
Zdi se mi, da so razvojni programi obeh podjetij, še posebno LIP, zelo drzni. Napeti. Brez dvoma pa temeljijo na surovini s tega področja; in če bomo hoteli načrte uresničiti, bomo morali naši predelovalni industriji redno zagotavljati les primerne kvalitete.
Rekel sem, da so delavci v načelu za združitev, vendar vsi še ne razumejo docela pomena takega koraka. V razpravah prihajajo sem in tja do izraza tudi nezaupanja zaradi slabih izkušeni iz nekaterih ponesrečenih združevanj v preteklosti. To nam je lahko samo v koristen opomin.
Prepričan sem, da bodo imeli od združitve otipljive koristi tudi kmetje - lastniki gozdov, saj bodo po predvideni organizacijski in samoupravni shemi lahko vplivali tudi na predelavo lesa in tako tudi na ceno lesa, kar je zanje vedno osnovno vprašanje gospodarjenja in obstoja na gorskih kmetijah.11
Z občutjem do gozda
Ugotavljamo lahko torej, da se na zahodnem Pohorju, Uršlji gori in v vseh treh dolinah koroške regije v krogih gozdarjev in lesarjev ta čas vrste živahne razprave, kakor jih ni bilo že lep čas. Vsi pričakujejo boljše dneve zase, čeprav se dobro zavedajo, da ne bodo prišli kar sami od sebe. Vsekakor pa se zdi, da so obeti postavljeni na trdne in zdrave temelje in da združitev sil, programov in sposobnosti mora prinesti opaznejši napredek. Morda v vseh pogovorih še najbolj izstopa visoka raven tistega ..pravega občutka11, denimo kar ljubezni do gozda, ki ni samo predmet izkoriščanja, temveč dragocena vrednota, ki jo je treba spoštovati in negovati. Tako lesarjem ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom, gozdarjem pa ne, če se les ,,pred njihovimi očmi11 ne predeluje v dovolj vredne izdelke.
kmeti lastniki gozdov), Gozdarstvo Mislinja (11,9 mil., 90, 430), Gozdarstvo Ravne (10,4 mil., 60, 419), Gozdarstvo črna (18,8 mil., 156, 70), Gozdarstvo Radlje (27,6 mil., 171, 750), Gozdarstvo Dravograd (7,9 mil., 38, 340), Žaga Mislinja (realizacija 9,4 mil., 40 zaposlenih), žaga Otiški vrh (29,1 mil., 75), Žaga Mušenik (13,7 mil., 48), Žaga Vuhred (12,3 mil., 52), Tovarna pohištva Pameče (29,5 mil., 145), Tovarna stavbnega pohištva Prevalje (44,6 mil., 160), Tovarna stavbnega pohištva Radlje (19,3 mil., 72), Tovarna lesovine in lepenke Podvelka (150 zaposlenih). Tovarna ivernih plošč Otiški vrh (84,4 mil., 150), Gradnje in turistična dejavnost Slovenj Gradec (letni bruto proizvod 11,8 mil., 59 zaposlenih). Transport in servisi Slovenj Gradec (8,6 mil., 78) in Skupne službe (154 zaposlenih).
V združevalnih tokovih gozdnega in lesnega gospodarstva koroške regije velja zaradi specifičnega deleža in načina življenja še posebna pozornost prebivalcem gorskih zaselkov in osamljenih kmetij. V sklop dogajanja so prišli kot zasebni lastniki gozdov. Prav zaradi specifičnosti njihovega položaja v novem združenem podjetju smo se odločili, da bomo njihove poglede na združevanje in njihove ocene predstavili v posebnem sestavku v prihodnji številki.
IGO TRATNIK
7 DNI V SINDIKATIH
Ptujski
sindikati
za
spominski dom v Kumrovcu
Ob 81. rojstnem dnevu tovariša Tita se je v osnovnih organizacijah sindikatov ptujske občine pričela organizirana akcija zbiranja sredstev za gradnjo spominskega doma borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Doslej se je v akcijo vključilo 4.050 članov sindikatov, ki so že prispevali 99.500,00 din.
Akcijo zbiranja sredstev so ptujski sindikati zastavili tako, da se s članstvom v osnovnih sindikalnih organizacijah dogovarjajo, naj bi vsak član sindikata prispeval najmanj 1,5 % od svojega enomesečnega osebnega dohodka. Predvidevajo, da bodo akcijo uspešno zaključili še v tem letu.
Dosedanji potek akcije kaže veliko pripravljenost članstva, da solidarno z drugimi jugoslovanskimi delavci prispevajo svoj delež za gradnjo spominskega doma bratstva in enotnosti narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije.
F.B.
TAKSNI SMO...

I
... Kadar misli poletijo
MITJA KOVIČ
ZDRUŽEVANJE INDUSTRIJE V MARIBORU
Pobudo ima j a delavci
Sindikalne organizacije in organizacije ZK nosilci združevanja v podjetjih »Zlatorog«, »Swaty«, »Pinus« in Tovarna dušika Ruše
Kolektivi mariborskih podjetij Zlatorog, Swaty, Tovarne dušika iz Ruš in Pinusa iz Rač se pripravljajo na tesno poslovno sodelovanje, katerega končni rezultat bo bržčas združitev v enotno podjetje kemične industrije. V današnjem družbenopolitično in ekonomsko zelo ugodnem ozračju za združevanje bi bilo to le eno izmed pogostih združevanj industrije, če ne bi akcija združevanja potekala po povsem novi poti.
Nosilci akcije za omenjeno integracijo so v tej fazi priprav
družbeno politične organizacije v podjetjih, sindikati in komunisti - namesto vodilnih in strokovnih struktur, kot je največkrat v navadi. Tako bo združevanje že od samega začetka potekalo povsem v skladu s koristmi delavcev, saj imajo le-ti prek svojih predstavnikov v sindikalnih organizacijah in tudi v ZK odločilen vpliv na združevanje.
V pripravi je že ekonomski elaborat o pomenu in tehtnosti povezovanja omenjenih štirih podjetij in vse kaže, da bo akci-
ja uspešno končana že letos. Dosedanje analize kažejo, da se koristi posameznih podjetij prepletajo bolj, kot kaže njihova osnovna proizvodna usmeritev. Tri kemična podjetja si z nekaterimi izdelki konkurirajo na trgu, tovarna umetnih brusov pa kupuje veliko surovin v Tovarni dušika.
URESNIČEVANJE DELAVSKIH AMANDMAJEV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Uspehi niso zadovoljivi
Z združevanjem teh podjetij bi v Mariboru nastalo zelo močno podjetje kemične industrije, ki pa bi bilo povsem odprto navzven, za nove integracijske težnje, ki jih je v slovenski kemični industriji v zadnjem času vse več in dobivajo vse bolj določne oblike.
V delovnih organizacijah, kjer so že uresničili ustavna dopolnila, se veliko bolj uveljavljajo volja in interesi delovnih ljudi, kar velja zlasti za ustanovljene samoupravne delovne skupine
novo-
Tudi v organizacijah Zveze sindikatov na Koroškem posvečajo posebno pozornost razvoju samoupravljanja, ob tem pa zlasti uresničevanju 21. in 22. dopolnila zvezne ustave. V nekaterih občinah so organizacije Zveze sindikatov in Zveze komunistov skupaj opredelile aktivnost in naloge v zvezi z uresničevanjem delavskih ustavnih dopolnil.
Vendar pa v občinah Dravograd ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec vsaj za zdaj še niso povsem zadovoljni z uspehi, doseženimi pri uresničevanju 21. in 22. ustavnega dopolnila. Po zadnjih podatkih je namreč mogoče ugotoviti, da so v četrtini vseh delovnih organizacij sprejeli sklepe o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela, v drugi četrtini pa so izdelali programe za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Večina delovnih organizacij, ki imajo na Koroškem dislocirane obrate, so že ali pa še bodo ustanovile temeljne organizacije združenega dela, tako da bodo dosedanje dislocirane enote dobile status temeljnih organizacij. Dokaj počasi pa poteka podpisovanje samoupravnih sporazumov o združitvi dela in sredstev ter ureditvi
medsebojnih razmerij v delovnih organizacijah. V večini organizacij združenega dela na Koroškem za zdaj tudi še niso začeli z usklajevanjem statutov in interne zakonodaje. Predvsem v manjših delovnih organizacijah so se - kljub politični akciji in pritiskom - premalo resno lotili dela in je akcija za uveljavitev delavskih ustavnih dopolnil šele na začetku.
V delovnih organizacijah, kjer so že uveljavili 21. in 22. ustavno dopolnilo, že ugotavljajo izboljšanje samoupravnih odnosov, veliko bolj prihajajo do veljave volja in interesi delovnih ljudi, zlasti v novoustanovljenih samoupravnih delovnih skupinah, izboljšala seje obveščenost delavcev in drugo.
Ob vsem tem pa na Koroškem ugotavljajo, da v delovnih organizacijah še ne prevladuje samoupravni koncept dela, posebej ne tam, kjer še ni uresničeno ustavno načelo, da delavci upravljajo neposredno, kjer torej delavci nimajo možnosti za odločanje o investicijah, o porabi ustvarjenih sredstev, razdelitvi sredstev skladov itd. Na Ravnah na Koroškem je, na primer, komite Občinske konference ZK zadolžil direktoije delovnih organizacij, naj store vse, da bi
pospešili uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil in da do konca leta resnično zaživi samoupravni koncept dela. Za direktoije, ki te naloge ne bodo opravili, bodo predlagali neza-
upnico!
5
(Ma)
Na mariboskem področju so se že lani, zlasti pa v letošnjem letu začele nekatere akcije za združevanje v posameznih industrijskih panogah, predvsem v gradbeništvu in v kovinski ter tekstilni industriji. Po podatkih občinskega sindikalnega sveta v Mariboru te akcije potekajo dokaj počasi, previdno, kar pa je delno posledica poletnih mesecev in dopustov. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bodo na jesen akcije za združevanje mariborske industrije mnogo bolj uspešne.
rb
>*
g
*
*
*
*
*
*
*
S
K*
*
*
*
*
*
*
*
4
4
4
4
4
4*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
SINDIKAT V GROSUPLJEM
Po dopustih obilo dela
V	avgustovski vročini je tudi v Grosupljem vse v znamenju dopustov, tako da je predsednik občinskega sindikalnega sveta Kurt Čuček eden redkih „preživelih“ sindikalnih delavcev, ki so ta čas na delovnem mestu. Morda zato, ker je predsednik — sindikalno funkcijo opravlja kot volonter — zaposlen v grosupeljskem obratu gozdnega gospodarstva Ljubljana in se pred vročino lahko zateče pod gozdno streho.
„Sezona letnih oddihov bo kmalu pri kraju in lahko bomo začeli pospešeno uresničevati program dela, ki ga je sprejelo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na svoji junijski seji,“ je dejal predsednik Čuček. „Gre za program dela za letošnje drugo polletje. Pozornost bo veljala predvsem novi organiziranosti sindikatov. Doslej je deloval v naši občini le sindikat delavcev družbenih dejavnosti, po novem pa bomo imeli še pet novih posebnih sindikatov, in sicer za industrijo in rudarstvo, kmetijstvo, živilsko in tobačno industrijo, promet in zveze, storitvene dejavnosti ter gradbeništvo. Računamo, da bomo novo organiziranost sindikatov speljali že do novembra.
V	delovnem programu imamo še formiranje organov samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah, izvajanje ustavnih dopolnil in zakonov v organizacijah združenega dela, spremljali bomo izvajanje samoupravnih sporazumov o združevanju in usklajevanje samoupravnih aktov v delovnih organizacijah. Za vse omenjene naloge smo si zastavili rok do konca letošnjega leta.
Kar zadeva rok, bomo pohiteli pri obravnavanju osnutka nove zvezne in republiške ustave. Osnovne sindikalne organizacije in občinski sindikalni svet bodo obravnavali osnutka do srede septembra.
Če je že govora o našem delovnem programu, vsekakor ne kaže pozabiti na dokaj razvejano dejavnost komisije za šport in rekreaci-
* ! '
jo. Vsa pozornost velja zdaj ^ 1 ,
pripravam na drugi del sindi- *
kaljjjh športnih iger. Gre za % j jesenski ciklus iger, ko so v 5 ;
ospredju bolj tekmovanja J
posameznikov za razliko od spomladanskega, ko so bila v J večini ekipna tekmovanja. % J Pri nas je največ zanimanja J i za kegljanje, streljanje, mah £ nogomet in odbojko. Morda * i
je šibka točka rekreacijsko J
športne dejavnosti v naših «
delovnih kolektivih v tem, da so moški tekmovalci so- 5 ; razmerno številni, ženske pa ' j stoje bolj ob strani,
S I
Naša največja želja za le- * |
tos pa je, da bi nam jeseni *
uspelo pripraviti trim stezo % na Koščakovem hribu pri J motelu ob avtomobilski * cesti. Steza bo podobna tisti J na Mostecu v Ljubljani, dol- J ga pa bo približno en kilo- ^ meter. Sindikat je pobudnik J za zbiralno akcijo po delov- « nih kolektivih in vse kaže, J da bomo uspeli. Navsezadnje *
j
p
i
gre le za 25 tisočakov, šolar- J ‘j ji in člani Partizana bodo pa * ! r očistili teren. Pravzaprav nas J I 'j še najbolj moti, ker ne * A vemo, kaj bo z obljubljenimi £ j \ Elanovimi tablami, ki naj bi J' J jih plačala zavarovalnica « s Sava. Za nas in prav gotovo J 1 še za marsikoga bi bile v ve- »
liko pomoč pri ureditvi trim J
steze.
I.T. S
■	V*'*'*'*'*'*>>'V* ■%.'WV%.■V*'VV'V	'V!
V ŽELEZARNI RAVNE NA KOROŠKEM

Sindikat: delavno
Svet sindikata Železarne Ravne na Koroškem je na zadnji seji pregledal doslej opravljeno delo in se dogovarjal o prihodnji aktivnosti. Ugotovili so, da posebne delovne skupine že pripravljajo gradivo za konferenci, posvečeni stanovanjski problematiki ter družbeni prehrani.
Po sklepu sveta sindikata železarne bodo v tej največji orga-
nizaciji združenega dela na K°! roškem začeli v drugi polovk1 avgusta z javno razpravo o pred' logih nove republiške in zvezne j ustave ter statuta delovne org1*; nizacije. Sklenjeno pa je tudi bilo, da bo sindikalna organ1' zacija Železarne Ravne na K°' roškem navezala stike z zavd' dom -„Crveni oktober" iz Vol' gograda v Sovjetski zvezi. y
Prsivna iioKvetovalnira IIK
1
VPRAŠANJE:
Februarja letos ste se upokojili s polno pokojninsko dobo 41 let, ostali pa ste še naprej v delovnem razmerju na istem delovnem mestu s polnim delovnim časom. V zvezi s 23. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72) in družbenim dogovorom o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje (Uradni list SRS, št. 14/73), vas zanima, kakšne pravice vam gredo iz delovnega razmerja. Podjetje vam je ukinilo dodatek na stalnost. V mesecu aprilu vam ni obračunalo nadomestila osebnega dohodka za državni praznik. Zanima vas, ali imate pravico do izplačil osebnega dohodka glede na kolektivni učinek po periodičnih obračunih in zaključnem računu. Zanima vas tudi, katera nadomestila so mišljena v točki III/1 omenjenega družbenega dogovora.
J. M., Postojna
ODGOVOR:
zmanjševanja pravic upokojencev iz delovnega razmerja. Tega U ne predvideva spremenjeni 23. člen omenjenega zakona. DejstV' da ste uveljavili pravico do pokojnine, ne more vplivati na va pravice iz delovnega razmerja. Podjetje vam zaradi tega ni mog^j ukiniti dodatka na stalnost niti vam ni moglo odreči nadoineshj osebnega dohodka za državni praznik. Prav tako tudi pokojnina a more biti ovira, če vam ne bi šla pravica do izplačil osebne^! dohodka glede na kolektivni učinek po periodičnih obračunih 1|:; zaključnem računu.	j
V točki III/1 omenjenega družbenega dogovora so bila niišijel1 vsa nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih r32 merjih, denimo za državni praznik, za dopust itd., kot tudi nad0 mestilo osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavai°
vanju. Vendar je— kot rečeno — omenjeni družbeni dogovor izg"
ubili
Medtem je bil spremenjen 23. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 26/73). Namesto zmanjševanja pokojnine je predvideno plačevanje posebnega prispevka skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremenjeni predpis se uporablja od 1. januarja letos. S tem pa je tudi izgubil veljavo omenjeni družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnine.
