Qi°5om >^/AND s~yit£LOCQ.<. NO. 42 Ameriška Domovi ima •- J 'tis: I’iwlE 5 JS5Si^£IM ■ 1 AMCRICAf^ m SPSRST FORSIGN m LAMGUAGG ONL7 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth) Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNEAN MORNING N€WSPAP€R IliHR CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 28, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Severni Vietnam Je res potreben gsiftsči Dr. Kissinger je tekom svojega obiska v Hanoiu dobil m ZAHTEVA IZPUST Vi ZA VEČJO VARNOST — Abesinski cesar je znan prijatelj udomačenih in ukročenih zveri kot so levi in tale čitah ha sliki. Ti sestavljajo del njegove osebne straže. Na sliki vidimo čuvaja, ko drži na verigi čitaha, ko zapušča predsednik francoske republike George Pompidou cesarsko palačo v Adis Abebi. Pompidou je obiskal AdAs Abebo, ko si je šel ogledat položaj v Francoski Somaliji v Afriki, od koder vodi edina železnica od Rdečega morja do glavnega mesta Abesinije. Moskva popustila v upadih na Peking Novi grobovi Cecelia Brodnik Na 16. februarja je umrla na svojem domu na 4592 W. 130 rvr/n yt* v /admib let stara Cecelia Brodnik, tednih So omejita1 r03ena R- v Sloveniji, od ho- svoje napade na L. R. Ki- der ie Prišla v zr)A s svciimi starši 1. 1887 in živela ves čas v Clevelandu, vdova po pok. Stevu, mati Mrs. Joseph (Lillian) Lunder, Stephena in Leo- ZDA za obnovo. Sodelovanje ZDA pri tej je vedno bolj negotovo. WASHINGTON, D.C. — Ko je hil dr. H. Kissinger v Hanoiu, so mu pokazali seznam, kaj bi vse potrebovali za gospodarsko obnovo dežele. Iz seznama je razvidno, kako je industrija Severnega Vietnama bila dejansko pokončana. Dr. Henry Kissinger je poslušal, pa povedal vodnikom Severnega Vietnama, da mora vsako; Poskus pomoč ZDA odobriti Kongres. Javno mnenje v ZDA je nejevoljno nad kršitvijo določil pariškega sporazuma o koncu vojne v Vietnamu, sedaj pa še bolj vznejevoljeno, ko je Severni Vietnam začasno ustavil vračanje ameriških vojnih ujetnikov. V tem pogledu je Hanoi napravil sam sebi slabo uslugo. Če mi-i sli na kako , ameriško gospodar-j sko pomoč pri obnovi svoje dežele, je boljše, da ne izziva po nepotrebnem ameriške javnosti in Kongresa. V Kongresu prav nič ne skrivaj o, da niso za nobeno neposredno pomoč Severnemu Vietnamu, pripravljeni bi bili to o- Avstralija vzpostavila diplomatske zveze s Severnim Vietnamom ■CANBERRA, Avstral. — Avstralija, ki se je ob strani ZDA vojskovala proti Severnemu Predsednik ZDA R. Nixon je včeraj zahteval pojasnilo od Severnega Vietnama o zadrževanju ameriških vojnih ujetnikov, kar je v očitnem nasprotju z določili sporazuma v Parizu. ' 1 Bill g Iz Clevelanda in okolice I Vietnamu skozi nad 10 let, je ta zczmm i.wga5 kar bi “; teden vzpostavila redne diplo- ni Vietnam rad aobil od matske sxike z -njim. Poslanike bosta cfce državi izmenjali kasneje v letešnjem letu, je dejal predsednik avstral s ke vlade Gough Whitlam. Avstralija bo ohranila redne diplomatske stike z Južnim Vietnamom, kjer ima svojega poslanika. Sovjetska dveh svoje tajsko. MOSKVA, ZSSR — Prve ted-p6 P° sklenitvi sporazuma v -!2U ° končanju vojne v In- narda, stara mati, prastara mati. ° ini ie sovjetsko časopisje o- Dokler ni bila bolna, je bila de-tn^ Napadalo L. R. Kitajsko, ka- lovna v slovenskih cerkvenih Vre,xdcdni predsednik Ču En- in drugih organizacijah. Pogreb k K dGjal, da ta sporazum ne ]e bil s sv. mašo v cerkvi Mari-■ . Pr'-hesel stalnega miru v Azi- jinega Oznanjenja. dokkr bo “neka sila”'skušala ' _ .---7— Svahih uradni jezik v Keniji Vrhovno radišče IDA fiSrap pri n&MM pripraviti Vrhovno sodišče ZDA do ponovne proučitve vprašanja pravice prekinitve nosečnosti je Vrhovno sodišče odklonilo. WASHINGTON, D. C. — V zadnjih letih je odločitev Vrhovnega sodišča o neustavnosti državnih zakonov, ki prepovedujejo prekinitev nosečnosti, naletela na ostro kritiko in zavrnitev v raznih državah in to ne le pri katoličanih, ampak tudi pri WASHINGTON, D.C. — Ustavitev izpuščanja in vračanja a-meriških vojnih ujetnikov, ki jo je cbjavil Hanoi v zvezi s svoji- vse kazalo, da bo v petek uspešno zaključena. Upanje na izpust naslednje skupine Časnikarji so spraševali pred- ! Naročniki v Euclidu!— Od 2. do 9. marca bodo naročniki AD na Renwood, Ormin-ston Abby, Tyronne, Pasnow, Rosecliff, Nauman in Newton Avenue (vse ceste v bližini Lake Shore Blvd.) dobivali list po pošti, ker bo raznašalec odsoten in ni bilo mogoče tako naglo dobiti nadomestila. Od 12. marca bo list zopet prinašal raznašalec. Naj prizadeti oproste! Tajnica odsotna— Tajnica Društva sv. Kristine tel dati nobenega odgovora ne na to, ali bodo umikanie svouh „ , ,, 2. do 11. marca, članstvo naj se v vseh društvenih zadevah ob- raznih pretestantovskih veroiz-| Rok za izpustitev d velike i povedih in verskih skupinah. |skupine ameriških vojnih Tudi večje število zdravnikov se|nikov je včeraj potekek ne da 3e oglasilo proti odstranitvi pre-|bi bm rdeči predložili ZDA sez_ po /edi. ^ . i nam tistih, ki bodo izpuščeni. Tako je cbvtojaio nekaj, tipa- j>adj0 Hanoi je izjavil, da je nja, da se bo \rhoyno sodišče izpuščanje ameriških vojnih v . merda le lotilo vprašanja znova ujetnikov ustavljene, ker da dobriti le, ce ,bi pri tem sodelo- in izdai0 kako tolmačenje ali od- ZDA ne store dovolj za izpol- Icčitev, ki bo boljše varovala mi zatevami po izvrševanju pa- SedniKOvega tiskovnega tajnika riškega dogovora in v pogledu Ziegierja, kaj bodo ZDA ukre-večje varnosti rdečih zastopni- oilej