„DOM IN SVET!' 1891, štev. 9.
425
pripozna; zlasti milovanja vredni so oni, katerim je poverjena nemščina v nižjih razredih. Trud, ki si ga prizadeneš, ni v nikakem razmerju z uspehi, niti ne more biti; poučevati ti je po instruk-cijah, izdanih po ministerstvu za uk in bogočastje (z dne 26. maja 1884, št. 10.128), ki so pa izdelane in pre-računjene za dijake nemške narodnosti in sicer zavodov — recimo dunajskih, — katerih posamezni razredi ne štejejo več nego 20—30 dijakov. In če učitelj premaga kolikor toliko druge težkoče, ubijejo ga pa — korekture;   to  mi
pač pritrdi, kdor je kdaj popravljal nemške izdelke nenemških dijakov. Poročevalec je imel v že omenjenem šolskem letu na goriški gimnaziji poučevati nemščino v združeni tretji šoli, ki je štela dijakov v začetku 59, koncem šolskega leta 54; med temi je bilo 8 Nemcev, 23 Lahov, 22 Slovencev in 1 Ceh. Ker imajo naloge v tretji šoli biti po instrukcijah že nekoliko pro-stejše, lahko si misli razsodni čitatelj, da so izdelki slovenskih in laških dijakov kar mrgoleli slovenizmov, italija-nizmov, in da ni bilo mučnejšega dela,
Griže   pri   Celju.
nego njih popravljanje; ne pretiravam, če rečem, da sem povprek rabil za popravo vsakega zvezka četrt ure, torej za vse skupaj 15 ur, in za dve mesečni nalogi 30 ur, a to poleg 18 tedenskih ur in troje slovenskih korektur. Učitelji Nemci so seveda veliko manj obloženi, zakaj naravno je pri omenjenih jezikovnih razmerah, da jih bode obziren ravnatelj kolikor mogoče porabljal v višjih razredih.
Razlaganje drugih predmetov na nižjih razredih   teh  zavodov  se  vrši  zgolj  s
tem, da učitelj učencem tekst učnih knjig, ki so seveda vse nemške, preloži na materinščino ali drugače pojasni ; prave stvarne ali strokovne razlage ni, saj strokovni pouk ni tukaj nič drugega — to smo že omenili — kakor nemški pouk. Posledica tem razmeram je, da dijaki, ki prebijejo take gimnazije, res znajo j eden ali dva živa jezika več, nego nemški dijaki; dijaki z goriške gimnazije n. pr. prilično gladko govore poleg slovenščine i nemški i laški in celo furlanski; a da morajo uči-