Niti prejšnji 23. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti omenjeni družbeni dogovor nista predvidevala
veljavo glede na spremenjeni 23. člen zakona o pokojninskem1 1 invalidskem zavarovanju. '	^ g
c,
b
k
h
d
k
n
«j
kc
ni
C(
2:
lic
gr
ar,
le,
dc
dr
k
Pr
' t
j € f
' $
V SKUPEN BOJ!
Dogovor o boju sindikatov proti delovanju multinacionalnih kompanij po-j meni nov korak k sodelovanju v mednarodnem sindikalnem gibanju
» Poročali smo že o veliki svetovni mednarodni sindikalni konferenci spomladi letos v fCilu, ki je razpravljala o različnih aspektih delovanja multi-Jacionalnih kompanij. Konfe-renca je potrdila že dlje aktualno težnjo in potrebo po vsebinsko novi solidarnosti mednarodnega sindikalnega gibanja, ki se ttanes sooča s številnimi hudimi •^posledicami delovanja multi-jhacionalnih kompanij.
*' Konferenca, ki se je je udeležilo kakih 60 delegacij z vseh i 'kontinentov, med njimi tudi de-S ^egacija ZSJ, sicer ni sprejela i 'konkretnega akcijskega progra-| ima, vendar pa je sprejela pred-I log resolucije, ki jo je konfe-j /enci predložila centralna sindi-| skalna organizacija Čila. Resolu-mja poudarja med drugim naslednje najvažnejše naloge sindi-dcalnega gibanja:
t - zaščititi mezde, izboljšati plovne razmere, zagotoviti sin-‘dihalno svobodo in stalnost zaposlitve in preprečiti, da bi multinacionalne družbe izkoriščale tovrstne razlike med posameznimi državami;
— izboriti pravico sindikal-
nim organizacijam, da se lahko neposredno pogajajo z upravami družb o problemih vseh delavcev, ki jih zaposlujejo;
—	izboriti spoštovanje mednarodnih dogovorov o sindikalnih pravicah, kolektivnih pogodbah in socialni zakonodaji;
—	uveljaviti učinkovito kontrolo nad multinacionalnimi družbami glede zaposlovanja, socialnih ugodnosti, politike cen in spoštovanje sindikalnih pridobitev;
—	zagotoviti podporo posameznim državam, ki zahtevajo, da te družbe reinvestirajo dobiček v državi, kjer je ustvarjen, pa tudi državam, ki se odločijo nacionalizirati določeno družbo kot izraz svobodnega uveljavljanja pravice naroda ali države, da sam razpolaga s svojim naravnim bogastvom, da bi si tako zagotovil neodvisen gospodarski razvoj;
—	zagotoviti pravico do stavke tako v nacionalnih, kot v mednarodnih okvirih kot odgovor na mednarodno razsežnost delovanja multinacionalnih družb.
Za uresničevanje akcijske
enotnosti sindikalnega gibanja v Latinski Ameriki je bila konferenca izredno pomemben dogodek. Na njej so namreč dosegli javno soglasje med dvema največjima latinskoameriškima sindikalnima centralama (komunisti, socialisti), ki sta se dogovorili za tesnejše medsebojno sodelovanje, s čimer bi ustvarili realne možnosti za formiranje enotne mednarodne sindikalne organizacije v Latinski Ameriki.
Na tej konferenci so posamezne sindikalne organizacije postregle tudi z naslednjimi podatki:
—	do leta 1985 bo 300-400 multinacionalnih družb kontroliralo približno 80 odstotkov vsega industrijskega kapitala v svetu;
—	vrednost proizvodnje in prodaje v filialah multinacionalnih družb je za 200 milijard dolarjev večja od celotnega svetovnega izvoza;
—	multinacionalne družbe so v obdobju od 1964. do 1967. leta vložile v države Latinske Amerike za 3.361 milijonov dolarjev, njihov dobiček pa je znašal 12.403 milijone dolarjev!
-ša
S Nared predlog deklaracije j
jjj • Predlog deklaracije sindikatov bo skupina sindikalnih predstav- £ ^ nikov predložila konferenci neuvrščenih, ki bo v dneh od 5. do 8. £ n	septembra zasedala v Alžiru	£
*	V Beogradu so se minuli ^ mesec sestali predstavniki ^ nekaterih sindikalnih organi-^ zacij neuvrščenih držav ^ Azije, Afrike, Latinske Ame-S rike in skupaj s predstavniki ^ Zveze sindikatov Jugoslavije
*	izoblikovali predlog deklara-^ cije sindikatov, ki bo predlo-
>	žena alžirski konferenci ne- , ^ uvrščenih. Predlog je bil na-^ stal na podlagi pripomb, ki
>	so jih v dva meseca trajajo-^ čih posvetih izoblikovale S sindikalne organizacije v ^ svetu, saj je pobuda o konfe-S renči neuvrščenih in o sode-y lovanju sindikatov na njej
*	_______________________________
naletela na močan odmev in to ne samo v vrstah sindikatov, temveč tudi pri drugih naprednih silah v svetu.
Splošno prepričanje je, da deklaracija pomeni prispevek k nadaljnjemu razvoju pozitivnih procesov v mednarodnem sindikalnem sodelovanju. Številni življenjski problemi sveta, o katerih se izrekajo sindikati v deklaraciji, zahtevajo še večjo enotnost, solidarnost in konkretne dvostranske in večstranske mednarodne akcije sindikatov, ne da bi bilo treba zaradi tega formirati nove
mednarodne organe in insti-	^
tucije.	£
Na omenjenem	sestanku	£
so udeleženci pozdravili od-	<
ločitev nekaterih	vlad —	£
med njimi tudi SFRJ - ki so	£
v svoje delegacije na konfe-	£
renči neuvrščenih	vključile	£
tudi predstavnike	sindika-	£
tov. Predsedstvo Sveta ZS J je	*
imenovalo za člana naše de-legacije na konferenci v Alži-	£
ru Dušana Petroviča-Šaneta,	/
predsednika Sveta ZSJ.	£
Več o vsebini predloga	£
deklaracije bomo pisali v pri-	J
hodnji številki.	£
Prepozna
ponudba
Vključevanje Jugoslavije v programe britanskih turističnih hiš za leto 1974 ni bilo pripravljeno pravočasno. Dogovarjanje programov za prihodnjo sezono poteka v Britaniji prej kot v drugih državah. Že v začetku letošnjega leta so namreč v Britaniji začeli z izdelavo programov za prihodnjo sezono, toda največje število jugoslovanskih hotelskih podjetij doslej ni oblikovalo cen za prihodnje leto. Zaradi te zamude se lahko zgodi, da bo jugoslovanska turistična ponudba prihodnje leto za pol manjša.
Britanske turistične agencije ne bodo odlagale tiskanja svojih programov, posebno še, ker so programi iz drugih držav že prispeli in so pripravljeni za tisk. Razen tega pa jugoslovanska turistična ponudba v Angliji predstavlja le 1 do 2,5 % celotne ponudbe.
DRUGI 0 NAS
Jugoslavija — orkester, ki se imenuje samoupravljanje
Objavljamo drugi del članka italijanskega sindikalnega novinarja Massima Rocciuja, ki ga je pod naslovom »Jugoslavija - orkester, ki se imenuje samoupravljanje« objavil v sindikalni reviji CISL »Conguiste di lavoro«. Gre za članek enega tistih avtorjev, ki z dokajšnjo mero iskrenega zanimanja obravnavajo naše samoupravljanje.
Nadaljevanje iz prejšnje številke)
To prepletanje vlog in okvirov v odločanju, ki smo jih navedli \ letnem podjetju, postane še bolj zapleteno, če ga proučujemo i ndustrijskem združenju več podjetij, z več proizvodnimi sektorji.
Zenici, enem največjih jugoslovanskih industrijskih surovinskih jJVbinatov, ki šteje 25.000 delavcev, s proizvodnjo milijon tor lWa na leto in kjer je v teku restrukturacija, ki bo v prihodnjih veh letih omogočila proizvodnjo najmanj dveh in pol milijone °n, je 15 „organizacij združenega dela", ki so praktično strukturne kot 15 posameznih podjetij. Vsako podjetje pa je razčle-leno in razdeljeno v obrate in homogene enote dela. To je veli-nska struktura, zelo nadrobno razčlenjena v samoupravne orga-*zjne različnih stopenj, ki so končno povezani v samoupravni svet Motnega kompleksa. Prav gotovo ni lahko uravnavati zahtev lin- delavcev, ki v istem kompleksu dejavnosti pogosto opravilo zelo različna dela, in se izogibati neenakostim, posebej v na-lovanju. V ta namen - in tudi to je novost, ki jo prinašajo cijandmaji — so sklenili v kombinatu med različnimi organiza-združenega dela samoupravni dogovor, ki ureja nihanja pre-znotraj posamezne enote in za ves kombinat. Samoupravni <ln<~v.0r ima SP6* VN° Instanco, ki naj služi za primerjanje, in sicer Qžbeni sporazum na ravni republike, v katerem so od zunaj ude-. ena partija in druge družbene sile. Ta sporazum ureja nihanja elemkov vseh delavcev določenega območja ali republike, da bi
se s tem izognili neenakostim in prevelikim razlikam med delavci raznih sektorjev.
Družbeni sporazum določa maksimalne prejemke za delavce v republiki na podlagi značilnosti gospodarskega razvoja področja, njegovih družbenih in gospodarskih pogojev, njegovega notranjega tržišča itd. Družbeni sporazumi.- ki prav tako izvirajo iz ustavnih amandmajev - zadovoljujejo tudi zahtevi po večji samostojnosti na področju gospodarstva in osebnih dohodkov, ki so prej sledili izključno zakonitostim tržišča ali zakonom, ki jih je kontroliral edinole zvezni izvršni svet in ki jih je določal za celotno nacionalno območje. Politika osebnih dohodkov izvira zdaj iz kombinacije več dejavnikov, ki prehajajo vse bolj v pristojnost razsojanja in odločanja republik in zainteresiranih sektorjev: tip najmočnejšega gospodarstva na območju, življenjski stroški v panogi, družbena značilnost opravljenega dela, njegova „strateška“ značilnost za gospodarstvo regije, zakonitosti posebnega tržnega gospodarstva. Vse drugo je prepuščeno solidarnostnemu načelu, na podlagi katerega sektorji v manj ugodnem položaju in nerazvita področja uživajo ne samo davčne olajšave ter pomoč zvezne in republiških vlad, temveč tudi neposredno pomoč bolj cvetočih sektorjev in razvitejših področij.
Ta težnja po razvejanosti in sektorializaciji odločanja, ki so jo sprožili amandmaji, prežema vse dejavnosti, vštevši družbeno in institucionalno organiziranost države. Tudi časopisi in založniške hiše so, celo na redakcijski ravni, organizirani docela podobno
temu, kar smo videli v podjetju; kmetijstvo, z izjemo tistega dela -ta pa je v večini — ki je puščen zasebnikom, ima samoupravne strukture, ki se le zelo malo ločijo od industrijskih sektorjev; šolstvo, kjer se samoupravljanje začenja v 5. razredu osnovne šole s svetom razreda, s svetom zavoda in s fakultetnim svetom na univerzi, kjer študenti in vse tam delujoče sile sestavljajo samoupravne organizme; gostinstvo in trgovinska dejavnost, turizem in sama politična in upravna organizacija se urejajo na enak način in v skladu z amandmaji. Tako denimo, v občini ni več občinska skupščina tista, ki sprejema odločitve, marveč zbori občanov, ki se organizirajo v interesne skupnosti. Te zastopajo zahteve in koristi različnih sektorjev in krajevnih družbenih potreb: šolstvo, zdravstvo, urbanizem, trgovina itd. Prav interesne skupnosti kot neke vrste miniaturne ..skupščine družbenih obratov “ skupno s partijo, z zvezo mladine, s sindikati itd. določajo smer upravne politike občin, rešujejo krajevne probleme ter dejansko in pravno odločajo o tem, kaj je treba storiti. Občinska uprava, občinska skupščina ima prav tako kot delavski svet v podjetjih samo nalogo, da daje tehnično politično pomoč in da uresničuje to, o čemer je sklepal zbor občanov z referendumom. To je smisel amandmajev, ki naj uresniči prehod od predstavniške do delegatske demokracije različnih družbenih interesov in različnih stvarnosti ter krajevnih skupnosti.
Kar je bilo v splošnih potezah storjeno z zveznimi političnimi predstavništvi in nato z republiškimi, naj bi veljalo tudi za krajevna upravna predstavništva. Tako kot zvezna in republiška skupščina dobivajo vse bolj značaj svetov delegacij med seboj homogenih interesov, tako tudi občinska skupščina še bolj upravičeno teži za tem, da bi dobila značaj enostavnega operativnega in tehničnega instrumenta za uresničevanje posameznih odločitev, sprejetih na razpravi, izbirajoč med raznimi zahtevami in lokalnimi stvarnostmi.
Ta proces bi lahko imenovali — če bi ga hoteli primerjati s procesom, ki so ga izvedli na Kitajskem — „proces upravne revolucije", ki hoče na natančen način rešiti tudi za Manca aktualno dilemo: ali naj bo oblast v družbi zasnovana v imenu občanov in delavcev posredno, po njihovih predstavnikih, ali pa naj jo neposredno uresničuje tisti, ki proizvaja, ki je nosilec razvoja v državi. Premagovanje koncepta predstavniške demokracije, ki ga amandmaji skušajo uveljevati čimgloblje, prav gotovo odvzema vsebino in politično veljavnost tradicionalnim predstavništvom. To čuti partija, to čutijo sindikati.
SBESSSSSSSILJ
... v jugoslovanskih sindikatih
SRBIM
PET PLAČANIH DNI ZA REKREACIJO
Konferenca Zveze sindikatov v rudarsko energetskem in industrijskem kombinatu „Kolubara“ je skupaj z občinskim sindikalnim svetom zagotovila kakim 700 delavcem kombinata, da bodo brezplačno odšli na petdnevno rekreacijo v počitniški dom na Rajcu. Teh pet delovnih dni delavcem ne bodo odšteli od rednega letnega dopusta, za ta čas pa bodo tudi prejemah polne osebne dohodke. S tem sindikat v kombinatu zagotavlja delavcem resnično rekreacijo.
Pa vendar se je primerilo, da so nekateri to zlorabili: s plačanega dopusta so pobegnili na „postranski“ zaslužek.
SRBIJA
Po lastni izbiri
Socialno-zdravstveni zbor skupščine Srbije je predlagal, naj bi mati z majhnim otrokom poslej lahko izkoriščala dopust oziroma skrajšani delovni čas po svojih potrebah. Na delo bi tako lahko prihajala vsak drugi dan oziroma vsak drugi teden, o daljšem porodniškem dopustu pa naj bi odločala vsaka delovna organizacija samostojno.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Izvoz energije
Z družbenim planom razvoja Bosne in Hercegovine je predvidena možnost skupnega vlaganja v izgradnjo energetskih zmogljivosti. Pogodba s Hrvaško zagotavlja 212 milijonov din za gradnjo termoelektrarne Tuzla IV. Po tej pogodbi bo omenjeni energetski objekt v prihodnjih 20 letih dal Hrvaški v poprečju milijardo kilovatnih ur toka letno. Pod enakimi po-
VOLAN
LJUBLJANA, Kersnikova 6
VAM NUDI
—	osebna vozila ►■-ŠKODA« po zelo ugodnih cenah in vozila znamke »SUNBEAM« z deviznim plačanjem,
—	vse vrste prikolic, kipcr prikolic in polprikolic različne nosilnosti,
—	prokolice za osebna in terenska vozila, za prevoz karamboliranih vozil,
—	vse vrste tovornih vozil, klasičnih in kiper, različne tonaže domače proizvodnje in iz uvoza,
—	traktorje in druge kmetijske stroje,
—	gradbeno mehanizacijo različne vrste,
—	dostavna vozila znamke VW z enojno in dvojno kabino in kombibuse.