če ne bo Severni Vietnam k°v v Južnem Vietnamu, je nadaljeval z izpuščanjem ameri-sprožila ester edgovor predsed- šjjjh vojnih ujetnikov. On ni ho-nika Nixona. Tiskovni tajnik R. Ziegler je v imenu Bele hiše poudaril, da izpuščanje vojnih jz Južnega Vietnama usta-ujetnikov ni pogojeno :z ničemer vile, in ne na vprašanje, ali bo- - J J drugim kot z umikanjem ameri- do prekinile svoje delo pri od- ^Ca9nQanQPr^dSudmkf A‘ TeKfV1‘ ških eboroženih sil iz Južnega stranjevanju min izpred prista-Vietnama. Teh je bilo doslej že nišč Severnega Vietnama, nad 5C.O umaknjenih cd 27. ja-j Pričakujejo, da bo Severni nuarja in zato je, nujno, da je Vietnam sedaj, ko je opozoril j tudi že vsaj 50% ameriških voj-, na svoje zahteve, vojne ujet-jnih ujetnikov na svobodi. Vsa- nike izpuščal dalje in s tem ka povezava vprašanja vojnih1 omogočil tudi uspeh konference ujetnikov s čimerkoli drugim je v Parizu. ■v nasprotju z dogovorom in jo1 ZDA ne bodo priznale. 1 Druga skupina bi morala biti I izpuščena včeraj ca. 20303 Goller Avenue, tel. 531-2907. Na obisk k sinu— Mr. in Mrs. Jacob Gustinčič, 18800 Abby Avenue, odpotujeta 2. marca na obisk k sinu v Teksas. Želimo jima srečno pot in varen povratek! Domače pecivo— Gospodinjski klub Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road bo imel v ponedeljek, 5. marca, in v torek, 6. marca, prodajo domačega peciva. Vsak vale še druge države in bi bila ZDA zahtevajo izpolnitev pred Skupno vojaško komisijo SAIGON, J. Viet. — Glavni zastopnik ZDA pri Skupni voja- et komisiji gen. Gilbert H. uullict,CScl pcv;iva. vsaK e da Arcodw£rd ie Pozval komunistič- dan od 2. popoldne dalje. Pro-p a no stran v Skupni.vojaški komi- dajale bodo krofe in jabolčni siji, naj da “nujno pojasnilo” o štrudel. Za naročila kličite Celem, zakaj je ustavila izpušča- relio Wolf na 261-0436 ali Ann nje ameriških vojnih ujetnikov. Krištofi na 261-9462. Prav tako je zahteval od Severnega Vietnama, da umakne pro- Slomškov krožek— tiletalske rakete iz Južnega Slomškov krožek sporoča, da dana v večjem mednarodnem o- življenje še nerojenih človeških vora. Obdolžil jih je tudi zavla- kviru. Dober del Kongresa je bitij, sploh preti vsakemu podpiranju Vrhovno sodišče je zadevne obnove Severnega Vietnama, predloge zavrnilo, ne da bi na-Postavil se je na stalisce, naj ga vedlo za svojo zavrnitev kake tudi j njevanje določil pariškega dogo- yietnama) kamor jih je spravil ko na njegovem kosilu 11. mar- po 27. januarju, dnevu, ko je ca poleg golaža in polente na stopil v veljavo pariški spora-1 razpolago tudi kokošja pečenka, zum o končanju vojne. v tem podpirata Sovjetska razloge, zveza in Kitajska, kot sta ga To bi kazalo, da od Vrhovne- podpirali v vojskovanju. čevanja čiščenja minskih polj pred pristanišči Severnega Vietnama. ZDA poudarjajo, da so izpolnile vse zahteve dogovora in da tega niso v ničemer kršile. Od { Roječe čebele krive avtomobilske nesreče ga sodišča v njegovi sedanji se-; 24,000 ameriških vojakov Sirijski muslimani proti verski svobodi gc-po:lovati temu področju. ^ ^oyjetsko časopisje ni samo Tiatralo io Ču-Enlajevo izjavo a r.apad na ZSSR, ampak je L. z-V^dajsho dolžilo, da hoče A Popraviti do tega, da bi t^l^cborcžene sile obdržale v G da bi ZSSR fere^119 V Parku na sedanji kon-EkyJ101 ° lodokini nastopali 'n°’ v kar Pa drugi dvomijo. 1 ejnenski prerok £^!?TLY CLOlinv pe-rat'110 odkdno, najvišja tem-^eratura okoli 37. vzhodni Afriki govori ta jezik, radi vprašanja verske svobode v ki je dejansko umetna mešani- novi ustavi do demonstracij, iz-ca, ki so jo ustvarili trgovci za gredov in spopadov. V mestu sporazumevanje z raznimi ple- Hama, kjer je drhal napadla meni tega področja. ; glavni urad vladajoče stranke Angleščina bo še vedno ostala Baath, naj bi prišlo do spopada jezik ža mednarodne zveze in z vojaštvom, pri čemer je bilo odnose. 39 oseb mrtvih in 80 ranjenih. slep j a, je pripomnil: Rogersu v Parizu, naj odloži vse skladu z resničnim položajem. | =:= s< Saigon očita rdečim, da so neprestano kršili določila pariškega dogovora o končanju sovražnosti, rdeči očitajo isto vladi! “Čudim se, če uradniki, ki so drugo in zahteva od zunanjega južnega Vietnama. Med zastop- edgovorni za javna poslopja, kaj ministra Severnega Vietnama vedo o krizi energije. Opolnoči “pojasnilo” o postopanju nje-sc skoraj vsa poslopja polno raz- gove vlade v vprašanju izpušča-svetljena. Prav gotovo ni v njih nja ameriških vojnih ujetnikov, toliko uradnikov, ki bi delali To je zavrlo delo konference, ki nadure! i je dotlej potekala v redu in je 'STARA PESEM" S FRANICAMI SLOVENCEV M KOROŠKEM CLEVELAND, O. - Znani švicarski tednik “Die Welt-woche” je v svoji prvi letošnji številki prinesel pod naslovom “Stara pesem” članek, v katerem razlaga svoje poglede na sedanji položaj na Koroškem v pogledu pravic slovenske narodne manjšine in odnosa avstrijske vlade in javnosti do njih. Takole piše: “Meni ne ostane nič prihranjenega!” Te besede cesarja Franca Jožefa bi lahko ponovil avstrijski kancler Bruno Kreisky s polno pravico. On ni storil nič drugega, kot izpolnil določila državne pogodbe, ko je odredil postavitev slovenskih krajevnih napisov v občinah na Koroškem, kjer živi slovenska narodna manj- šina (Ce je bila postavitev pravilno pripravljena, je drugo vprašanje). Odgovor na to so bile hude demonstracije, največ ponoči tekom katerih so napisne table potrgali in odstranili. To je sprožilo ostro razpravo ne le v Avstriji, ampak po vseh nemških