Ko nas boste obiskali, boste zadovoljni.
Za vse informacije prosimo, da se obrnete na telefon
'št. 061 — h. c. 310-361 int. 04, a za osebna vozila int. 05.
Zakaj toliko besed o enotnosti trga?!
goji bo v kratkem podpisana pogodba tudi s Slovenijo za vlaganje 200 milijonov din v gradnjo termoelektrarne Tuzla V. Bosna in Hercegovina torej odstopata svoje energetske vire za gradnjo objektov za njihovo izkoriščanje. Ta republika je tudi za enoten elektroenergetski sistem, vendar pod pogojem, da zgradimo 380-kilovoltno prenosno omrežje.
V razvoju enotnega jugoslovanskega trga je bilo v zadnjem času sicer opaziti več ugodnih rezultatov, vendar njegov nastanek še vedno ovirajo negativni pojavi, med katerimi sta še zlasti dva ekonomsko zelo škodljiva, in sicer možnost izkoriščanja ekonomsko neupravičenih prednosti na trgu ter zapiranje za lokalne in republiške meje. Po predlogih jugoslovanskih sindikatov naj bi zato - v razpravi o osnutku nove zvezne ustave - konkretno in podrobno razpravljali tudi o delovanju enotnega jugoslovanskega tržišča. Po temeljiti razpravi v kolektivih, občinah, republikah in strokovnih sindikatih - tako predlagajo sindikati - naj bi organizirali jeseni skupni sestanek predsedstev ZKJ, ZSJ in gospodarske zbornice Jugoslavije o teh vprašanjih.
Razlogov za skupni sestanek vseh zainteresiranih za enotnost jugoslovanskega trga je več kot dovolj. Dejstvo je namreč, da še po dvajsetih letih našega samoupravnega razvoja jugoslovansko tržišče ni enotno. Neurejeni odnosi na tržišču ogrožajb tudi samoupravljanje samo, saj se na tržišču izražajo vsa protislovja blagovne proizvodnje in moramo zato nanj nenehno vplivati, da bi omilili negativne učinke ekonomskih zakonitosti. Na tržišču je nujna tudi intenzivnejša izmenjava dela z neposrednim poslovnim povezovanjem delovnih kolektivov -torej ne samo izmenjava v obliki kreditov s pomočjo centrov ekonomske moči. Zelo pomembno je doseči tudi večjo produktivnost, boljše dolgoročno načrtovanje in institucio-nalizacijo tržišča, prav tako pa izboljšati informiranje o dogajanju na tržišču. Naš trg je skromen, sredstva so majhna, zato je še kako pomembno, da jih dobro obrnemo. Dokajšen ■ del dohodka se izgublja v tujini zaradi velikih obresti za dolgove in razlike v cenah. Cene za blago so v naših mestih zelo različne - pri najemninah za stanovanja celo za 100 odstotkov
in pri prehrani do 56 odstotkov - kar je dokaj nerazumljivo. Na tržišču moramo zato zagotoviti večji vpliv interesov delavskega razreda, ki prav gotovo ne želi takšne ekonomsko škodljive razdrobljenosti. Na neenotnost tržišča vpliva tudi dejstvo, da je bilo kar 65 % integracij opravljenih v občinskih mejah. Z nekritičnim uvajanjem dragih tehnologij in dezintegrira-nostjo na tem področju prav tako zgubljamo milijarde.
Resno bi morali spregovoriti še o razdeljenem energetskem sistemu in o povezovanju železnic samo v mejah republik. Kot primer nesmotrnega planiranja velja omeniti tudi proizvajalce bele tehnike, ki so pripravili vsak svoj načrt, da bi uničili konkurenta, vse to pa je vključeno v zvezni plan brez komentarja. Ce omenimo ob tem še različne stopnje in vrste davkov v različnih predelih države, ki prav tako spod-kopujejo enotnost jugoslovanskega trga, je zahteva po resnem pogovoru o tej temi več kot upravičena.
Odkar so v javni razpravi izhodišča za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ, zahteva o dogovoru vseh zainteresiranih, kako utrditi enotno tržišče, ni več osamljena: prebila se je namreč tudi v ta dokument ZKJ. Tako v izhodiščih jasno piše, da je nadaljnje razvijanje enotnega jugoslovanskega trga na temeljih samoupravljanja, racionalne družbene delitve dela, načrtovanja in svobodnejšega delovanja zakonitosti trga pomemben dejavnik razvoja našega gospodarstva. Odpravljanje pojavov, ki ovirajo samoupravno združevanje na enotnem gospodarskem področju in onemogočajo popolnejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, mora biti zato tudi ena izmed pomembnih nalog družbenoekonomskega raz vaja ter graditve družbenoekonomskega in po Uličnega sistema v prihodnjem obdobju.
V. B.
Zakaj samo v mestih?
Na sestanku v Svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, kjer so razpravljali o kakovosti storitev v zdravstvu, je bilo med drugim rečeno: Čeprav je v poprečju število zdravnikov v primerjavi s številom prebivalcev v državi zadovoljivo, so strokovnjaki
slabo razporejeni. Skoraj polovica zdravnikov živi in dela samo v sedmih ali osmih jugoslovanskih mestih, medtem ko so mnoga področja, posebno nerazvita, pogosto brez zdravnikov.
To kakor tudi podatek, da izven meja naše države
dela kakih 4000 zdravnikov, jasno priča, da še vedno nimamo družbenega dogovora, po katerem bi bil, denimo, mladi zdravnik takoj po študiju dolžan vsaj dve leti delati na področju, kjer ni zdravnika.
1
B
B
B
■
■
S
S
8
8
HRVAŠKA
ZA TRETJINO CENEJE
Za 30 % ceneje kupujejo blago trgovska podjetja v Istri, odkar so se začela prek svojega poslovnega združenja skupno pojavljati pri proizvajalcih industrijskega in drugega blaga. Pričakujejo, da bo istrska trgovina ustvarila do konca leta pri-

mmm
hranck 11 milijonov din na super rabatu. Dokler so proizvajalci posameznih gospo-darskih panog v živilski industriji medsebojno tekmovali in nastopali neenotno na tržišču, so bili pogosto pod pritiskom monopola trgovine. S tem, ko je izkoriščala neenotnost in konkurenčni boj med proizvajalci in trgovino, je. trgovina uspela vsiliti težke pogoje za
prodajo njihovih proizvodov. Ko so proizvajalci posameznih panog živilske industrije, predelave sadja in zelenjave, testenin, proizvajalci olja in drugi podpisali samoupravni sporazum o enotnem nastopanju na tržišču, so se prejšnji neugodni pogoji bistveno spremenili, saj trgovina ne more več ,,pobirati smetane".
TE DNI SO REKLI
Generalni sekretar RS ZS JOŽE GLOBOČNIK za lis1 Komunist:
Akcijo varčevanji smo imeli že od vsega začetka za sestavni del gospodarjenja. Skupno z drugimi dejavniki, še zlasti s službo družbenega knjigovodstva, smo že pri sprejemanju prvega paketa ustavnih ukrepov za odpravo nelikvidnosti opozorili na pomen varčevanja. Na podlagi tega so v večini organizacij združenega dela sprejemali svoje programe gospodarjenja. Vendar naj omenim, da smo na pobudo celjskih sindikatov uveljavili posebno metodo, jo priporočili vsem delovnim organizacijam, nazadnje pa jo je sprejela tudi Zveza sindikatov Jugoslavije. S tem, da na poljuden način omogoča seznanjanje delavcev z vsemi elementi, dohodka, prepoznavanje periodičnih in zaključnih obračunov, metoda družbeno mobilizira delavca in ga tudi potegne.
Poenotenega programa vare®: vanja nismo zahtevali. Sodih smo, da so le-ti odvisni od konkretnih ekonomsko-socialnih
problemov posameznih delovnih organizacij. Prav zato danes lahko govorimo o izredno pisan1 paleti programov varčevanja. Tako so se delavci v Plamenu v Kropi in v usnjami Šoštanj od ločili, da bodo s prostovoljni!]1 delom pomagali pri stabilizaciji) drugod so spet poudarjali racionalnost porabe obratnih sredstev, odpravljanje različnih vzrokov zastojev, spremembo v organizaciji dela, odpravljanje vzrokov za prevelike izostanke z dela in podobno.
Poudariti pa moramo, da smo v vseh dosedanjili razpravah 0 spremembi ustave nedvomno povezali organiziranje delavske’ kontrole s	celotnim	kom-
pleksom vprašanj, ki jih najširše razumemo s pojmom — varčevanje.
Generalni	direktor	go-
renja" IVAN ATELŠEK v pogovoru z novinarji Dela;
V Jugoslaviji veliko govorim0 o tem, da je treba več delat], bolje delati, bolje gospodariti-Če bomo več delali, bomo lahk® več delili, se bolje imeli, imet1 več stanovanj itd. Toda pri tem | ne mislim, da bi več fizično delali, marveč, da bi pametno delali. Zdaj pa se največ pogovarjamo o davkih, o tem, da smo preveč obremenjeni. To ni res-Povsod so davki. Samo možnosti za delo moramo imeti, to se pravi, da potrebujemo stabilno in perspektivno ekonomsko P0" litiko, takšno, da se bomo lahko maksimalno in najbolj racionalno organizirab.
Mogoče smo znali mi vse to izkoristiti bolje od drugih. M® trdim, da tudi ni bilo obdobij v Jugoslaviji, ko se je dalo - inse še da - ogromno narediti. h°' staviti se moraš na svoje temelje-Toda ko bi bili družbeni Par®' metri še boljši, bolj konkretni, za daljšo dobo, bi nam to gotovo pomenilo še dodatni curek n3 ogenj, da bi lahko delali še bol) uspešno ...
Gorenje je zraslo z lastnim denarjem, je samorastnik. Ni samorastnik tisti, ki je zrasel z družbenim d-.v-ujem pa tega še odplačevati ne more in ob tem s® vsakokrat kliče družbo na P0" moč. Mi pa smo šli po samorastniški poti m smo vedeli, daj® potrebno razmišljati o dohodku, o skladih, o naložbah ustvaf'
Sindikat zahteva takojšnje ukrepe
jenega presežka vrednosti pa posebno o tem, kako ga bot najbolj racionalno naložili,
še
Zagotavljam, da gobe kupujem samo s tistim denarjem, ki ga zadenem na loteriii
V zveznem odboru sindikatov družbenih dejavnosti Jugoslavije so ugotovili, da se položaj zdravstva in šolstva bistveno ne izboljšuje. Mnoge zdravstvene ustanove, posebno bolnišnice, ne bodo imele sredstev, da bi pokrile razliko zavoljo povečanja življenjskih stroškov ter podražitve komunalnih storitev. Zato je sindikat prisiljen, da zahteva izredne ukrepe za zmanjšanje porabe. Petmesečna analiza za letošnje leto dokazuje, da je splošna skupna poraba narasla prek meje ter da se povečujejo dohodki vseh družbenopolitičnih skupnosti ter skladi interesnih skupnosti. To povečanje porabe za 25 % ustvarja vtis, da vse družbene dejavnosti trošijo pre-
ko meja. Skladi družbe-nopolitičnih skupnosti, ki jih je v Jugoslaviji več kot 7 tisoč — so se povečali celo do 66 %. Znatno so se povečali tudi skladi interesnih skupnosti. Sklad zdravstvenega zavarovanja pa je večji le za 5, %, sklad pokojnin-sko.invalidskega' zavarovanja za 9 %, sklad za izobraževanje pa za 12 %. Te razmere so zaskrbljujoče, saj šole nimajo dovolj sredstev za osebne dohodke ter zdravstvo še naprej varčuje pri zdravilih ter hrani za bolnike. Šole zapuščajo najboljši strokovnjaki. Zaradi vsega omenjenega sindikat zahteva hitre in izredne ukrepe. Predvsem zahteva nadomestilo osebnih dohodkov v višini povečanih življenjskih stroškov.
bomo od njega največ dobili •• j Tako gre to že nekaj let. D" nam pa ni nihče ničesar ...	,
Kaj nas moti? Mi zdaj delam® plan in bi morali že vedeti, kakuf bo drugo leto. Prodajati moram®, j začeti zdaj. Pa ne vemo, kak bo. Proračune občin, republik, zveze sprejemamo marca, aprila, maja za tekoče leto - sr®d" njeročni družbeni plan za l:/? leti nazaj. Ekonomska pob tik nam mora biti jasna zdaj, k° 3® moramo odločiti o naložbah,, denar želimo vložiti najbolj ra-, cionalno, ne poznamo pa ^ bonih parametrov, še celo z drugo leto ne. Na tej relaCTO greši Vsa Jugoslavija. Tu pa je ^ nestabilnost. Ne veš, kaj bo juti], pojutrišnjem tuje veliko administriranja. Naši ljudje sc, mesto / gospodarstvom, ukvaI® jajo / branjeni predpisov in i skakanjem okrog birokracije-.: p, Preveč ima razmere v roic3 birokracija, namesto da bi J1 imeli samoupravljavci.
B
B
a
a
B
B
B
B
B
B
■
BAVER-PHARMA JUGOSLAVIJA svetuje:
z AUTANOM proti insektom!
Veliko insektov nadleguje ljudi, mnogi od njih pa so tudi nevarni, saj prenašajo nekatere nalezljive bolezni. V naših krajih so najbolj nadležni komarji in obadi. Najpogosteje se ti insekti pojavljajo v vlažnih ali poplavljenih področjih, saj zamočvirjeni kraji zagptavljajo idealne pogoje za razmnoževanje insektov.
Že od davnih časov se je človeštvo poskušalo ubraniti insektov. Indijci so se skušali ubraniti te nadlege s pomočjo konoplje, v severni Evropi s pomočjo brezovega olja, v južnih področjih pa so se skušali zavarovati pred insekti z orehovino. Ponekod še dandanes uporabljajo v ta namen razlčna eterična olja ter ekstrakte iz listja paradižnika in drugih rastlin. Komarje in druge insekte so poskušali ljudje odgnati z dimom, vendar pa dim in različni sprayi ne zagotavljajo učinkovite zaščite.
ZANESLJIVO PA DELUJE »AUTAN«.
AUTAN je čista brezbarvna tekočina, s prijetnim vonjem po borovih iglicah. AUTAN enakomerno utremo v tiste dele kože, ki jo hočemo zavarovati pred insekti, čeprav AUTAN ni škodljiv - je popolnoma brez strupov, zavoljo česar ga lahko uporabimo tudi pri majhnih otrocih - pa je vendarle treba paziti, da ne pride v stik z najbolj občutljivimi deli človeškega telesa - s sluznico ust, nosu in z očmi.
AUTAN vas bo za šest ur zanesljivo obvaroval pred vsemi insekti!
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
Naši najvišji organi so s polno paro sejali še visoko v juliju. Tudi vsi drugi organi zato niso mogli julija na dopust in tako se je v pisarnah letos pridelalo toliko javnih materialov kot še nobeno leto doslej. Ko so predsedstva z očmi zadovoljno preletela soglasne poslanske in druge utrujene roke, ko je administrativni aparat razsortiral celoten material po kupih, ko so ga kurirji začeli nalagati na avtomobile in poštarji na rame, ko se je začel grmaditi v sprejemnih pisarnah občinskih in drugih zgradb . . .
Skratka, naši vodstveni organi so odšli na zasluženi letni dopust, skrb za nadaljnji razvoj naše samoupravne demokracije pa je s tem avtomatično prešla na teren.