deželah. Vse kot v starih časih donavske monarhije. In na te čase spominja odgovor Beograda. Predsednik Tito se je obrnil v naj ostrejšem tonu na Dunaj in zahteval varstvo za pravice slovenske manjšine. Radio Beograd je izjavil, da je v Avstriji nacizem vstal kot vampir iz groba. List ‘Medjunarcdna politika” je pisal o “šovinistični histeriji” in sporočil, da niso bile odtr- gane samo napisne table, ampak da so na Koroškem onečastili tudi grobove s slovenskimi napisi in da so bili u-radniki slovenskega rodu žaljivo napadeni. Kreisky, sredi križnega 0-gnja, je obdolžil Jugoslavijo, da rožlja s sabljo. Pri tem se mu ni bilo treba bati, da bi imela “koroška vojna s tablami” slične posledice, kot jih je imel atentat v Sarajevu, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Kajti oster odgovor Jugoslavije na koroške dogodke je samo znak spremenjenega položaja Tita med Vzhodom in Zahodom. Nad 20 let — najvidnejše je bilo to leta 1948 in leta 1968 — je bila nevarnost sov- jetskega napada temeljni in vodilni motiv jugoslovanske zunanje in obrambne politike. V zadnjem času govore v Beogradu z ozirom na Sovjetsko zvezo le še o “letih ideoloških in teoretičnih nasprotovanj ”. Obrambni minister. Nikola Ljubičič je javno rekel, da grozi zdaj glavna nevarnost deželi od Zahoda. Tam, je nadaljeval minister s svojo izjavo, so dolgo upali, da bodo Jugoslavijo pridobili za kapitalizem. Zdaj, ko je Tito notranje razmere v državi ustalil, je to upanje izginilo. To spoznanje je privedlo do obsežne gonje proti Jugoslaviji in k povečanemu podpiranju fašističnih emigrantskih organizacij. (Konec jutri) niki saigonske vlade in začasne i revolucionarne vlade (Viet j Kong) je prišlo v Parizu do ponovnih srečanj in razgovorov, ki jih določa pariški sporazum, toda ti razgovori doslej še niso j vprašanje politične rešitve spora J premaknili z mrtve točke. Kljub vsemu prevladuje prepričanje, da bo negotovi mir v Vietnamu obstal in se postopno celo ustalil, ker tako rešitev po-1 leg ZDA podpirata tudi Sovjet-I ska zveza in L. R. Kitajska. i Odnosi s Kubo hladni WASHINGTON, D.C. — Četudi so ZDA podpisale s Castrovo Kubo 5-letni sporazum o postopanju z ugrabitelji letal in ladij, se s tem odnosi med obema deželama niso bistveno spremenili. Tu zagotavljajo, da se ne mo-i rejo spremeniti, dokler bo na j Kubi sovjetsko vojaštvo in sov-| jetsko oporišče na zahodni po-j luti in dokler bo Castro skušal j svojo revolucijo izvažati v drža-i ve Latinske Amerike. Za enkrat še ni znakov, da bi ; se hotel Fidel Castro znebiti ene | ali druge teh vlog. ne opazovalnice so zabeležile danes zjutraj precej močan potresni sunek ob srednji atlantski obali s središčem v Philadelphiji. Nekaj manjših potresnih sunkov so ugotovili v Nevadi. TOKIO, Jap. — Precej močan potres je bil na področju Ku-rilov v bližini sovjetske sibirske obale. Oblasti so opozorile prebivalstvo severnega dela japonskega otočja na nevarnost močnih morskih valov, ki jih je potres sprožil in bodo danes zadeli ob japonske obale. WASHINGTON, D.C. — Kong. Donald Riegle iz Michigana je včeraj napadel Nixonovo politiko in izjavil, da prehaja iz republikanske v demokratsko stranko. WASHINGTON, D.C. — Guv. J. Gilligan iz Ohia je na konferenci državnih guvernerjev tu predložil, naj bi države prevzele odgovornost za gradnjo javnih stanovanj za manj premožne in reveže ob zvezni denarni podpori. LONDON, Vel. Brit. — Štrajk javnega uradništva je včeraj ustavil skoraj vse javno poslovanje. Zaprte so bile celo carinarnice, ker so tudi cariniki na štrajku. Tako ni nihče pobiral carine. H /Imersška Domovih 3Ygro~^rT3T^r^f*Tr!!T*TrYTg: amoucam m tranr JU 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 Mac** m uutcuA«« omt National and International Circulation Polished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $18.00 na leto: $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $29.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto ko sklepamo, da starostna meja s stoletnico rojstva še ni dosežena. Znanosti torej ostane še čas za podaljšanje človeškega življenja. Kljub temu bo stoti rojstni dan ostal, kar ;e: izreden božji dar. Anže f BESEDA IZ NARODA Svetovni evharistični kongres v Melbournu ljubil, da bi svet spoznal Boga, v katerem živimo, se gibljemo SUBSCRIPTION RATES: nited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID'AT CLEVELAND, OHIO No. 42 Weds jFebT28,1973 33 Beg od franka Pred mesecem so se začeli čuditi v Parizu, zakaj je naenkrat usahnil vir kapitala iz inozemstva. Iz začudenja je nastal strah in poročila o begu kapitala so se po dolgem času zopet pojavila v časopisju. Cena franku je začela padati, cena zlatu pa rasti. To pot niso krivi inozemski špekulanti. Francoski kapitalisti sa zavohali nevarnost in začeli menjavati franke za tujo valuto. Vzrok? V Parizu se boje, da bo pri volitvah v skupščino zmagala levica. Po povpraševanjih bi dobila vladna koalicija gaulistov in neodvisnih republikancev 38% glasov, socialisti in komunisti pa 44%. To bi pomenilo go-spodarsko-političen plaz, ker ljudska fronta že sedaj napoveduje podržavljenje mnogih velepodjetij v slučaju svoje zmage. To izrabljajo v volivni propagandi konservativci, ki napovedujejo popoln polom narodnega gospodarstva, če bo zmagala levica. Sicer zelo patriotičnih Francozov ni sram franke v kovčkih spravljati čez mejo. Dnevnik “La Monde” je poročal, da so se “honorarji” za tihotapljenje denarja v Švico povišali. (Švica je med tem zelo omejila uvoz tuje valute.) Socialisti pod vodstvom Francoisa Mitteranda vale krivdo na gauliste. Pravijo, da vladna stranka namenoma KAKO 011 §U¥E10EI ¥ LA SALLE, ILL,? * KAR DOBRO! — Tako mi j ‘‘Duhovniški stan je nepopisno pove pismo od mojega prijatelja | srečen stan. Seveda, Boga je tre-in zaslužnega pionirja na poljih ba prositi za milost. Ljudje so tu katoliškega tiska in zadnjih 25 zelo dobri, hvaležn in darežlji-let duhovnika in nad 20 let kot' vi.” župnika fare sv. Roka v La Salle. To je č. g. Mihael Železnikar, ki vozi krepko skozi življenje vse od svojega rojstva, kar je že nad 80 let, a še vedno krepak, ves navdušen v svojem vzvišenem poklicu, v katerega ga je postavil Bog. Jaz k temu dostavljam: Da, da, on s svojim trudom to zasluži! Letošnje leto 1973 je za lasall-ske Slovence in njihovo faro sv. Roka zelo važno. Letnice to povedo “1903 - 1973” — 70-letnica fare! Čestitke in priznanje za- O njem pričakujem še več po-'služijo vsi, ki so se za njo trudili ob ustanovitvi in potem skozi vseh 70 let, da je postala skoro ena najodličnejših fara v mestu. Kaj več še o vsem tem drugič. Regerčan la škofove kosilo sifo povaifjgiiš razpihuje strah za frank, gaulistovski voditelj Peyrefitte je pa odgovoril, da mali ljudje spravljajo svoje prihranke na varno iz strahu pred zmago komunizma. Komunistični ča-j. , v , , .. . . sopis “Humanite” vidi saboterje v drugem taboru. Kot na-1m navdVsev£,‘”ed SIT vadno je obdolžil bogataše m koncerne odgovornosti za ne-stalnost franka. Uradni tečaj franka so s to borbo ni spremenil, uvozniki in izvozniki še vedno lahko računajo s trdno pariteto. datkov in ko jih dobim, bom objavil. Danes le na kratko o Slovencih in njihovi fari sv. Roka. Slovenska naselbina v La Salle je ena starejših naselbin. Med prvimi Slovenci so omenjeni Paul Pirc, o katerem so pravili, da je prišel v ta kraj okrog leta 1886. Za njim kmalu John Cu-ijan, Jože Bregač in še nekaj CLEVELAND, O. — “Slom drugih. Od leta 1895 naprej pa; škov krožek” vabi prav vse — je začela naselbina naraščati. V; duhovno gosposko in vse verno ta kraj so prihajali zlasti premo- ljudstvo vseh štirih slovenskih garji in tiste čase je tod okrog župnij na škofovo kosilo v nede-obratovalo več premogokopov in lio, 11. marca, ob 11.30 do 2. pozo rabili več delavcev. Tudi šti-; poldne. ri tovarne za cement, poleg teh Nekaj meni enakih, sem jaz dve veliki cinkovni in nekaj že osebno povabil, nekaj jih bom manjših podjetij je tu obratova- še — na župnijska vrata pa me lo. V teh so si tedanji pionirji in ne bo, ker sem prepričan, da bo-drugi za njimi služili svoj kruh do gospodje na tako kosilo prišli tiste čase. ! brez mojega nadlegovanja. Pre- Zanimanje za ustanovitev last- sneto bi bila čudna slika brez ne slovenske župnije je vzbudil zasedenega omizja duhovnov. V javnost je šlo, da bo to ko- Porcču g. Vinko Zaletel. Ne vem, koliko ste že brali o kongresu ali gledali v televiziji. Sodim, da ne preveč, kajti pri tem kongresu ni veliko publicitete, obveščanja, r e p o r terjev, kot smo bili vajeni pri prejšnjih kongresih, televizija za ves svet prenaša le začetek in konec kongresa. Ta kongres zanima in zagrabi bolj elito katoličanov, kot da bi bila množična manifestacija. Izmed premnogih sporedov in prireditev omenim le nekaj iz teh prvih treh, dni kongresa, kar bi vas zanimalo. Avstralce delijo v Avstralce in Novoavstralce, to so predvsem povojni priseljenci iz evropskih držav. Prav ti so večinoma katoličani in so dali vsej Avstraliji bolj katoliški značaj, kot ga je imela preje. Pomislimo, da se j e samo v Melbourne priselilo kakih 5,000 Slovencev in 50,000 Hrvatov, kaj šele drugih narodov. Za začetek kongresa so imele narodnostne skupine svoje božje službe v nedeljo dopoldne. Slovenci smo imeli slovesno mašo, ki jo je daroval ljubljanski škof dr. Stanko Lenič ob somaševanju g. Zaletela in ene- sko, poljsko in francosko, odgovarjali pa so vsak v svojem je- in smo!” Dalje pri darovanju. Zastopniki kakih 30 narodnosti so v svojih narodnih nošah pri- ziku, med vsako desetko je bila'nesli na oltar vsak svoje darove: kratka razlaga in petje. Darove^ od hostij in vina in keliha in ci-so prinesli k darovanju zastop-^ borjev pa do poljskih pridelkov, niki 15 narodnosti, tudi Slove- narodnih umetnin itd. Sloven-nec in Slovenka. Slovenska je; ska mož in žena sta prinesla ve-bila tudi ena izmed prošenj za liko svečo, na kateri je bil upo-vse ljudstvo. Po češčehju je bila | dobljen grozd, cerkvica na Ble-procesija z lučkami kratko po du in napis: DAR SLOVENIJA, mestu, čudovito lepo monštran- Prepeval je veliki združeni co v podobi križa je nosil pape- zbor, sestavljen iz vseh prise-ški legat in po procesiji podeliL 1 jenskih cerkvenih zborov in je blagoslov. Vigilija je trajala odi torej sodeloval tudi cerkveni osmih zvečer do poldvanajstih, i zbor slovenske župnije sv. Cirila pa ni bilo nič dolgočasno. | in Metoda. Tako je bil mogočen Med vigilijo je diakon zapel zbor, sodelovalo je vse ljudstvo, evangelij, ki poroča o zadnji ve- Sv. maša je bila v skupnem an- čerji in nato je škof umival noge dvanajstim možem, zastopnikom 12 narodnosti. Tako so tudi liturgično poudarili geslo kongresa, ki prepleta tudi vse govore in razgovore in seminarje: “Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil!” Istočasna je bilo v veliki glasbeni dvorani zborovanje: “Prebivalstvo in naseljevanje”, kjer je med drugimi govorila tudi mati Terezija iz Indije. Njen govor vsi smatrajo za čudovit in pomemben, izmed vseh učenih gleškem jeziku, slavo, vero in očenaš pa so peli v starem častitljivem latinskem jeziku. Obhajalo je po vsem stadionu 40 duhovnikov, prihajali so k narodnim skupinam, ki so bile kolikor mogoče v narodnih nošah, tudi pri slovenski skupini je bilo več narodnih noš in tako so vsi prejemali istega Kristusa, ki jih res v sebi združuje. Po maši je zapel zbor lurško himno v angleškem jeziku, vse ljudstvo pa je odgovarjalo to, kar je vsem skupno: Ave Maria .