Nič čudnega, če so se vsi funkcionarji naše krajevne skupnosti v letošnjem pasjem avgustu postarali za nekah let. Vse to, kar naj bi bilo, se je v pisarnah kuhalo leto in dan, na javno razpravo pa se je treba temeljito pripraviti prav zdaj, ko so vsi ljudje na dopustu. Kar je res, je res: v večjih škripcih niso bili naši terenski možje niti v časih obveznega odkupa . . .
Najbolj naglo je začelo pobirati predsednika krajevne skupnosti. Še včeraj ves žareč, ker bo krajevna skupnost končno le prišla do veljave, danes pa neprespan, bled, upadel. — Ne vidim se več ven! mi potoži. In radovedno vpraša: — Koliko si ga ti dobil?
- Kakšne tri kilograme!
-	No vidiš, jaz pa pet! To ni pošteno. Kaj, če bi si delo nekoliko porazdelili. Naj še drugi pljunejo v roke, kaj misliš!?
-	Prav! Kar skliči nas, da vidimo, kje smo in koliko je ura!
Tako se zdaj parimo v zatohli terenski pisarni, naši vodilni organi pa se skupaj z delovnim
ljudstvom . . .
Vendar nas tarnanje ne bo nikamor pripeljalo, treba bo pljuniti v roke, čeprav nas je malo, le sedem namesto petnajstih. Da bi predsednik KS prezgodaj ne zgubil glave in vrgel puške v koruzo, mu predlagamo:
— Najprej nam povej, kaj vse je v javni razpravi, potem pa se bomo dogovorili, kako se pregristi čez material.
Predsednik nas preleti z otožnim pogledom: - Ima kdo kakšen drug predlog? Če ne, bi kar začel. Kot običajno smo poča-kali četrt ure, da bi še kdo prišel, in kot običajno ni nihče več prišel in tako smo, kot vidite, prišli spet le tisti, ki prihajamo. To pa nikakor ni prav, ker nas čaka veliko nalog. Najprej organiziranje javme razprave o tezah o nadaljnjem razvoju SZDL, ki
jih bomo morah povezati tudi z ostalimi odprtimi vprašanji v sklopu priprav za intentivne razprave o novi zvezni in republiški ustavi ter statutih občine in krajevnih skupnosti. Te javne razprave naj potekajo vzporedno v krajevnih organizacijah SZDL in družbenopolitičnih, družbenih organizacijah ter društvih. In kako naj potekajo? V tistih KO, kjer so že bile volilne konference, naj se skličejo politični aktivi, to je člani vseh odborov družbenopolitičnih organizacij in društev ter svetov krajevnih skupnosti. Tam pa, kjer konferenc še ni bilo, naj se v tem času skličejo konference.
In katera vprašanja je treba obvezno obravnavati na javnih razpravah? Najprej, kot rečeno, teze o nadaljnjem razvoju SZDL.
Treba je tudi videti, kako se uresničuje akcijski program SZDL za krepitev in nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, kakor tudi, kam smo prišli v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravljanega sporazumevanja.
S tem pa naša naloga še malo ni izčrpana. Ne glede na to, da smo v času dopustov, se moramo še v avgustu dogovoriti in organizacijsko pripraviti na razprave o naslednjih dokumentih, ki bodo v razpravi septembra: o družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in njenem statutu, o ustanavljanju samoupravnih telesno-kultumih skupnosti, kakor tudi nadaljevati in uresničevati teze o nadaljnji organiziranosti SZDL.
Glavna razprava pa nas čaka v septembru. Kot je znano, bodo javne razprave o osnutku republiške in zvezne ustave v septembru začetek in osnova širokega in vsestranskega družbenopolitičnega delovanja, ki bo trajalo do konca spomladi prihodnjega leta, ko bomo že po določilih novih ustav izvolili skupščinske organe in uresničili delegatski sistem.
Druga faza političnega delovanja po ustavnih razpravah pa bo priprava statutov občine, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, v katerih bomo že uresničevali določila novih ustav, priprava volilnih pravilnikov in kadrovske priprave na volitve. Tretja faza pa bo uresničevanje teh priprav.
Naše omizje se vznemirjeno
spogleda. Ce je vse to res, je tudi jasno, zakaj toliko papirja.
-	Tovariši, to pa še ni vse! nadaljuje predsednik. - Dobro bi bilo tudi kaj reči ob izhodiščih za pripravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ. Ta dokument ne sme kar tako mimo. Poleg tega so pred nami tudi kongresi sindikatov. In veste, kaj bo najtežje!?
Molčimo. Nihče ne ve!
— Evidentiranje možnih kandidatov. Kje dobiti ljudi? Obenem s pripravami za ustavne razprave je treba obravnavati tudi aktualna vprašanja kadrovske politike v smislu dokumentov in uresničevati dogovore o evidentiranju in kadrovski politiki, sprejete na občinski konferenci. Naša neposredna naloga je torej tudi uresničevati akcijski program volilnih komisij pri SZDL in mestni konferenci SZDL. V naši krajevni organizaciji SZDL sicer že imamo volil-no-kadrovsko komisijo, ki pa jo je treba kadrovsko izpopolniti in se dogovoriti za program njenega dela. Ali je potem kaj čudnega, če ne vem več, kje se me glava drži? !
-	Nw, nič čudnega ni! prikimamo. Mož se nam res zasmili. Vsi čutimo, da sam tem nalogam ne bo kos. Treba mu bo pomagati.
-	Prosim vas, če predlagate, kako naj to postorimo! nas zaprosi predsednik in pokaže na kupe materialov v kotu.
V tem se odpro vrata in v sobo plane občinski vratar ter reče: - Zunaj čaka nekaj ljudi in na vsak način zahteva sklic zbora volivcev.
-	No, vidiš, se razveseli predsednik. Pa je teren le razgiban, kdo bi si mislil! In kaj hočejo? se obrne k vratarju.
-	Protestirajo zaradi nekakšnega točkovanja stanovanj.
-	A tako! Tega vendar nimamo v načrtu! No, vidite fantje, povrh vsega pa še ta problem. Ja, tudi tega moramo obdelati, drugega ne kaže. Reci jim, Peter, se predsednik obrne k vratarju, -da se bomo pogovorili takoj, ko bomo končali to točko dnevnega reda. Naj malo počakajo!
VINKO BLATNIK
^dija in Sonja nista več čisto majhni deklici. Prišli sta ?a dopust s starši. Vseeno jima guganje na gugalnici ^ajša čas. „Moram sedaj nadoknaditi, saj kot otrok imela gugalnice," je pojasnjevala Lidija.
h	v. či.' i tnr	a-U.
Plan ^entiurc> zaposlen v rudniku Hrastnik, letu
^ - ociujurc, zaposlen v ruanutu nrasmm. iciuj< sSn v eni od večjih hišic, ki so jih Hrastničani
H« Postavili v Pineti. „Urejeno še nimamo in gre iedaitl Prepočasi, zato smo v marsičem odvisni od tjls,0v- Je pa poceni. Seveda pa si moraš razne izlet Hikl A 'n veoeme zabave kar lepo odpisati." Ti •icevi so bolj skromni: „Za sedem dni in štiri ost tit.'1I'am, da bomo porabili 1.100 dinarjev. Več ■Uo in ne moremo."
Dohodek petih sobot za počitniško naselje
V	Pineti pri Novem gradu preživi svoj letni dopust na tisoče /slovenskih delavcev. Številna podjetja so postavila tam svoje počitniške hjsice. Iz neprehodnega grmovja, kar je bila Pineta še pred petnajstimi leti,, so naredili naselje z vsemi potrebnimi objekti za prijetno letovanje. Tako letujejo zdaj tam delavci iz Ljubljane, Maribora, Litije, Gorenjske in Primorske. Pred tremi leti pa so prišli v Pineto še Hrastničani. Njihov prostor še ni urejen. Hišice so bolj podobne barakarskemu naselju. Sanitarij še nimajo, zato je bivanje zelo otežkočeno. Na svojem prostoru ne smejo postavljati šotorov zaradi sanitarij. Imajo pa že praktično dograjeno stavbo s kuhinjo, jedilnico in sanitarijami, vendar še ni opremljena. Čeprav so z njo računali že letošnjo sezono, se dopustniki, ki so se kljub vsemu odločili za letovanje v Pineti, z nezadovoljstvom ozirajo na nedokončano stavbo.
Glavni pobudnik letovanja hrastniških delavcev je občinski sindikalni svet. Tovariša Albina Žibreta, predsednika občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, smo pred dnevi našli prav v Pineti, ko je v eni izmed hišic preživljal dopust. Seveda smo ga zaprosili, naj nam o izgradnji počitniškega naselja in o dopustovanju hrastniških delavcev pove kaj več.
„Z letovanjem in počitniškimi domovi pravzaprav nimamo sreče. Naša počitniška skupnost, v kateri so vsa podjetja, Društvo prijateljev mladine in ostale družbenopolitične organizacije, je imela prvo počitniško naselje v Stinjanu pri Puli. Tja smo hodili štiri leta, potem pa so nam odrekli gostoljubje. V Vrsarju smo potem sklenili pogodbo za petnajst let, vendar so nam že po treh letih odločno povedali, da bo na tistem prostoru avtocamp. Tako smo pred tremi leti kupili 2.500 kv. metrov zemljišča v Pineti. Denar je pravzaprav založilo gradbeno podjetje iz Hrastnika. Potem pa smo organizirali novo počitniško skupnost, kjer so prav tako vsa podjetja, kljub temu, da nekatera že imajo svoje počitniške domove.
V	naši občini je približno 4.500 zaposlenih in če upoštevamo podjetja, to so predvsem Rudnik in Steklarna, ki že imajo počitniške domove, je še vedno 1.900 zaposlenih, ki nimajo nobene možnosti, da bi šli-na ceneno letovanje. Prav zato se tudi občinski sindikalni svet tako trudi, da bi tudi tem delavcem omogočil letovanje. V okviru našega naselja bo tudi gostovalo Društvo prijateljev mladine, saj bomo s tem omogočili letovanje tistim otrokom, ki sicer morja ne bi videli.
Gradnja naselja nas je doslej veljala 2- milijona dinarjev, računamo pa še, da bo postavitev 30 montažnih hišic, kolikor jih imamo v načrtu, veljala še 1,6 milijona dinarjev. Stroške za osrednjo stavbo in zemljišče ter za komunalno graditev, smo razdelili na podjetja tako, da bodo plačala tisti del, ki pripada njihovemu številu počitniških hišic.
Osrednja stavba bi pravzaprav morala biti že zgrajena, vendar podjetja v lanskem letu niso imela dovolj denarja v ta namen. Poleg tega pa se je gradnja zavlekla še zaradi kanalizacije. Predpis namreč določa, da mora odtočni kanal segati v globino 10 metrov pod morsko gladino. Ker pa je pri nas morje zelo plitko, bomo morali potegniti kanalizacijo skoraj 400 metrov daleč v morje.
Vsi se zelo trudimo, da bi čimprej zgradili primerno naselje in da bi čim več naših delavcev lahko letovalo na morju, še posebej moram omeniti podjetje „Sijaj“. 240-članski kolektiv je sklenil, da bo delal pet prostih sobot in poleg tega dohodka dal še 2 odstotka od osebnih dohodkov na leto za ureditev letovanja svojih delavcev v Pineti. Če bi se vsf odločili tako, kot so se delavci „Sijaja“, bi imeli naselje najbrž že zgrajeno."
Tekst in foto: ANDREJ AGNIČ
Hrastničani letujejo letos še bolj zasilno v ..barakarskem naselju". So pa zato tudi cene temu primerne, saj plačajo za deset dni bivanje v manjši hišici 120, v večji pa 150 dinarjev, v vsaki pa je prostora za 4 osebe.
Tile „ribiči“ so si sklenili večerjo pripraviti sami. Riba na ražnju, so rckh, je najboljša hrana, kar jo poznamo. In kakšne so bile te ribe? Pripombe mimoidočih, da sojih najbrž nalovili iz konzerve, jih niso spravile v slabo voljo. Bile so majčkene in pekli so jih tudi (slika zgoraj!). Razumljivo, na dopustu se vsak malo poleni, vendar, kar je preveč, je le preveč! Jesti je tudi na morju treba. Če ne drugače, pa z mamino pomočjo (slika desno!). Kdo bi po kosilu v najhujši vročini hodil zopet na plažo. Je pa že takle klepet s sosedami, in to ob kavici, najbolj prijeten. Moški so tako ah tako šli „eno od-smrčat" (slika spodaj!).

1»
X
s
s
*
%
*
%
*
*
s
s
*
s
*
s
s
s
*
N
s
>
s
v
»*
*
N
•n
*
s
lnex turist Maribor
Cenjenim strankam sporočamo, preselili v novo poslovalnico v prehod št. 4.
Naše nove tel. številke: 24-571 in 24-572.
da smo se Volkmerjev
Prodaja letalskih kart, letni oddihi, izleti. Priporoča se INEX TURIST MARIBOR
S SPLOŠNO VELJAVNO NOMENKLATURO POKLICEV MORAMO ZAGOTOVITI ENOTNEJŠE IZOBRAŽEVANJE KADROV
Še začeli nismo po novem, pa..
■###^####################################■
Šole po tekočem traku
• V kranjski občini jih te dni odpirajo pet, do konca leta pa bodo dograjene še tri
Od 19. avgusta do 2. septembra se bodo zvrstile otvoritve novih šolskih poslopij v Besnici, v Naklem, na Orehku, v Trbojah in na Kokrici. Gre za podružnične šole, ki imajo skupaj 21 učilnic za 570 učencev. Vsaka ima večnamenski prostor, ki bo služil za telesno vzgojo učencev ter za razne prireditve in bo tako na voljo tudi za delo krajevnih organizacij in društev. Nove šole imajo prostore za varstvo predšolskih otrok in učencev ter kuhinje in jedilnice, v katerih jim bodo lahko nudile tople malice in kosila. Delno je izjema le šola v Naklem, saj so v tem kraju za vrtec namenili staro šolsko poslopje.
Kot rečeno, so v gradnji še tri nove šole; to so poslopja za osnovno šolo Vodovodni stolp, za potrebno osnovno šolo Kranj in za osnovno šolo v Predosljah. V okviru
omenjenega programa so v občini letos že dogradili 3 vrtce, še ta mesec bodo začeli graditi nov vrtec za 140 otrok v Stražišču, prihodnje leto pa bodo na vrsti še vrtec na Planini in nekateri dodatni prostori za osnovne šole.
Po sedanjih ocenah bo celoten program veljal blizu 100 milijonov dinarjev, ki jih zbirajo s pomočjo samoprispevka občanov in prispevka delovnih organizacij. Ta vsota je še enkrat večja od prvotnih proračunov in kljub temu, da je pritok dohodka razmeroma ugoden in tudi precej nad predvidevanji, ne bo zadoščal. Občinska skupščina se zato dogovarja z delovnimi organizacijami, naj bi povišale svoj prispevek in podaljšale čas njegovega plačevanja.
MS.
LJUBLJANA,CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 681
ZA DOM IN OPREMO
OBLAZINJENO POHIŠTVO
LJUBLJANA, CELOVŠKA 317, TELEFON: 53685
Ce bi bolj strokovno analizirali in opredelili poklice, preden jih uvrstijo v nomenklaturo, ne bi moglo priti do pomembnejših razlik pri izobraževanju kadrov za iste ali podobne poklice. Takšen primer strokovno slabo obdelanega poklica je med drugimi tudi voznik motornega vozila. Kratko pojasnilo k temu: Svet za promet in zveze gospodarske zbornice SR Slovenije je decembra 1966 obravnaval in potrdil nomenklaturo poklicev za promet in vzdrževanje vozil, kjer sta voznik tovornega vozila in voznik avtobusa določena kot široka profila poklicev, ki naj bi jih izobraževali v poklicni (srednji) šoli. Po teh veljavno potrjenih izhodiščih je zbornica leta 1971 tudi sprejela takšen profil poklica, že dalj časa pa se pripravlja tudi učni načrt. Kljub temu je v letu 1973, torej po šestih letih, ko je bil poklic voznika motornega vozila zakonito potrjen za širokega, posebna komisija ponovno predlagala, da bi ga opredelili v ozkega, ljudi pa namesto v poklicni (srednji) šoli izobraževali v šoli za specializirane delavce oziroma v poklicni šoli nižje kategorije. Ker istočasno predlagajo
tudi, naj bi dali možnost, da se v šolo vpišejo tudi kandidati z nedokončano osnovno šolo, bi nepoučeni bralci lahko sklepali, daje dokončanih osem razredov le formalnost ali želja „šolnikov“ in ne pred-izobrazbena nuja vsakega poklicnega izobraževanja (za vozniško stroko pomembna učna predmeta fizika in kemija sta v osnovni šoli šele v 7. in 8. razredu).