•• ri' galerijah okoli športnega prosto- Upokojenci » BarMoou valp iia predvajanja Vsa galeri;>a pokrita> sploh je a=a » 3* ! “° ogromna reč. Prišlo je kakih asiliiC wC§W®iii|0 1 30,000 priseljencev raznih narod- ---— ; nosti- Navdušenje je bilo veliko. BARBERTON, O. — Klub ko je prijezdila policija na konjih, za njo pa sta se v odprtem sta zelo vidna dva velika uspe- kaj naleti. Tako sem jaz npr. ba' ■^>rvi ie Hi seveda ustanovi- nedeljo- zjutraj napravil ‘kupci-j slcvenskih upokojencev v Bar- tc.v fare. Za njim leta 1918 kras- jo pri Lavrisu in bil postrežen i bertonu vabi vse svoje člane in' avtu pripeljala kardinal legat Roka, ki je z dobro kavo. Popoldan istega j članice, pa tudi n jihove prija-1 Shehan in melbournski nadškof dne sem prav zadovoljno ‘robo’; telje in vse ostale rojake v Slo-'Robert Knox (sedaj bo kardi- nekdanjo slo-Jul) in sta se peljala okrog sta- Ko se je temu položaju P družila še reforma, tako g03?0 darska kakor splošno družbei)a: je bilo treba številna mesta polniti in napolniti. Tedaj se j partija znašla, da v svoj* vrstah nima zadostnega števJ ^ ne toliko sposobnih, kakor zV jo odprl in izvlekel zve- zek. Moj zapisnik! Se si zapišem. je pokazal. Otvoril bom kar se je dalo, svoje drobno postavico, djal dlani na usta in zaklical, da je odmevalo po preriji: “Menaka šeha — Menaka še-ha —! Naj pride moj brat k svojemu belemu prijatelju!” Indijanec je šinil okoli, kot da je treščilo poleg njega, pogledal jakemu izmed vaju tekoči ra-1 pa se spustil po pobočju in izgi-; n ba ker nimata drugih izkaz-' nil v dolinici. Ali pa morebiti imata Pic Vsak svoj potni list?” ^e- Vobče niti lista papirja Pe. 1 i —• Ker torej nimata 2 aznice, postavim pred tekoči račun vajini glavi.’ Neumno sta gledala. Vec lavi —?” se je čudil grba- Glayi! Sedita nekaj trenut-^ nepremično!” Q Zel ie v roko svinčnik, ju Pek ed°Val r^sa^ bn jima črez rn^nu*; pokazal zvezek. Na gr h "J':ran^ be bila narisana glava na drugi pa dolgina pes- ^°d tile glavi,” je razla- dob; ’ vama bom zapisoval r°> kar si zaslužita, če se Humply Bill je spet sedel. “Mylord,” je dejal, “pripravite se! Prvih petdeset dolarjev bodete nama zapisali na tekoči račun!” “Doživljaj—?” “Verjetno!” “S tistim rdečkarjem?” “Z njim ne. Pač pa z njegovimi sovražniki.” “Sovražniki so za njim?” “Gotovo. Sicer bi ne prežal in se ne skrival.” “Kdo je tisti rdečkar? Vaš prijatelj?” “Da. Poglavar je celo.” “Katerega rodu?” “Rodu Osagov, ki jih pa vi seveda ne poznate niti po imenu ne! Izvrsten dečko! Kadila sva z njim pipo miru in pobra- 2ek^r nesreoa, vzemita zve-! timstva, stric Gunstick namreč ga ■ S, seb°j v San Francisco pa in jaz. V nevarnosti je najbrž, pa .?Ka^bta. v -banki, ki vama jo ; pomagati mu morava!” ko-186111 na Drvb strPPi- Ta-! “Well —! Pipa miru — Rdeči čajo krez °dloga vaju izpla-1 brat —! Plačam petdeset dola- hVa]TlT uredba, mylord!” je cer Bill. “Upam si- > a se ne nj^ zgodilo, am-pa- vendar Dchold, stric lini mrhi!’ -! Poglej si na- in^''Una kcnia sba strigla z ušesi ‘4erflrno sukaia glavi. Šje eK^° 3® v bližini —!” je ti-prepravil grbavi. “Naša rolling ha w-1- nevarna! Če sediš kje Čep.,.:"lab vidi sovražnik, če višini, v doliniei, pa ga ne vidiš. Tj kom gori pa pogledal. rjev, če smem kaditi tudi jaz pipo miru z njim!” Humply Bill je odkimaval. “Take reči se ne.dajo plačati! Zaslužiti si morate tako odlikovanje! Dobro solnce ne mara dolarjev!” “Well —! Si bcm zaslužil! Upajmo, da pride kar moč mnogo sovražnikov za njim!” “Nikar ne kličite vraga! Take želje so nevarne, le prerade se /am uresničijo! Stopiva v dolino! Stric bo gledal —! čudil se bo, pa tudi ^sial"5-^ °5^an^ P1* konjih!” vesel bo poglavarja. Dobri pri- “7 . ,le' AngJ^1 bom st°Pil!” Je deial ^ie2 m tudi vstal. dai P°mblovalno pogle- VarnU^e’ ra^i estsnite, šir! Pok-“p1, i mi Pečenko!” hičesLaW ~! Lord CastleP°o1 «j!ar ne pokvari!” Saj ~~! No’ — Pa Pojdite! m ne morem braniti, bi hienda tudi ne ubogali —.” Vrh °Pda s^a P° pobočju. Pod 0hi sta legla in se previdno jatelji smo si.” “Kako mu je ime, ste rekli?” “V jeziku Osagov mu pravijo Menaka šeha, Dobro solnce ah pa tudi Veliko solnce. Pogumen, izkušen bojevnik je. “Sovraži bele?” “Ne. V prijateljstvu živi z njimi, čeprav spadajo Osagi k plemenu Dakota-Siouxov, ki se še niso sprijaznili z vzhodom. Pa o tem seveda vi ničesar ne razumete!” Stric Gunstick je stal poleg ZANIMIVA ODKRITJA 0 SREDOZEMLJU Geologi, ki so iskali pred leti Prvotni cilj sredozemske eks-petrolej v Libiji, so poslali ne- pedicije je bil pojasniti naravo kemu strokovnemu časopisu po- zelo razširjene plasti trdega ska-ro-čilo o svojih odkritjih. Spis niilovja pod morskim dnom. Na to bil nikdar objavljen, ker se je! plast so postali geologi pozorni izdajatelju zdelo, da so šli pisci že v šestdesetih letih, ko so ti- tyori mavec, naprej pa anhidrit. j skozi Gibraltar iz Atlantika, skr-. Naj večji vdor kobilic v Palestino je bil leta 1915, ko so tam vladali še Turki. Jata kobilic, dolga 38 milj in široka 10, je napadla obalno ravnino in na njej napravila hudo uničenje. daleč preko vsega, kar bi kdo mogel na podlagi dotedanjih ra-ziskavanj verjeti. Pisci zavrnjenega poročila so odkrili pri vrtanjih globoko v pečine zarezane doline, ki so nastale — po geološkem merilu — šele v novejši dobi. Dno danes zasutih, pred približno šest milijoni let nastali globeli, je ležalo 400 metrov pod sedanjo gladino Sredozemskega morja. Torej je morala biti gladina morja tedaj več sto metrov niže, kot je sedaj. Ta preiskava o potopljenem morskem dnu strokovnjakom ni bila sprejemljiva. Naj novejša ra z i s k a vanja o zgodovini Sredozemskega morja so vodila do še bolj neverjetnih zaključkov, o katerih je pa sedaj težje dvomiti. Pred 6 milijoni let je bilo Sredozemsko morje močno- izsušeno, Med Evropo in Afriko je ležala več tisoč metrov pod sedanjo morsko gladino velikanska vroča, solna puščava, v kateri so reke z okoliških dežel takoj shlapele. Na robovih Sredozemskega morja so zajedale reke globoke globeli v skalovje, podobne Grand Canyonu v Koloradu. Pred pet in pol milijoni let jej preplavila velikanska povodenj v solno puščavo spremenjeno morsko dno. Skozi Gibraltarsko ožino je udrla voda iz Atlantika pali morsko dno z ladij s pomočjo glasovnih odmevov. Aparati jim niso pokazali samo oblike morskega dna, ampak so zabeležili tudi odmeve zvoka, ki je prodrl globoko v blatne usedline morskega dna, dokler niso nenadoma zadeli na trdo plast in se od nje odbili. Take plasti v Sredozemskem morju niso pričakovali. Iz česa je obstojala? Aparati so rešili še drugo uganko: risbe dna so pokazale pod morskim dnom solnim kupolam podobne tvorbe. Take kupole so geologom dobro znane iz morskega dna v Severni Nemčji. So to mase soli, ki jih je pritisk trših kamenin v oko- lahko najdemo v solnih puščavah in v lagunah pod tropičnim soncem, ne pa na dnu globokega morja. Nič manj ni začudil kremenčev pesek, ki so ga našli tik nad plastjo anhidrita. Kremenec se lahko dobi v rekah in na morskem obrežju, ne pa na morskem dnu. Tam tudi ni pogojev, da bi megel nastati. Morda je bil kremenec z bližnje suhe zemlje v morje naplavljen? A-naliza je to ovrgla. Noben kremen ček ni obstojal iz materiala, ki bi mogel priti s suhega. Vsi so imeli oceanski izvor. Bili so iz bazalta, ki ga je prinesel na vrh izbruh podmorskega ognjenika iz strnjenega morskega dna in iz mavca. Anhidrit in kremen torej po- vesta, da je bilo- morje na tistem uči stisnil iz sebe v obliki gob. mestu nek05 zei0 plitvo in toplo Prvo vrtanje Glomar Chal-Jali pa, da je bilo morsko dne či-lenger-ja” je bilo kakih 150 km sto suho in so reke obrusile ne- To moramo vedeti, če hočemo j bi za izravnavo. Če bi to 14 km j razumeti razburjenje geologov j široko ožino zagradili z velikan-! na “Glomar Challenger”. Za an- skim jezom, bi se Sredozemsko hidrit potrebno tepmeraturo | morje v tisoč letih posušilo. Pred 6 milijoni let, ko je bilo Sredozemsko morje suho, Gi-braltarskih morskih vrat ni bilo. Predstava o tem, kako se je mogla izhlapela voda nadomestiti, je nudila zapleteno uganko, pri katere reševanju so geološka vrtanja pod trdo plastjo anhidrita že -dolgo znane podrobnosti o zgodovini zemlje še dopolnila. Pritok vode v Sredozemsko] morje je prihajal po teh domne-vajh iz velikega jezera, ki je se-| galo od Dunaja preko Črnega in Kaspiškega morja do Aralskega jezera. Potem so se dvignili iz zemlje Karpati in zaprli odtok v Sredozemsko morje, ki se je nato moralo posušiti. Hitro upadajoča vodna gladina je povečala padec rek okrog Sredozemskega morja. Nazadnje so nastali na izlivih rek vo- — Popolni rubini so redkejši kot popolni diamanti. Help Wanted — Female južno od Barcelone v 2,000 metrov globokem morju. Sveder je šel skozi 2000 metrov debelo plast usedlin, ko je pa zadela na trdo plast, so moral vrtanje zaradi neke tehnične napake prekiniti. Ko so sveder potegnili na krov, so našli na njem delce zadele trde plasti. Analiza je povzročila senzacijo: Delci so obstojali iz anhidrita, ki je kemično zelo podoben mavcu (gipsu). Mavec in anhidrit sta kalcijev sulfat. Razlika je v tem, da je anhidrit čisto kalcijev sulfat, mavec pa vsebuje tudi vodo. Če pustimo morsko vodo v posodi navadne kremenčke. Nadaljnja vrtanja so- potrdila to domnevo. Zapad.no od Sardinije, kjer je morje kakih 1,000 metrov globlje kot tam, kjer so prvič vrtali, je prinesel sveder tudi kameno sol na dan. Tako ni bilo več nobenega dvoma, da so glasovi res odmevali od solnih kupol. V globini preko 3,000 m so naleteli na -sol pod 400 m debelo plastjo morske usedline. Če se je lahko topljiva sol v velikih množinah izkristalizirala, je moralo biti Sredozemsko morje nekoč čisto izsušeno. Kako bi moglo priti do tega? preko vodopadov, ki so bili ti- izhlapeti, se sol polagoma kri-j Na to je bilo sedalj lahko odgo-sočkrat večji, kot je Niagara. ! stalizira, težje topljvi -kalcijev voriti. Že pred desetletji so razi-K tem zaključkom silijo naj d- sulfat se pa že mnogo prej loči j skovalci izračunali, da iz Sredo-be, ki jih je odkrila ameriška cd sod- Da nastane mavec ali zemskega morja izhlapeva stal ladja za vrtanje v morskih binah “Glomar Challenger” la . 