Takšna preuvrstitev poklicnega voznika se v sedanjem predlogu utemeljuje le s primerom iz SR Hrvaške. Mislim pa, da bi morah preučiti vsaj še načine poklicnega izobraževanja voznikov v drugih naših socialističnih republikah, če jih tudi iz drugih držav niso uspeli. Na primer v SR Srbiji so že v šolskem letu 1969/70 uvedli triletno poklicno (srednjo) šolo za „obrazovanje kvaii-fikovanih radnika — vozača motornih vozila." Kako potrebno in nujno je urediti poklicno izobraževanje voznikov motornih vozil tudi v SR Sloveniji, kaže tudi podatek, da je bilo v letu 1971 zaposlenih 14.722 voznikov cestnega prometa.
Zaradi sedanjega ..internega" značaja izobraževanja so vozniki motor-
nih vozil edini, ki za tako strokovno zahtevni in družbeno pomembni poklic ne morejo dobiti splošno (eksterno) veljavnih spričeval, in to kljub temu, da v sedanjih dokaj slabih prometnih razmerah svoje poklicno delo dobro opravljajo. Ker pa se sedaj poklicni vozniki motornih vozil izobražujejo „izvenšolsko“, teh šol tudi nihče pedagoško ne nadzoruje in jim ne svetuje; torej moremo o njihovi kvahteti le verjeti na osnovi domnev, da imajo dobra vodstva, predavatelje in druge učne pogoje. Pripomnil bi le še to, da za nekatere druge poklice zaposleni odrasli delavci dobe spričevala poklicnih (srednji) šol, čeprav ne bi mogli trditi, da je njihovo poklicno izobraževanje zahtevnejše in obsežnejše, kot je že sedanje za poklicne voznike (na primer za mladino terja triletno poklicno šolanje za kovinarske poklice skupaj s praktičnim delom 4.948 učnih ur, medtem ko za zaposlene odrasle‘delavce le 824 ur).
NAMESTO ZAKLJUČKA
Po teh kratkih prispevkih o potrebnosti splošne nomenkla-
Gradbinci zopet v težavah
Kadrovanje učencev za poklice zidar, tesar in železokrivec na področju Slovenije v slepi ulici
Kot vsako leto je tudi letos v tem času v teku akcija za pridobivanje učencev za osnovne poklice v gradbeništvu, ki tvorijo jedro operativnih delavcev. Problemi, ki se pri kadrovanju pojavljajo vsako leto, se tudi letos pojavljajo v isti luči. Interesentov za te poklice med slovensko mladino ni, če pa so, nimajo pogojev za sklenitev učnega razmerja. Zakon namreč postavlja pogoj za vpis v poklicno gradbeno šolo „uspešno“ dokončana osemletka.
Tisti mladinci, ki ta pogoj izpolnjujejo, se raje odločajo za druge poklice ali pa gredo študirat na srednje tehniške šole, kako ne bi, saj je razlika v času šolanja samo eno leto (poklicna 3 leta, tehniška 4 leta). Kasnejši prehod iz poklicne v tehniško šolo jim ne omogoča nobenega časovnega skrajšanja študija do profila „tehnik“, ker morajo stopati v I. letnik tehniške šole in se jim tako čas izobraževanja do ..srednje izobrazbe" podaljša na 7 let.
Zanimivo je, da zakon tretira tudi
„štima.“
Mladinci, ki iz kakršnihkoli razlogov osemletke niso uspešno dokon-imajo vsled togosti predpisa
čali,
onemogočen vstop v poklicno gradbeno šolo, čeprav se jih veliko zanima za gradbene poklice - tako zatrjujejo predstavniki podjetij, ki se s problemom kadrovanja ukvarjajo. Da postanejo tudi taki fantje dobri poklicni delavci, dokazujejo podatki iz preteklosti tako na poklicnih šolah kot v podjetjih, ki so take fante izobraževala (pred sprejetjem predpisa).
Kako letošnji problem izgleda skozi številke, nam govorijo naslednji podatki:
Gradbena podjetja sprejmejo v povprečju vsako leto v uk za zidarje 620 fantov, za tesarje 450 fantov in za železokrivce 60 fantov. Vsega
skupaj vsako leto sprejmejo okrog 1.130 fantov v uk.
poklicno šolo kot ..srednjo" šolo,
torej si učenec poklicne šole, ki nadaljuje tehniško šolo, kar dvakrat pridobi srednjo izobrazbo. Po domače bi rekli, da tu nekaj ne
Tudi letos je potreba po učencih skoraj enaka (po nekaterih virih celo večja). Kje in kako dobiti toliko učencev, pa je za podjetja nerešljiv problem.
Ker so do konca meseca julija podjetja poklicnim šolam v Ljubljani in Mariboru prijavila šele sku-
paj 236 učencev, obstoji upravičen dvom, kako zadostiti potrebam kadrovanja!
Po podatkih devetih komunalnih zavodov za zaposlovanje se je v Sloveniji prijavilo oziroma odločilo za enega od gradbenih poklicev v 8. razredu osemletke sledeče število učencev:
za poklic zidar 175, za poklic tesar 10 učencev in nihče za poklic železokrivec.
Vprašljivi pa so tudi ti podatki, saj se bo marsikateri učenec preusmeril v drug poklic, če bo le dobil upno mesto.
In koliko fantov zapušča letos osnovno šolo?
Tudi te podatke so nam posredovali zavodi za zaposlovanje:
—	osemletko je uspešno zaključilo 10.700 fantov,
—	s končanim 7. razredom jih izstopa 2.542,
-	s končanim 6. razredom izstopa iz šole 1.397 fantov,
-	samo s 5. razredi pa letos zapušča osnovno šolo 534 fantov.
Podatki iz leta 1972 kažejo, daje število letos v porastu. Lani je namreč izstopilo:
ZAPISKI S POTI
PO NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI
Visokošolski študij
Na višje in visoke šole se v nemški demokratični republiki lahko vpiše le tisti, ki je opravil abituro. Le-to pa lahko opravijo mladi po redni poti (na podaljšani politehnični šoli ali v strokovni šoli, ki daje razen poklicne izobrazbe tudi abituro in s tem možnost nadaljnega šolanja) ali pa zaposleni po poti izobraževanja ob delu (v okviru ljudskih univerz). Omeniti pa je potrebno tudi to, da je selekcija za vpis v višje in visoke šole zelo ostra. Razen učnega uspeha se upoštevajo tudi moralno politične kvalitete učencev in socialna struktura (55 % vseh študentov je iz vrst delavcev). Nekatere visoke šole sprejemajo samo absolvente strokovnih šol, ki so opravili abituro in študij na tej visokih šolah je za pol leta krajši (3,5 leta) od šol, ki sprejemajo tudi absolvente podaljšane politehnične šole.
Tudi višje in visoke šole so najtesneje povezane z gospodarstvom. Pri vseh višjih in visokih šolah obstaja družbeni svet kot direktorjev svetovalni organ. Čla-
ni teh svetov so predstavniki podjetij, sindikatov, političnih organizacij, občine, resornega ministrstva in profesorskega zbora. Svet se sestaja dva do trikrat letno. Predsednik sveta je običajno predstavnik največjega -najpomembnejšega podjetja ustrezne panoge v oblasti, kjer je visoka šola.
Kako poteka študij na visokih šolah, naj ponazorim s primerom visoke šole za gradbene inženirje v Cott-busu: ta visoka šola vpisuje le absolvente strokovnih šol z abituro. (Podobni šoli v Dresdenu in v Leipzigu vpisujeta tudi absolvente podaljšane politehnične šole, kjer traja študij pol leta dlje t. j. 4 leta.) Na šoli se izobražujejo gradbeni strokovnjaki za stanovanjsko gradnjo, nizke in montažne gradnje. Prva tri leta študija so posvečena pretežno teoretičnim predmetom. Zadnji semester pa gredo študentje v prakso, kjer pripravljajo diplomsko delo. Teme za diplomska dela izbira šola v sporazumu s podjetji, kjer študentje pripravljajo diplomsko delo.
Ves čas pripravljanja diplome spremlja šola študentovo delo. Diplomo pa brani študent pred komisijo, ki jo sestavljajo profesorji šole in predstavniki podjetja. Po opravljenem diplomskem delu (približno traja to delo eno leto) dobi diplomant naziv diplomirani inženir gradbene stroke.
Po študiju za pridobitev naziva diplomiranega inženirja se najboljši študentje usmerjajo na študij za raziskovalno delo. Tudi za ta študij so kriteriji zelo ostri (najboljši učni uspeh, odlične družbenopolitične in moralne ocene, socialno poreklo). Študij za raziskovalce traja še tri leta in z diplomo si slušatelji pridobe naziv: promovirani znanstveni delavec. Najboljši iz vrst znanstvenih delavcev gredo na nadaljnji - specializirani študij vkHarkov. Kdor si hoče pridobiti naziv doktorja znanosti, pa mora razen strokovne specializacije absolvi-rati tudi znanja iz marksizma, metod organizacije in vodenja socialističnega gospodarstva.
TILKA BLAHA
-	s končanim 8. razredom -9.655 fantov,
-	s 7. razredom jih je izstopilo 1.606,
-	s 6. razredom - 1.354 in
-	s 5. razredom - 634 fantov.
Kljub triletnemu prizadevanju
gradbeništva, da bi dosegli spregled zakonskih določil pod določenimi pogoji - o tem je bilo že veliko napisanega in izgovorjenega - za sprejem učencev v uk s 6 oziroma 7 razredi osnovne šole, je ta možnost in s tem možnost kadrovanja slovenskih fantov za gradbene poklice še vedno v slepi ulici.
Podjetja - predvsem večja, ki sprejemajo po več deset učencev, se zatekajo v sosednje republike in tam kadrujejo učence v odročnih krajih. Tudi to je po eni strani prav, saj tako rešujemo problem izobraževanja v jugoslovanskem merilu. Ne vemo pa, če je to prav za toliko in toliko fantov, ki pri nas do poklica ne morejo, in če je to prav za podjetja, ki investirajo milijone v kader, ki jih prej ali slej zapusti. Rezultat vlaganja sredstev v izobraževanje pa je enak ničli.
Prav bi bilo, da bi odločujoči forumi imeli posluh tudi za rešitev tovrstnega problema v gradbeništvu, saj se, kot kaže, sam ne bo rešil. Razumljivo je, da bo moralo tudi gradbeništvo po svoji plati prispevati k rešitvi problema. Ključ za delno rešitev je gradbeništvu znan, ta pa je boljše nagrajevanje in stimuliranje teh kadrov.
Tega se gradbeništvo zaveda, čeprav še ne povsod in ne v celoti.
FRANC VALANT
ture poklicev, ki sem jih objavil v nekaj številkah DE, še neka] predlogov. Pot od ugotovljenih! kadrovskih potreb do izdelav6 nomenklatur, profilov in učna1 načrtov poklicev je sedaj velik0 predolga in bi jo bilo treW skrajšati. Nevzdržno je seda) stanje, ko ta pripravljalna fa^ izobraževanja traja tudi dese.i let. Zatem je namreč potrebnc opraviti še drugo, prav tako zf htevno izobraževalno delo, f? bi poleg načrtovanja kadre' tudi te ,,proizvedli" (sestavi11 učbenike, usposobiti predavat0 Ije in urediti druge učne p°' goje). Za pripravo izobraževala1 dokumentacije se bomo tof0J morali ustrezneje organizirati1,1 strokovno usposobiti. Pri iz?f’ lavi tehnološke dokumentač?ie| za poklicno izobraževanje Iff drov bi morale sodelovati tud visoke šole in inštituti (ali del0 celo voditi!). Bolj bi tudi mof3*1 koristiti izobraževalno doku mentacijo in kadrovske izkušaj1 iz drugih naših socialističnih r° publik, pa tudi inozemskih* J* ne bi po nepotrebnem tratili narja in časa.
Ker se poklici spreminjajo,s tehničnim razvojem pa je P° trebno vnašati tudi nove, nrot splošno veljavna in uporaba' nomenklatura poklicev tein' nenehno slediti (na primer uradni nomenklaturi poklicev NDR iz leta 1970 so trinaj tekstilnih poklicev združili enega). Seveda to ne poinee* da že potrjene poklice lahk( vsakdo spreminja, kot se sed3 često dogaja, temveč jih lah|f( samo z zakonom določena# štitucija. Izobraževalno dok3! mentacijo naj bi izdelovali 3 pri njej sodelovali strokovni r lavci, ki imajo vsaj enako#3 brazbo kot kadri, ki jih prog)' miramo. Tudi izkušnje poku0 nih delavcev bi morali upošU vati in zainteresirane organi20 cije združenega dela sproti 0° veščati o novih pripravah Pc klicnega šolanja. Potrebuj0111' tudi takšno nomenklaturo P® klicev, ki bo veljavna in upo# na v vsej SFRJ, ne samo v Sloveniji. V samoupravnih iut0 resnih (posebnih) izobraž0'’3 nih skupnosti, ki smo jih že 3 jih še bomo ustanovili v skl33 z ustavnimi dopolnili, bou11
j
j
N
vsekakor lahko uspešneje 't-0. doslej organizirali in iz vaj
strokovno drov.
izobraževanje ^
D. STAN
DU tesno sodeluje z delovnimi organizacijami
Na nedavnem posvetu o izobraževanju odraslih, ki ga j® pripravila delavska univerza Slovenske Konjice s predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij na svojem območju, so ugotovili, da je ta izobraževalni zavod v minuli sezoni uspešno opravljal svoje naloge. Samo podatek, daje različne šole, seminarje, tečaje in druge časovno daljše izobraževalne oblike obiskovalo več sto občanov, zgovorno pove, da je bil0 med zaposlenimi delavci precejšne zanimanje za pridobivanje dodatne stopnje izobrazbe. V ta namen je delavska univerza v minuli sezoni pripravila nad 7000 ur predavanj in praktičnega dela.
Predstavniki deovnih organizacij so ob tej priložnosti dah več pobud L: predlogov za bodoče delovanje tega izobraževalnega zavoda. Tako so menili, da bi v občini morali resno razmisliti o strokovnem in splošnem izobraževanju zaposlenih delavcev, ki nimajo končanih vseh osem razredov osnovne šole. Teh je najmanj okoli 1000 ali približno četrtina vseh zaposlenih, ki so mlajši od 40 let. Tako delavska univerza kot delovne in politične organizacije bi morale prav na tein področju napraviti yeč za njihovo izobraževanje po ustreznih programih za pridobivanje kvalifikacije. Prav tu bo imela delavska univerza lahko zelo hvaležno nalogo kot organizator in izvajalec takih izobraževalnih oblik, ki bodo lahko vključile v različne smeri strokovnega in hkrati tudi splošneg3 izobraževanja čim večje število delavcev, zlasti mlajših.
V. k-
Za
nic
ko
Pri
rili
rej:
dol
del
Prc
Hk
lav
L
I
j'
e
li
o
a
ij
'3
C
t
D
I'
ti
£■
7
It
ej
n
i£
a-
d'
I«
d'
u
j£
t 1» e-j
s
&
ri
n;
n'
P
Dela eez glavo
»šešir« povečuje proizvodnjo za tretjino # Delo v prostih sobotah in nova
tovarna
Kje pre- [ delati ! nafto? [
...UH S
, Lendavsko podjetje Ina-Nafta I Podpisalo pogodbo o zgraditvi j Jugoslovanskega naftovoda, ka- ■ tetega zahodni krak bo segel do ■ Lendave. S tem so si iz nafto- g v°da zagotovili na leto 2 mili- ■ J°na ton nafte. V svojem dolgo- j jočnem programu so predvideli, ■ ua bodo iz lastnih virov načrpali a°0.000 ton, enako količino | [jufte pa naj bi vsako leto prepe- j Juli iz pristanišč.