1968 že vrta adja luknje globoko v morsko ino, da morejo strokovnjaki na ediagi tako dobljenega materina študirati usedline na mor-' ..kem dnu. Iz teh podatkov vemo, da so oceani mnogo mlajši | kakor celine, na katerih so našli! preko tri bilijone let stare ka-! menine. Sedaj je gotovo, da niso j v stalnem gibanju samo konti-j nenti, ampak tudi morsko dno. ' “Glomar Challenger” je razi-1 skoval Sredozemsko morje samo dva meseca (od avgusta do ok-! tobra 1970), vendar se je njego-l vo -delo izkazalo za zelo uspešno. Eden od dveh voditeljev ra-j ziskovanja Sredozemlja Ken-! neth J. Hsu, je objavil sedaj v j časopisu “Scientific American” | uspehe in posledice tega pod-1 jetja. od soli. glo- anki-drit, je odvisno od tempera-; no mnogo več vode, kot je vanj Od Dure solne raztopine: do 35°C se1 priteče iz rek. Voda, ki priteka svojevrstna ■ " ’ “ ’' ' ... eA . Cb:;' 1 TlnLdlSdj fESSOT mmi konj štorasto in okorno, s široko razprtimi rokami, prav kot da je na gledališkem odru. Čul je pogovor in se pripravil, da dostojanstveno sprejme rdečega prijatelja. Konji so zahrzkali in poglavar je zavil okoli griča. KONEC. m m SNEGA JE PRIMANJKOVALO — Nekaj časa v letošnji zimi je primanjkovalo snega celo v Švicarskih Alpah. Ko so imeli tekme v veleslalomu na Kleine Scheidegg, je bilo področje pokrito s komaj nekaj čevljev snega. Slika kaže gole bregove in gorske hrbte. dopadi, potem globeli, ki so polagoma rezali kanjone po reki navzgor. Ne samo v Libiji, tudi v drugih deželah so z vrtanji ugotovili take globeli globoko pod sedanjimi rekami, vendar si geologi tega niso znali tolmačiti. Tako leži 1,000 m pod Camar-gue (pri Marseillu) globoko v pečine zarezano dno stare, z morskimi usedlinami zasute Ronske doline. Morske usedline čisto spodaj so stare okrog 5.5 milijonov let. Ob tistem času je postala globoka solna puščava zopet morje, kar dokazujejo vsa raziskovanja v Sredozemlju. Gibraitarska ožina se je odprla in voda iz Atlantika je zalila sredozemsko kotlino. 'fan Thieu; lianoi »ii svoje volivce ne jug! Predsednik Južnega Vietnama trdi, da Severni Vietnam skuša spraviti “milijone” svojih ljudi skrivaj na jug kot bodoče volivce. SAIGON, J. Viet. — Pretekli petek je predsednik južnoviet-namske republike Van Thieu v j avnem govoru trdil, da pripravlja Severni Vietnam selitev “milijonov ljudi” v Južni Vietnam, ki naj bi pomagali prevreči razmerje sil v Južnem Vietnamu pri volitvah, ki so določene v pariškem sporazumu, v korist Hano-ia. Zahodni viri kaj takega niso opazili, niso pa gotovi, ker se bojevanje nadaljuje, četudi je od uradnega konca, sovražnosti preteklo že nad 4 tedne. Van Thieu je obdolžil Severni Vietnam in Viet Kong, da zavlačujeta pogajanja' o politični bodočnosti Južnega Vietnama v upanju, da bosta na kak način razselila severnovietnamske čete po vaseh in drugih naseljih podeželja. Poleg tega naj bi tem četam poslali na jug še 300,000 družin. Oni hočejo poslati na jug milijone novih glasov s priselitvijo milijonov ljudi v Južni Vietnam.' Predsednik je govoril na ustanovnem zborovanju Ljudske fronte za varovanje miru, nove skupne politične organizacije nekomunistov v Južnem Vietnamu. V njej ni zastopnikov skupine Velikega Minha, ne onih o-kcli bivšega podpredsednika Cac Ky in ne budistov An Quang, ki so v preteklosti igrali precejšnjo politično vlogo. Help Wanted Female Part Time Help wanted, general factory work, name your hours, 7 AM to 6 PM. Call 696-2220 Ext. 300 (42) Radi bi dobili žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594 (44) WANTED-FEMALE GENERAL HOUSEWORK One day per week. Small congenial family. Steady. On bus stop. — 381-3507 _________ (42) Slovenska Gospodinja dobi delo da bi stregla starejšemu moškemu v Euclid, živi tukaj. Kličite po 6. uri 943-3660 (28,2,5 mar) Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 ___________ (51) WANTED SHEARMAN, PRESS BRAKE OPERATORS, SHEET METAL MECHANICS, WELDERS — to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets. STEADY WORK — COMPANY PAID BENEFITS. — Interviewing 8 to 11:30 a.m. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (south of E. 152 St.) (45) MALI OGLASI Odda se 2 opremljeni sobi na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513 (x> Stavbni les naprodaj Les za tla (pode) in obijanje sten je ugodno naprodaj na 18903 Kildeer Avenue. -(33) For rent Clean upper six rooms of double home. One or two working persons preferred. Euclid-Green area. CTS transportation. 486-8021 -(42) For rent Five clean rooms and bath, furnished, up. Adults. E. 122 off Buckeye. Call after 6 259-1454. _________________________-(42) Lastnik prodaja dve hiše z pet stanovanj na dveh lotih, na E. 67 St. Dohodka več kot $4000 na leto. Za podatke kličite RE 1-5513. (28,2,5 mar) Nevarnost kobilic TEL AVIV, Izr. — Organizacija za hrano in poljedelstvo Združenih narodov je objavila svarilo, da so velike jate kobilic zbrane okoli Jide v Sadvski A-rabiji, od koder običajno lete proti severu do 550 milj odda-! ljenega Sinajskega polotoka. Izrael se je pripravil, da bo te; jate kobilic uničil, predno bodo; mogle one napasti in uničiti pri- j delke v Izraelu. V najem Oddamo šest sob, spodaj, fur nez na plin, garaže, na E. 74 St Kličite 944-2043 (46) Išče delo Ženska išče plačano delo pri bolanih ljudeh. Ima najboljša priporočila. Kličite 391-8875. (44) FOR RENT 5 rooms — downstairs St. Clair area Call any time after 12 noon 432-0906 Naprodaj zidan bungalow v fari sv. Kristine, mirna cesta, rekreacijska soba, garaža, lastnik. 