Ta dolgoročni program na- ■ "teravajo zdaj popraviti, ob tem Pu se zastavlja vprašanje, ali ga uudo lahko tudi uresničili, ker Potekajo v Sloveniji že dve leti tazprave o gradnji nove rafinerije ■ v Kopru ali blizu Ljubljane. Če- J Prav je res, da zahodna Slovenija g Potrebuje dve tretjini naftnih derivatov od celotne slovenske Potrošnje, so lendavski odbor-!'*Li slišali, da bi te potrebe S kliko pokrila tudi reška rafine-
Kakovost izdelkov, razširitev proizvodnega programa na pokrivala vseh vrst in uspešen prodor na tuja tržišča so trije izmed -vzrokov velikega povpraševanja j)0 izdelkih tovarne klobukov Sešir iz Škofje Loke, ki njen kolektiv nenehno silijo v povečevanje proizvodnje. Tudi letos bo Šešir izdelal za tretjino več klobukov in drugih izdelkov kot lani; po vrednosti se bo njegova proizvodnja dvignila od 30 na 40 milijonov dinaijev.
V. tem času, ki bi prav lahko veljal za mrtvo sezono, imajo toliko naročil, da so se bili prisiljeni odločiti še za delo v prostih sobotah. Delavci so zadovoljni s tem, da imajo veliko dela in da so zanj dobro plačani; na ugodno vzdušje v kolektivu je očitno dobro vplivalo, da so njegovi člani ne-
dolgo tega dobili po 1000 dinarjev posebne nagrade za izredna prizadevanja pri izpolnjevanju zahtevnih naročil.
Posebne uspehe je Šešir letos dosegel pri prodaji v tujino, s katero je nadomestil nekoliko manjše povpraševanje na domačem trgu, ki je sledilo stabilizacijskim ukrepom. Tako so v prvem polletju izvozili polovico proizvodnje v vrednosti 400 tisoč dolarjev, kar je toliko, kot lani vse leto. V drugem polletju bodo prodali v tujino še za 300 tisoč dolarjev. Največ kupcev imajo v Iranu, Zahodni Nemčiji, Avstriji in na Danskem.
Ob delu v prostih sobotah, s katerim se v Šeširu to poletje prilagajajo velikim naročilom, širijo tudi svoje zmogljivosti. Povečali so obrat v Gorenji vasi, ki sedaj zaposluje 35 delavcev, v
kratkem pa bodo odprli še obrat za otroška pokrivala v Stari vasi pri Brežicah, v katerem bo za začetek 15 delavcev, imel pa bo precejšnje možnosti za razširitev. Največji načrt te tovarne pa je gradnja dodatnih novih prostorov s površino 6000 kvad. m na Trati, ki bodo ublažili njeno sedanjo zelo hudo prostorsko stisko v škofjeloških obratih. Gradili jih bodo prihodnje leto, v njih pa bodo imeli kožarno. skladišče kož in izdelkov, proizvodnjo pokrival iz umetnega krzna, krojilnico za vse šivalnice in upravo. Za naložbo v vrednosti 15 milijonov dinaijev je kolektiv Šešira že prihranil 4,5 milijona, do začetka gradnje pa bodo skušali iz lastnega dohodka zagotoviti 70 odstotkov potrebnega denarja.
M. S.
Kolektiv vozila gorica slavi 25 let dela, obenem pa že kuje načrte za jutrišnji dan
Cilj: nadaljnja širitev proizvodnje in večji izvoz
Nove perspektive za velenjski rudnik
Zagotovljena sredstva za modernizacijo proizvodnje in za povečanje izkopa lignita
, V prvem letošnjem polletju so nakopali velenjski rudatji L967.000 ton lignita, kar je 110.000 ton oziroma 6,2 % več, kot je predvideval operativni proizvodni načrt za to obdobje. V velenjskem premogovniku računajo, da bodo zagotovo dosegli in presegli za letos načrtovano proizvodnjo, to je 3,8 milijona ton lignita. Računajo, da bodo pridobili prvikrat že blizu 4 mihjone ton lignita na leto.
Se pomembnejši kot rekordna polletna proizvodnja pa je v tem trenutku podpis pogodbe o zagotovitvi potrebnih sredstev za modernizacijo proizvodnje ter za povečanje izkopa lignita. Zaradi premajhnih zmogljivosti za spravilo premoga iz jame in kasnitev del pri pripravi novih odkopnih polj v Velenju že nekaj časa niso mogli zadovoljiti vseh potreb po lignitu.
Zdaj so dobili iz sredstev Socialistične republike Slovenije za izravnavanje v gospodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti ter iz bančnih sredstev Ljubljanske banke 168,700.000 din posojila za osnovna sredstva ter 27,100.000 dinarjev posojila za stalna obratna sredstva. To posojilo bodo hkrati z inozemskim komercialnim kreditom 24 milijonov dinarjev ter z 84 milijoni dinarjev lastnih sredstev porabili za rudarska dela in za nakup opreme. Gre za pokritje stroškov izgradnje novega izvoznega nadkopa Pesje, za nakup nove mehanizacije ter za razširitev proizvodnih zmogljivosti, in sicer za odpiranje nadomestnih in novih polj za pridobivanje premoga. Načrtovana investicijska dela morajo biti končana v letu 1977, ko naj bi v velenjskem premogovniku že pridobili najmanj 4,5 milijona ton lignita.
Zdaj, ko so zagotovljena sredstva za modernizacijo proizvodnje in za povečanje izkopa (ignita, v velenjskem premogovniku računajo, da bo že v kratkem zadovoljivo rešeno tudi vprašanje cen premoga.
(vš)
Tovarna
že redno ubral n je
Na obronkih Šempetra spet raste nova tovarna
la
c
ji !)■ ali le-,o-•at ic teta-ib |0 a«
>,Letos slavimo srebrni jubi-‘ej- V življenju podjetja tolikšna prehojena pot sicer ne pomeni veliko, predstavlja pa pomembno prelomnico, ob kateri s posebnim zadovoljstvom ocenjujemo preteklost in že načrtujemo novo poglavje v življenju našega kolektiva ...“ nam je pripovedoval MARJAN KO-SVTA- direktor VOZIL. „V minulem obdobju je moral seveda kolektiv VOZILA Gorica Premagovati številne težave.
montne dejavnosti, pa se je začelo drugo obdobje v življenju našega kolektiva, ko smo se s proizvodnjo priključnih vozil začeli uveljavljati tako na domačem kot tujem trgu. Iz leta v leto smo povečevali proizvodnjo in postali pomemben izvoznik priključnih vozil...“ Ing. LENART BESENIČAR, predsednik delavskega sveta podjetja, pa nam je ob srebrnem jubileju kolektiva povedal naslednje:
sanja neprimernih proizvodnih prostorov, temveč bomo tudi močno {»večali svoje kapacitete. In s tem že uresničujemo naš srednjeročni razvoj do leta 11976, ko naj bi znašala vrednost naše proizvodnje že blizu
300 milijonov dinaijev___“
Ob razmišljanju in načrtovanju nadaljnje poti si v Vozilih Gorica postavljajo predvsem naslednja vprašanja: Kakšen bo prihodnji proizvodni program, kakšen bo obseg prodaje na
Vozila Gorica grade novo tovarno, ki bo omogočala boljše delovne pogoje in seveda precej večjo proizvodnjo.
^.aoeli smo z remontno delavko, se selili iz kraja v kraj in Lončno izoblikovali današnji Proizvodni program in si ustva-Oli svoj življenjski prostor. Starši člani našega podjetja se uohro spominjajo, v kakšnih uelovnih pogojih se je rojevala Proizvodnja priključnih vozil, i Lrati z izgradnjo začasnih delnic in z opuščanjem re-
„Minulo leto predstavlja kvaliteten preobrat na področju našega izvoza. Vrednost izvoza v letu 1972 je namreč strmo narasla in dosegla že 30 milijonov dinaijev. Skratka, prepričani smo, da ima naše podjetje dokaj trdno zgrajene temelje, vsekakor pa pričakujemo umir-jenejši nadaljnji razvoj. Dejstvo namreč je, da v minulih letih nismo posvečali dovolj pozornosti organizaciji podjetja. Prav v zadnjem času pa nam je uspelo organizirati prav vse službe, ki so potrebne za uspešno poslovanje vsake velike delovne organizacije. Manjkajoče službe smo organizirali tudi zato, ker bomo že drugo leto, ko bo postavljena nova tovarna, morali proizvajati še več, hitrejše in bolj kvalitetno. Z novo tovarno seveda ne bomo uredili le vpra-
domačem trgu in na katera tuja tržišča bo izvažala tovarna? Na vsa ta vprašanja odgovaijajo v Vozilih približno takole:
„Na osnovi srednjeročnega plana razvoja podjetja do leta 1976 načrtujemo, da bomo v prihodnje .izdelali in zadovoljevali potrebe kupcev, predvsem tistih s področja transporta. Proizvodni program bo ostal v glavnem nespremenjen, le da si bomo prizadevali razširiti proizvodnjo osi in koles in jih kot samostojne proizvode prodajati drugim domačim in tujim proizvajalcem vozil. Nadalje si bomo prizadevali ohraniti čim večji delež prodaje priključnih vozil in nadgradenj na domačem trgu. Razmeije med prodajo doma in izvozom pa naj bi v naslednjih letih doseglo dve tretjini proti eni tretjini. Skup-
*
Klavska enotnost - st. 32 - ib. avgusta 1973
na prodaja naj bi dosegla do leta 1976 blizu 300 milijonov dinaijev. To, da gremo že danes v korak s časom ter da si zagotovimo realizacijo naše zamisli, kaže tudi nameravana združitev s podjetjem za popravilo voz in strojev in pa priključitev obrata Lokovškega kovaštva. Pred nami je tudi izgradnja nove tovarne, s katero smo pričeli prav v tem letu____“
—a
V Otiškcm vrhu pri Dravogradu so ob zaključku slovesnosti ob 25-letnici Lesno industrijskega^ podjetja Slovenj Gradec izročili namenu novo tovarno trislojnih ivernih plošč z obratom za oplemenitenje, največji tovrstni objekt pri nas. V tehnološko sodobni tovarni — soinvestitorji so Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Slovenijales Ljubljana in muenchenska firma Credex — bodo na leto izdelali najmanj 70.000 kub. m ivernih plošč, od katerih jih bodo na začetku oplemenitili najmanj 20.000 kub. m. S tem bodo krite trenutne potrebe slovenske lesno predelovalne industrije in gradbeništva po ivernih ploščah.
Koroška je dobila z novo tovarno ivernih plošč novo osnovo za hitrejši razvoj gospodarstva v prihodnje. Skupno vlaganje, ki seje manifestiralo pri izgradnji te tovarne, pa predstavlja osnovo za novi sistem razširjene reprodukcije, ki ga začenjamo uveljavljati.
(EK)
Dobra naložba
Jeseniške železarne
Gradnja nove hladne valjarne na Beli pri Jesenicah • 150.000 ton različnih trakov letno O Kvalitetnejši proizvodi
Že dalj časa v jeseniški Železarni načrtujejo, da bi postavili poleg sedanje valjarne na Beli novo hladno
valiamn ki hi bila ne le za žele-
zarno, temveč tudi za vso družbeno skupnost velikega pomena. Po raznih dogovorih in pogovorih - tudi s sofinancerji, ameriškimi zasebnimi
in državnimi bankami - se bo ideja začela uresničevati letos jeseni.
Nova hladna valjarna na Beli bo imela 35.000 kvadratnih metrov pokrite površine, v njej bodo naprave za luženje, valjanje itd. V teh obratih bodo zaposlili 300 delavcev in vzdrževalcev.
Letna sedanja proizvodnja v železarni je znašala 140.000 ton hladno predelanih proizvodov v obliki hladno valjanih trakov, žice, vlečenega jekla itd. Z novo valjamo predvidevajo 70.000 ton hladno valjanih trakov, 30.000 ton dinamo trakov in 50.000 nerjavečih trakov letno. Obenem bo kvaliteta novih proizvodov nedvomno večja.
Ves projekt bo zahteval 1,1 milijarde din za osnovna sredstva in 250 milijonov din za obratna sredstva. Produkte bodo namenili podjetjem kot Gorenje Velenje, Kovinoplastika Lož, Elcktrokovina Maribor, Iskra, Rade Končar iz Zagreba in drugi. Le manjši del bodo namenili za izvoz zaradi plačila inozemskih kreditov. Financiranje bo potekalo prek ameriških državnih in zasebnih bank, 40 odstotkov bo prispevala Železarna iz lastnih sredstev in sredstev Ljubljanske banke, ki bo dala tudi zagotovila za inozemske kredite.
Zaradi nove hladne valjarne na Beli bodo premestili tudi cesto prvega reda, kjer predvidevajo nov podvoz pod železnico ter mostova preko potokov Javornik in Bela. Obenem bodo opravili tudi regulacijo potoka Javornik. Ob novi hladni valjarni bodo zgradili tudi stanovanja, ki jih bodo po dveh letih, kolikor bo predvidoma trajala gradnja do poskusne proizvodnje, odprodali delavcem v občini Jesenice.
M. R.
STRAN 9
Komentatorjev stolpec
STANJE »NE VOJNA NE MIR« TUDI V NAŠI POLITIKI CEN
Stanje „ne vojna ne mir“, s kakršnim označujejo pozicijsko hladno vojno med arabskim svetom in Izraelom — tako bi mirne duše lahko označili tudi sedanje stanje v naši politiki cen, v prometu z industrijskimi proizvodi, katerih cene so že nekaj mesecev zamrznjene, a se kljub temu na-tihoma in javno zvišujejo, bodisi da proizvodi prihajajo na trg v drugačni preobleki (embalaži) toda po višjih cenah, bodisi da se jim poslabšuje kvaliteta. Najbolj negativna posledica vojnega stanja med proizvajalci in zvezno administracijo je vsekakor zelo slaba in čedalje bornejša založenost trga z industrijskimi proizvodi, da, celo s tistimi, od katerih je neposredno odvisno zdravje ljudi. Ker prizvajalcem niso bile priznane nove, višje cene, je zmanjkalo s polic v trgovini čokolada, ki jo je konditorska industrija skupaj z nekaterimi drugimi proizvodi, izdelanimi iz kakaa, prenehala dobavljati. V cementarnah se kopičijo zaloge cementa, na trgu pa je ta gradbeni material iskan kot zlato. Naprodaj je le uvoženi cement, pa še ta večidel le v omejenih količinah in za ceno, ki je za več kot 60 % višja od cene domačega cementa. Čeprav zajec morebiti tiči tudi v tem grmu (da so tako namreč prišli na svoj račun uvozniki, medtem ko so cementarne že pred časom zahtevale višje cene), pa je v tem primeru, kot trdijo, posredi drug krivec. Tovarna natron-skega papirja in vreč „Natron“ iz Maglaja je namreč prenehala cementarnam dobavljati natronske vreče, ker noče proizvajati z izgubo, ki se zaradi nizkih cen natronskih izdelkov povečuje tako rekoč iz dneva v dan.
Dogajajo pa se še hujše stvari: v lekarnah je na voljo bolnikom le vsako drugo ali tretje zdravilo, ki jim ga z receptom predpiše zdravnik. In da je mera nevolje polna, se vse bolj razširja spisek dražjih uvoženih zdravil, medtem ko zvezna administracija farmacevtski industriji ne odobri višjih cen domačih zdravil, ki bi bila kljub morebitni podražitvi še vedno precej cenejša od uvoženih.
Logika, po kateri se ravna zvezna administracija, ko v nedogled odlaga odobritev višjih cen proizvajalcem, je navidezno razumna, saj pristojni zvezni organi svoje ravnanje lahko vselej opravičijo s stabilizacijskimi ukrepi in torej s „patriotskimi“ zaslugami za to, da so pomagali zadrževati inflacijske tokove.
Izkušnje iz drugih držav, tako tudi iz ZR Nemčije, kjer je socialno demokratska vlada počakala nekaj mesecev s podražitvijo prevozov, dokler niso bile opravljene volitve, pa kažejo, da umetno dalj časa zadržane cene običajno zdivjajo dosti bolj, kot če bi jih zvišali pravočasno. V ZR Nemčiji so, na priliko, železniške prevozne tarife po ponovni Brandtovi tvolitvi narasle vsaj za 10 do 15 % več, kot bi šest ali sedem mesecev poprej.
V tem stanju, ki smo ga po srednjevzhodnem zgledu označili kot „ne vojna ne mir“, se je pri nas še bolj razširila že iz časov neposredno po reformi nastala navada, da proizvajalci zvišanje kljub zamrznitvi dosežejo s pritiskom na zvezno administracijo, katerega dvojna žrtev je potrošnik. Dvojna zato, ker mora za isto blago naposled plačati višjo ceno, dokler pa traja bojno stanje med prizadetimi proizvajalci in zvezno administracijo, pa je taisti nemočni potrošnik prikrajšan za izbiro ter pogosto tudi za življenjsko neobhodne potrebščine.
Ob vsem tem se nam vsiljuje vprašanje, ali tistim, ki v nedogled ohranjajo (pa še to le navidezno in neučinkovito) zamrznitev cen, tudi primanjkuje zdravil, ki so jim predpisana z recepti? Ali prizadeti ne uvidijo, da je treba namesto z zamrznitvijo cen inflacijo obrzdati z drugimi, trajnejšimi in učinkovitejšimi ukrepi in na področjih, ki so zdaleč nevarnejša žarišča inflacije, kot pa je trenutno osebna potrošnja?
Končno pa se nam vsiljuje vprašanje, ali res ni nobenih sankcij za primere, ko zaradi administrativnih ukrepov v politiki cen ljudem že primanjkuje vrste življenjskih potrebščin in celo zdravil? Če trdimo, da je človek v družbenem redu, kakršen je naš, osnovno bogastvo, naj torej ne bi ostalo pri besedah. Njegove temeljne pravice bi morali zagotoviti in zaščitili z dejanji.	NANDE ŽUŽEK


Za tople poletne dn'. je Modna hiša pripravila vrsto elegantnih oblek in kompletov, ki bodo prijetno in modno osvežili vsako še tako zahtevno garderobo. Tudi za žene z ne več vitko postavo v Modni hiš: nišo pozabili, saj je izbira oblačil za močnejše postave res pestra in bosta mati in hči zlahka -našli sebi primeren model. Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral.
- Tone je največji izumitelj v našem podjetju. S stotimi starimi jurji na meseč preživlja vso družino...
IVO ANTIČ
I
tra
jttc
®pc
!ke
0'
Ust
!ju<
tek
Trt
viti
%
r
U0\
Trt
*an
Pro
ske
in i
Dohodek narašča
V zadnjih treh letih se je ves dohodek v jeseniški občini podvojil • Počasi do polne zaposlenosti • Prizadevanja za zaposlitev žensk
Po podatkih zadnjih treh let je znašal ves dohodek gospodarstva v jeseniški občini leta 1971 milijardo in 338 milijonov dinarjev, leto pozneje milijardo in 722 milijonov dinarjev in lani 2 milijardi 146 milijonov dinarjev. Tako znaša vsakoletni trend naraščanja okoli 30 odstotkov. Ostanek dohodka je bil pred tremi leti 44 milijonov dinarjev, leta 1971 99 milijonov dinarjev in leta 1972 99 milijonov dinarjev.
Amortizacija je bila leta 1970 77 milijonov, leta 1971 101 milijon in lani 151 milijonov. Iz tega izhaja tudi dobro stanje na področju bruto akumulacije, ki je skupni seštevek amortizacije in ostanka dohodka. Od 121 milijonov leta 1971 se je povišala na 251 milijonov dinarjev lani.
Pri tem je pomembno, da nobeno jeseniško podjetje ni nelikvidno in da je malo takih, ki poslujejo na meji rentabilnosti.
Pokazatelj gospodarstva občine je vsekakor tudi stanovanjska gradnja. Na Jesenicah uresničujejo program stanovanjske graditve in so precejšnji optimisti ter računajo, da bodo ta program že v drugem letu presegli. Do konca drugega leta naj bi zgradili 280 novih stanovanj, predvsem na Jesenicah, v Kranjski gori in v okolici Jesenic. Tudi zasebna gradnja ne zaostaja, saj je sedaj v gradnji okoli 400 zasebnih stanovanjskih hiš, ki bodo predvidoma vseljena v letih 1975 in 1976. Letos je sicer interes zasebnih
graditeljev manjši, vendar računajo, da se bo okrepil, zlasti še, ker bodo v okviru interne zakonodaje boljše možnosti v posameznih podjetjih za posojila.
Na področju komunalne infrastrukture izvajajo 3-letni program, ki so ga sprejeli na zborih volivcev. Največja letošnja investicija je vsekakor izgradnja vodovoda od Mlak do Jesenic. To je druga etapa gradnje vodovoda, vrednost del pa cenijo na 7 milijonov dinarjev. Za zdaj so opravili vsa investicijska preddela in
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti

računajo, da bodo z gradnjo kmalu začeli, tako da bodo imeli v pozni jeseni vodo že na Jesenicah. Pomanjkanje dobre pitne vode je na Jesenicah žc dalj časa precejšen problem in je taka investicija nujna. Pozneje bodo z gradnjo vodovodnega omrežja nadaljevali po etapah do vseh drugih predelov v okolici Jesenic.
Na področju zaposlenosti so v je-
seniški občini štorih velik korak naprej, saj so posebno v zadnjih nekaj letih zaposlili precej žena. Marca letos je bilo zaposlenih 12.788 delavcev, kar je za 283 delavcev več, kot v istem obdobju lani. Računajo, da je polna zaposlenost 14.000 delavcev. Medtem ko so se pred petimi leti žene v celotni strukturi zaposlenosti predstavljale z 28 odstotki, jih je danes že 35 odstotkov, vendar še vedno deset odstotkov manj, kot znaša gorenjsko poprečje. Predvidevajo, da bodo jeseniške žene v prihodnje - do zdaj so jih največ zaposlovali v predelovalni industriji - zaposlili v vedno bolj razvijajočem se turizmu.
V jeseniški občini znaša poprečni osebni dohodek 2172 dinarjev. Predvsem si prizadevajo, da bi zmanjšali število tistih delavcev, ki prejemajo najnižje osebne dohodke. Pred leti so imeli 870 delavcev, ki so prejemali nižji osebni dohodek od 1000 dinarjev, lani so imeli še 252 takih delavcev, ob koncu letošnjega marca pa še 71 takih delavcev. Leta 1970 je prejemalo osebni dohodek med 1000 in 1200 dinarjev 1344 delavcev, lani 647 delavcev in letos 353 delavcev. Med 1000 in 1400 dinarji je pred tremi leti prejemalo osebni dohodek 1209 delavcev, lani 760 delavcev in letos 674 delavcev. Marca je prejemalo osebni dohodek, ki je bil manjši od občinskega poprečja 4735 delavcev, nad poprečjem pa je imelo osebni dohodek 5532 delavcev.
Plinska
elektrarna
Brestanici
V Brestanici pri Krškem so že v polnem teku priprave za rekonstrukcijo termoelektrarne, oziroma točneje, k: za graditev naše prve plinske elektrarne. Napovedujejo, da bodo že jeseni stekla gradbena dela, ki jih je prevzelo novomeško gradbeno podjetje Pionir. .
Brestaniška plinska elektrarna je eden izmed projektov, s katerimi naj bi v prihodnjih letih reševali grozeče pomanjkanje električne energije. Kaže, da bo to sploh prvi novi objekt, saj je načrtovano, da bo plinska elektrarna v Brestanici pričela poskusno obratovati že, ob koncu prihodnjega leta.
Dobavitelja opreme so že izbrali — družbo AEG-Kanis iz Zahodne Nemčije, hotelski del pa bodo dodali Avstrijci. Pogodbe bodo podpisali v kratkem, z montažo pa naj bi pričeli sredi prihodnjega leta.
vk
Največ pozornosti TOZD
A
L
it
Ustanovili jih bodo v 23 gospodarskih organizacijah kranjske občine • Razprave o šolstvu in zdrav'
stvu
0(
pl
Koordinacijski odbor, ki spremlja uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah kranjske občine, ugotavlja, da v vseh kolektivih razpravljajo o tem in sprejemajo ustrezne sklepe, največ pa se ukvarjajo z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela, ki je na splošno v zaključni fazi.
Od skupaj 47 delovnih organizacij s področja gospodarstva so odločali o ustanavljanju TOZD v 23 kolektivih, v 19 pa so sklenili, da jih ne bodo oblikovali, ampak, da bodo poglobili samoupravljanje v okviru skupne organizacije. Prvi so ustanovili TOZD v industriji Sava in v Komunalnem servisu, kjer so podpisali samoupravni sporazum o njihovem združevanju v delovno organizacijo. Sklepe o ustanovitvi več TOZD so sprejeli v Iskri, kjer imajo 8
TOZD, ter v industriji obutve Planika in v PTT podjetju, kjer imajo po tri TOZD. O številu TOZD pa so odločali v Tekstil-indusu, Gorenjskem tisku, Kmetijsko živilskem kombinatu, v Cre' : Živilih, Kokri, Merkurju, Mlauem rodu in v Elektro. V teh devetih podjetih bodo imeli skupaj 38 TOZD.
V nekaterih podjetjih je ustanavljanje TOZD odvisno tudi od trenutnih integracijskih gibanj. Tako se kranjska gostinska in trgovska podjetja Vino, Central in Jelen pripravljajo na združitev v skupno delovno organizacijo, v kateri naj bi bilo vsako izmed njih TOZD. Podjetje Slaščičarna-Kavarna Kranj se združuje z Živili, v katerih bodo njeni obrati skupaj z gostinskimi obrati podjetja Živila skupna TOZD. V gradbenem podjetju Projekt bo število
TOZD odvisno od tega, če bo prišlo do združitve več gradbenih podjetij v naši republiki, v podobnem položaju sta Cestno podjetje in Splošna vodna skupnost Gorenjske.
Na ustanavljanje TOZD se pripravljajo tudi v šolah, vendar je v njih še precej nejasnosti o tem, kaj naj bi TOZD na tem področju predstavljale.' Po sedanji usmeritvi naj bi bile centralne šole samostojne delovne organizacije, podružnične pa naj bi pridobile več pristojnosti, čeprav ne bi bile organizirane kot TOZD. V občini razpravljajo o predlogu, da bi službe za urejanje finančnih, kadrovskih in organizacijskih zadev združili v skupen servis za vse šole. Vsa ta vprašanja bodo preučili do oktobra.
Vzgojno varstvena ustanova Kranj namerava oblikovati
TOZD po varstveno vzgojni!1 enotah. Med srednjimi šolam* so prvi sprejeli sklep o ustanovitvi treh TOZD v Tekstilnem centru, ki je spričo proizvodni!1 obratov v posebnem položaj11' ostale pa organiziranja TOZD ne predvidevajo. Precej daleč st> z uresničevanjem ustavnih dopolnil v Višji šoli za organizacijo dela Kranj, ki se je začeb neposredno povezovati z delovnimi organizacijami pri progi3' miranju svojega dela in financiranja. Sklenila je že števili*6 samoupravne sporazume z org3' nizacijami združenega dela, 'T katere izobražuje kadre.
V zdravstvenih zavodih n3 območju kranjske občine predvidevajo, da bodo organiziram kot ena TOZD. V zdravstvenem domu Kranj so se odločili 'li obračun po enotah, ki bi poZ' neje prerasle v TOZD. M. S'
di
m
m
st,
ni
ni
P<-

ŠPORT IN REKREACIJA
TRIM STEZA »PODMEJA«
IZROČENA NAMENU
V soboto, 4. avgusta, so s ::rajšo slovesnostjo odprli prvo RIM stezo v Zasavju in s tem 'tonali prizadevanje komisije za POrt in rekreacijo pri Občin-^eni sindikalnem svetu Tr-0vlje. S tem so si Trboveljčani ^tvarili še boljše pogoje za raz-!Qj zdrave rekreacije delovnih Mi.
-TRIM steza ,,Podmeja“ polžka po samem sedlu ob cesti ubovlje—Prebold, kjer se čudo-vRi gozdni svet prevesi na sanjsko stran. Na startu in cilju, T sta na istem mestu, stoji Mo zgrajena lovska koča LD 'rbovlje, ki je vedno oskrbo-Ma. Dovolj je tudi parkirišč in Mstora še za druge rekreacij-ke objekte in naprave.
. TRIM steza je dolga 1800 m 111 ima 20 postaj. Višinska raz-
lika med najvišje in najnižje ležečo postajo je 57 m.
Kot startni blok so uporabili leseno jamsko podporje, ki simbolizira rudarsko dejavnost kraja.- yse postaje so opremili z lepimi ploščami, na katerih so navodila za opravljanje različnih vaj. Na uvodni plošči pa skica steze in razporeditev postaj ter krajša navodila.
Stezo so dogradili v 45 dneh, kar je izreden uspeh gradbenega odbora, ki je vodil celotno gradnjo. Zanimivo je dejstvo, da je praktično celotna izgradnja potekala s prostovoljnim delom, v katerem so sodelovali vsi trboveljski delovni kolektivi, njihove osnovne organizacije sindikata in mladina Trbovelj.
Kot vse kaže, si bodo Trbo-
veljčani sčasoma uredili na Pod-meji svoj rekreacijski center, ki bo upraben tako poleti kot v zimskem času. Lovska družina Trbovlje seje že odločila, da bo postavila strelišče za zračno in malokalibrsko orožje. Prostora pa je dovolj tudi za druge objekte.
Prav bi bilo, da bi izdelali celoten projekt rekreacijskega centra „Podmeja“ in dolgoroč-
nejši plan izgradnje. Pri izgradnji TRIM steze so dokazali, da je še možno napraviti take objekte brez večjih sredstev. Zato jim verjamemo, da bodo uresničili tudi druge zamisli za rekreacijske objekte, ki bodo koristili vsem uporabnikom. Če so kje, so potrebe po svežem zraku in gibanju po gozdu prav gotovo v Trbovljah.
S. F.
| Deset let Šolskega centra za telesno vzgojo
^ družbenih organizacijah za eRsno kulturo imamo le en od-:t°tek strokovnih delavcev v 'rofesionalnem razmerju. Vse Mo delo opravljajo amaterji. 11 prav tem amaterskim delav-je nudil šolski center za teplo vzgojo, ki letos slavi deset ,et svojega dela, s prirejanjem eMjev in seminarjev, z izdaja-feu strokovne literature in z pehnim zavzemanjem za pra-Mo, vrednotenje družbenega 'eja na tem področju veliko po-
pe'
Vsekakor je lahko Šolski cen-V za telesno vzgojo, ki sta ga pd desetimi leti ustanovili Virka šola za telesno kulturo in
nNa za telesno kulturo Slove-tlii
ponosen na opravljeno M na področju vzgoje strojnega kadra in založniške de-^losti. Prvi predstojnik in ^anizator centra je bil Avgust *k°vnik, za njim pa je prevzel
odgovorno delo Mitja Prešern. Visoko šolo za telesno kulturo Dejstvo je, da je postala ma- leto za letom organiziral tečaje, loštevilna delovna skupnost tako za osnovno izobraževanje eden izmed najpomembnejših kadrov kakor tudi za njihovo iz-
POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA

TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
činiteljev v boju za višjo raven telesne vzgoje, športa in rekreacije našega ljudstva. Center je v sodelovanju s strokovnimi zvezami, občinskimi zvezami in
popolnjevanje. Največ zanimanja je bilo za smučanje, saj je center vzgojil več kot tisoč vaditeljev te priljubljene športne panoge. V vsem je izšolal v te-
čajih 2634 strokovnih kadrov različnih profilov in stopenj. Trenerje je šolal v' šestnajstih različnih športnih panogah. Vaditelje in učitelje pa je šolal za smučanje, plavanje, smučanje na vodi in tenis. Ob tem moramo še posebej omeniti 296 inštruktorjev za potrebe šolskih športnih društev.
Podobno pozornost kot vzgoji kadrov je posvečal šolski center tudi izdajateljski in založniški dejavnosti. Redno je izdajal strokovni bilten Trener za devet športnih panog — doslej je izšlo 275 številk z več kot 1200 strokovnimi članki domačih in tujih avtorjev. Dalje je izdal center 25 strokovnih knjig, večje število manjših publikacij in skripta za 17 športnih panog. In za svoje delo je ob svojem skromnem jubileju nedvomno lahko samo ponosen \..
( —-------------------------------------------\
Blizu 200 plavalcev v Celju
Več kot 45 sindikalnih ekip Celja se je pomerilo v okviru sindikalnih športnih iger Celja v štafetnem plavanju. Na pla-i volišču Neptuna v Celju se je zbralo 183 plavalcev vseh starostnih meja in se borilo za barve svojih sindikalnih ekip. Članske štafete so štele pet tekmovalcev na 50-metrski progi, članice in starejši člani pa so imeli tri članske ekipe.
Borbe so bile zelo zanimive in izenačene. Rezultati pa proti pričakovanju dobri. Letošnji zmagovalci so:
Člani: Prosveta 2:42,4, Cinkarna 2:53,2, Klima 2:56,0, Avtomotor 2:57,0, SDK 2:58,0, Aero 3:00,0, Emo 3:00,0, Železarna 3:01,8, Zdravilišče 3:02,2, Libela 3:02,8. Nastopilo je 24 ekip.
ČLANICE: Cinkarna 2:25,0, SDK Celje 2:28,6, EMO 2:58,4, Aero 2:59,0, ZNG Celje 3:02,8, Ingrad 3:19,3, Ljubljanska banka 3:20,0, Savinja 3:56,7, Obnova 3:11,2. Nastopilo je 9 ekip.
Starejši člani: Emo 1:53,2, Aero 2:04,5, Avtomotor 2:17,2, Obnova 2:19,4, Cinkarna 2:28,8, Libela 2:36,4, EMO II. 2:40,0, Klima 2:42,0, Železnica 2:47,0, Sava 2:54,6. Nastopilo je 12 ekip.
J. KUZMA
V.__________________________________________J
ATRAKCIJE NA VODI
V soboto in nedeljo je bilo na Zbiljskem jezeru pri Medvodah III. odprto prvenstvo Slovenije v smučanju na vodi. Nastopilo je 40 tekmovalcev in tekmovalk iz petih klubov, ki so se pomerili v slalomu, likih in skokih.
Zanimive borbe si je ogledalo več kot 3000 gledalcev, ki so bili posebno navdušeni nad skoki na vodni skakalnici. Najboljši skakalci so se pri hitrosti 57 kilometrov na uro spuščali čez 1,80 metra visoki odskočni most in z drznimi skoki navduševali številne gledalce.
Najdaljši skok in naslov prvaka v skokih je dosegel Primož Finžgar (Elan Begunje) s 35,5 metra in s tem postavil nov
državni rekord. V slalomu je Fric Detiček (Elan) kljub poškodbi obranil naslov prvaka, Primož Finžgar pa je mimo naslova v skokih bil najboljši še v likih in kombinaciji.
Omeniti velja še nastop mlajših tekmovalcev, ki so z dobrimi vožnjami opozorili nase, predvsem Blaž Finžgar (Elan) in Branko Robinšak (Sidro Maribor) v mladinski ter Uroš Bogataj (Elan) v pionirski konkurenci.
Smučanje na vodi je vse bolj popularna športna panoga ter iz leta v leto privablja nove ljudi. Mimo tega ni to več šport izbrancev, temveč širšega kroga ljubitelja vodnih športov.
F. ROZMAN
»Danes gledalec. Jutri igralec«
Neposredni proizvajalci v
I	LTH so na zelo izviren način Izkoristili dopoldanski odmor, saj so čas za malico Priredili še za prijateljske
* ' >,nogometne“ tekme. Vsak |i s dan jim je na voljo vsaj 10 ii niinu t intenzivnega nogo-'■ Kieta, moštvo pa sestavljajo
II	stari in mladi. Tudi gledalcev ^ ne primanjkuje, saj so delov-j ne enote velike. Vse poteka
Pod geslom: „danes gleda-
lec, jutri igralec". Na sliki enota obdelave tik pred uspešnim zadetkom. Tak odnos do rekreacije je doživel veliko posnemalcev, zato je v LTH veliko nogometašev, pa košarkarjev in balinarjev. Vsekakor pa so dopoldanski treningi zgolj čista rekreacija, izven delovnega časa pa potekajo tekmovanja v organizaciji športne komisije LTH. Foto: PIPAN
PO NEUHOJENIH PLANINSKIH POTEH NA OLTAR IN ROKAVE
Planinstvo, plezalni šport in alpinizem so poštah v zadnjih letih množična in priljubljena oblika rekreacije mladine in delovnih ljudi. Po gosti mreži nadelanih planinskih poti hite pisane reke veselih in praznično razpoloženih ljudi v vse predele veličastno izoblikovanega planinskega sveta.
V gorah je vedno in povsodi prijetno, prav gotovo pa je najlepše in najbolj prijetno v skalnem svetu sten, okrešljev, krnic in vrhov Martuljka, kjer se čre-dijo na obzorju naši najponos-nejši skalni vršaci.
Kdor obišče in doživi mar-tuljške robe le enkrat, se vrača v Beli potok, v Za Ak, pod Srce, na Jezera, v Veliko Dnino, Dolke in v Anfiteater še in še. Oči se ne morejo nagledati robov, sten in grebenov Kukove špice. Mize ali Široke peči, Frdamanih pilic, Martuljških Ponc, Špika, Riglic in Rušice. V srcih pravih iskrenih ljubiteljev gora pa nastane nemir hrepenenja in želja le enkrat priti bliže k srcem Oltarjev in Rokavov, ki so naši najmanj obiskani skalni vršaci.
Jeseniški skalaši so med obema vojnama odprli in približali ta edinstveno veličastni gorski svet večjemu številu gornikov. Že leta 1935 so zgradili prvo gorsko zavetišče v Veliki Dnini (2180 m) pod mogočno severno steno Škrlatice, že naslednje leto so znosili na Jezera pod Rokavi in Oltarje bivak dve (2140 m). Njih delo ne bi bilo popolno in ne bi doseglo svojega namena, če ne bi takoj po osvoboditvi, leta 1946, zgradili bivak 111. v Za Aku (1340 m). Ti trije skromni bivaki v mar-tuljški skupini so izhodiščne baze za bolj ali manj zahtevne vzpone na Mali ali Veliki Oltar ali celo na Spodnji Srednji in Visoki Rokav, ki so naši najmanj obiskani in težko dosegljivi vrhovi.
Vzpon na Oltarja in Rokave je posebno planinsko doživetje z edinstvenim razgledom na Okrešelj Martuljka, dolino Vrat in Krnico nad katerimi se čredi] o vsi ostali skalni vršaci, ki vabijo na obisk. Tu nad Martuljkom, Krnico in dolino Vrat je skalni svet izražen v vsej lepoti in veličini.	ŽURO

*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
P
*
*
*
*
V
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
RAZPIS
VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI
razpisuje po 77. členu statuta
vpis za študijsko leto 1973/74 za izredni višješolski študij za - VIŠJE ORGANIZATORJE REKREACIJE
Študij traja štiri semestre in se bo predvidoma začel v mesecu januarju 1974.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so dokončali štiriletno šolo II. stopnje, če zadostijo tudi drugim pogojem vpisa. Lahko se vpišejo tudi kandidati, ki so izpolnili ostale pogoje 28. člena zakona o visokem šolstvu (Ur. list SRS št. 9/69). Kandidati opravljajo sprejemni izpit, ki obsega preizkus telesne zmogljivosti in razgovor s komisijo. Preizkus telesne zmogljivosti je prikaz praktičnega športnega znanja iz panoge, ki si jo kandidat izbere sam. V razgovoru dokaže kandidat svojo razgledanost na področju telesne kulture.
Prošnje, kolkovane z 2,00 din upravne takse, morajo kandidati poslati do 8. septembra 1973 na naslov: Visoka šola za telesno kulturo, 610001 Ljubljana, Gorta-nova 22.
Prošnji morajo kandidati priložiti:
—	spričevalo o zaključnem šolanjh (original)
—	zdravniško spričevalo
—	pisemski ovitek z naslovom in znamko za odgovor. Sprejemni izpiti bodo v drugi polovici septembra. Podrobne informacije o pogojih za vpis in program sprejemnega izpita dobijo kandidati v referatu za študente pri Visoki šoli za telesno kulturo.
*
*
S
S
s
*
s
s
s
s
s
N
N
s
*
s
N
s
s
*
s
*
s
*
s
s
s
v
*
*
*
*
s
*
s
s
s
s
s
*
$
**
*
s
s
s
s
s
s
>
'N
s
s
*
s
N
s
s
1.
■********	■
Letošnji Gorenjski sejem bo obiskalo, vsaj tako računajo, okrog 150.000 obiskovalcev
Tudi gostinci, tisti, ki so se le odločili za sodelovanje na sejmu, so prišli na svoj račun
r
"N
Sejem bil je živ...
• XXIII. Gorenjski sejem v Kranju bodo te dni zaprli • Razstavljavci so povsem zadovoljni, prav tako pa tudi večina številnih obiskovalcev
Letošnji Gorenjski sejem je pravzaprav presenečenje. Niti razstavljavci niti organizatorji niso računali na tako številne obiskovalce. To pa predvsem zaradi stagnacije v lanskem letu. Veliko število obiskovalcev, ki so že v prvi polovici obiskali sejem, pa daje slutiti, da bo prireditev dosegla in celo presegla nekdanjo popularnost oziroma priljubljenost te tradicionalne komercialne prireditve v Kranju. Sejemski popust, kateremu je osnova znižanje občinskega davka za 2 odstotka, je najbrž privabil na sejem tiste kupce, ki so v svoj družinski proračun uvedli stabilizacijske ukrepe. Za nekaj novih stotakov pri večjih nakupih se pač izplača počakati nekaj mesecev ali pa združiti nedeljski izlet s cenenim nakupom. Pa tudi izbira, posebno kmetijskih stro-
__________________—_________/
jev, je na sejmu veliko večja kot v vsaki posamezni trgovini.
Značilnost sejma je prav gotovo povečana ponudba kmetijske mehanizacije, pohištva in gospodinjske opreme. Malo manj pa je drobne kramarske prodaje privatnih obrtnikov, čeprav je je še vedno preveč. Je pa tudi res, daje večina razstavljavcev veliko bolj lično opremila svoje prostore.
Gorenjski sejem pa ima v na-sledjih letih še veliko dela. Parkirni prostori so še vedno ne-asfaltirani in razstavni provi-zoriji so v opoldanskem času prava savna. Dokler pa bo Gorenjski sejem razpolagal s tako majhnimi denarji, ali lahko bi rekli, s tako majhnim razumevanjem domačih velikih podjetij, bo šel razvoj razstavišča v Savskem logu počasi, vse prepočasi.
Za tovarno „Planika" je razstavnih oziroma prodajnih prostorov na sejmu očitno zmanjkalo, saj so svojo robo pripeljali in prodajali kar s kamiona. Globoko znižane cene, seveda nesezonskih artiklov, so privabile marsikaterega kupca
Trgovci so pravilno ocenili, da bo na letošnjem sejmu veliko zanimanje za pohištvo. Zaradi popusta in velike izbire je kupcev dovolj. Pri ..Lesnini" razstavljajo in prodajajo v glavnem izdelke lastne proizvodnje
Za otroke so eden najbolj privlačnih artiklov kolesa, in tisti, ki so bili najbolj pridni, se z njimi tudi odpeljejo
Na letošnjem Gorenjskem sejmu sodeluje tudi Trgovinska zbornica Koroške, ki razstavlja predvsem opremo za lovce in planince. Naši ljudje pa se najbolj zanimajo za turistične prospekte slovenske Koroške do Grossglockneija
r'

Na letošnjem XXIII. Gorenjskem sejmu razstavlja na 19.500 kv. , metrih 290 razstavljavcev, od tega 76 inozemskih. Nekatere od njih'*1 smo poprosili za mnenje o letošnji prireditvi.	*
JOŽE REŽEK, ..Kovinotehna", Celje:	m
..Gorenjski sejem vse bolj izgublja kramarski značaj. Letos smo prav presenečeni nad velikim obiskom in tudi naša prodaja je večja kot smo pričakovali, posebno še, če primerjamo prodajo v lanskem, letu oziroma na letošnjem spomladanskem sejmu. Ker imamo svojo, poslovalnico na Jesenicah, se udeležujemo vseh sejmov v Kranju? Doslej smo sodelovali šestnajstkrat. Sedaj razstavljamo in prodajamo predvsem belo tehniko in pa vse za centralno ogrevanje ter še neka* tere druge drobne artikle.
Sejmov se udeležujemo zato, ker se nam izplača. Kljub veliki konkurenci mnogo prodamo. Naše načelo je: kar prodamo na sejmu prodamo več, saj nam promet v blagovnici, ki jo imamo na Jesenicah v tem času nič ne pade. Med kupci na našem razstavnem proštom so resda v glavnem Gorenjci, je pa vsaj 20 odstotkov takih, ki so prišli iz Ljubljane, Kočevja, Kopra, Varaždina in drugih krajev. Dnevno prodamo za 150 do 300.000 dinatjev."
MILAN LIKOZAR, poslovodja „Lesnine“, Primskovo:
..Razstavljamo na 250 kv. metrih in to predvsem artikle, ki sp ekskluzivni. Računamo, da bomo prodali za najmanj 3 milijone di-j narjev. Na največji promet računamo zadnje dni. Obiskovalci si prve’ dni le ogledujejo, tisti resni pa se potem, ko se odločijo za nakup tudi vrnejo."
JOŽE MALEJ, ..Murka", Lesce:
..Sodelujemo na vseh štirih sejmih letno. Sedaj imamo 700 kv metrov razstavnega prostora. Od tega je vsaj dve tretjini zasedenega pohištvom. Prodajamo namreč pohištvo sedemnajstih proizvajalcev. Ostali prostor je namenjen predvsem železnini, tehničnim materialom, tekstilu in špeceriji.
Sodelovanje na sejmu jemljemo zelo resno. Posebno prodajalce izbiramo zelo skrbno. Z njimi imamo pred sejmom tudi več razgovorov, tako da je vsak, kolikor se le da, seznanjen z artiklom, ki ga prodaja. Tudi takoj po sejmu skličemo kolegij, kjer na podlagi izkušenj, ki so še sveže, naredimo program za naslednje leto.
LOJZE OKOREN, direktor Gorenjskega sejma:
,,Z obiskovalci smo na letošnjem Gorenjskem sejmu zelo zadovoljni, saj je njihovo število že doslej preseglo pričakovanja. Če bo šlo tako naprej, bo število ob koncu doseglo, morda pa celo preseglo obisk iz preteklih let. Značilnost letošnjega sejma je predvsem p°' večana ponudba pohištva in kmetijske mehanizacije, še posebej pa gradbenega materiala. Precej se seveda pozna zmanjšanje občinskega prometnega davka za dva odstotka. Na zabaviščnem prostoru pa so domači gostinci skoraj povsem odpovedali, tako da so tam zastopan) predvsem tisti iz drugih krajev.
Veliko imamo še dela, če bomo v naslednjih letih hoteli uredit) razstavne prostore tako, kot želimo. Čeprav smo že letos povečal) parkirne prostore, pa imamo še vedno premalo prostora, posebno ob sobotah in nedeljah."	Tekst jn sllke:
ANDREJ AGNIČ
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor V. d. glavnega in odgovorneC urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in’310-033 Račun pri Narodni ba"* v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39 00 din — in letna 78 00 d>D Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana	’