732-8878 Boleslav Prus: STRAH j Podžupan in Janko sta obsta- dam petnajst oralov od Kamela. Hrib pa je pomigal Polžu in ! rjevega, pa boste imeli petind-oba sta stopila v lopo. | vajset oralov, vse lepo skupaj.” “Jaz vam nekaj svetujem, bo-1 Polž se je zamislil, ter,” je začel Hrib z glokokim ■ “Ko se mi pa zdi,” je dejal, ■'//# i “da je oni svet, namreč Kram-Ijačevkin, boljši od Hamerjeve-ga.” “Vam pa dam več travnika. glasom. “Da se bomo razumeli,' kakor se spodobi med sosedi, veste, kaj boste storili...” ! “Kaj jaz vem? Kje naj to izvem.” j “Oženite se z mojo sestro.” “S Kramljačevko?” je vprašal Polž. “Ba, z njo. Vi ste vdovec in Hrib je stekel v težkem diru Stari Hrib je gledal po vrsti, ona vdova’ vi imate deset ora~ ■ Povzel Hrib- “Toda vi za moj° Hrib.” proti oni strani. Slišalo se je par!sedaj na sina in Grahovca, sedaj ^v, ona pa petnajst m je brez dobroto pacate, stopetdeset rub- “Kaj “Se svoje žene nisem poko- ! pal, pa naj se že z drugo že- j nim?” je vzdihnil. To omahovanje je razburilo starega. “Ne bodite neumni!” je kriknil. “Kako boš shajal brez ženske pri gospodarstvu? Gotovo se oženite najdalje čez pol leta. “O lump!... Kje pa je? “V saneh sedi na cesti.” j vendar vaš | Janko. edinec,” je tarnal Vam je prav? . ..” je silil vanj i Ranjica je umrla in je kaput. Hrib. Toda ko bi se mogla sedajle “Ne vem,” je odgovoril Polž, I oglasiti, bi te sama priganjala: praskaj e se po glavi. i oženi se, Jože, in ne vihaj nosu “No, torej vam je prav,” je na takega dobrotnika, kakor je .1 “Pravim mu, da bi se oženil z mojo sestro, s Kramljačevko, on se mi pa norčuje,” je odvrnil Hrib. “Ba! pa hočete, da bi iz lastnega žepa plačal Grahovca in Jozela,” je odgovoril Polž. “Ampak petnajst oralov sveta, pa štiri krave, pa par konj in vsa hišna oprava, kaj pa to?” se je razsrdil Hrib. “No, seveda je vredno,” je posegel v besedo Grahovec. “Samo kako bo pa on gospodaril na dveh posestvih?” “Jaz jima zamenjam,” je povzel Hrib. “Sestrino posestvo vzamem zase, pa jima dam petnajst oralov tu, pri Polževi beračiji.” “Saj je to vendar Hamerje-vo!” je dejal Grahovec. udarcev, krik in kmalu se je po-1 na Polža. kazal stari, kateri je vlekel za lase Janka, ki je kljub svoji starosti in velikosti vekal kakor otrok. Njegov šivani suknjič je bil ves raztrgan, visoki čevlji premočeni z gnojnico; na levi roki je imel okrvavljeno cunjo, na obrazu pa obliž. “Konje kradeš podžupanu?..." je vprašal razsrjen starec. “Zakaj pa ne? kradem.” “Pa se mu ni posrečilo,” je posegel v razgovor Grahovec. “Ukradel je pa konja Polžu in se mu je posrečilo.” “Ti si mu jih ukradel? ..je vrisnil Hrib in začel sina obkladati s pestmi. “Seveda sem jih, samo ne bodite hudi ata,” je vekal Janko. “Za Boga, kaj se godi!” je vpil i Hrib. j “Kaj naj se godi,” je odvrnil 1 malomarno Grahovec. “Fant jej zdrav, dobil si je tovarišev in kradel pri vseh v okolici, dokler ( ga nisem včeraj obstrelil.” 1 “In kaj bo sedaj?” je zaklical Hrib, iznova obkladaj e Janka s pestmi. “Saj se poboljšam, ata ... Ko | se oženim z Orehovčevo in si ustanovim gospodarstvo ...” “Le počasi! Sedaj pojdemo k sodišču, ne pa na svatbo,” je odvrnil Grahovec. Stari Hrib se je zamislil. “Kako, kaj ga boste tožili?” je vprašal podžupana. “Rajši ga ne bi, ker vem, da bo zavrelo po celi okolici. Toda če me ne odškodujete, pa tožim.” Hrib je zopet pomislil. “No, koliko bi pa stalo,” “Od stopetdeset rubljev ne odstopim niti za las,” je odvrnil podžupan, razpevši roke. “O za Boga!” se je razjezil Janko. “Ustrelili ste me iz ene cevi, pa še hočete toliko denarja kakor za top.” “Če je tako,” je segel v besedo Hrib, “naj gre pa vsa stvar pred sodišče, kajti jaz za lumpa ne plačam stopetdeset rubljev.” “Meni stopetdeset, da ostane vse tajno,” je dejal Grahovec, “Polžu pa osemdeset za, ukradena konja.” Hrib je iznova začel pretepati fanta. “Ti razbojnik!... Povej, kdo te je pripravil do tega? .. .” “Saj veste, da Jozel... Dajte mir,” je tarnal Janko, “saj vas mora biti sram, pred tujimi ljudmi me pretepati.” “Zakaj si pa Jozela poslušal? “Ker sem mu dolžan sto rubljev.” “Jezus Kristus!” je zastokal Hrib, puleč si lase. “No, kaj bi veliko premišljevali,” se je oglasil Grahovec. “Vse skupaj tristo rubljev zame, za Polža in za Jozela. To ni veliko za vas.” “Ne, toliko ne plačam!” je vpil Hrib. “Saj jaz sam plačam, ko se oženim z Orehovčevo,” je odvrnil Janko. “Kaj boš ti plačal! ... Tega ne boš dočakal...” je stokal' stari. “Ha! če je tako,” je dejal raz-1 srjen podžupan, “pa pojdi, Janko, pred sodišče. Ti nam nisi kradel za šalo, torej se tudi jaz s teboj ne bom šalil. Pripravi se.” 1 Prijel je orjaškega fanta pod pazduho. “Ata, usmilite se!.. . saj sem O, to ste skopi, ata!... Za te bore groše me uničite za celo življenje!” je rekel Janko. “Vidiš, da si se opekel,” ga je dražil podžupan. “Pomniš, kako si pred kancelijo vlekel smodko in se norčeval, da me bodo okradli? ... Jaz sem pa rekel, da me ne bodo, in zgodilo se je po mojem, ti pa sedaj jokaš kakor baba. No, zdaj se norčuj!... No, pojdi! Bomo videli, ali nas res ne dohiti tvoj oče na cesti.” “Takoj, takoj!...” se je oglasil Hrib, videč, da podžupan v resnici vleže fanta k sanem. otrok. Jaz vzamem njen svet,, ijev Grahovcu in sto Jozelu.” ker se drži mojega, vam pa od- i p0lž je -omahoval. se pa prepirata?’* je ! vprašal Grahovec, stopivši k njima. m 1 ® ■;š fetasisfte TV v '.ČE- z vsega sveta - ki jih potrebujete M O VICE- ki jih dobite še svežo ®1P TM i vi i 4 O VICE- popolnoma nepristranske ILOVICE- kolikor mogoie srigiaaine UJi NOVICE- ki so zanimive F B LA G S P O M l N DESETE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE SOPROGE Louise Casserman roj. ZAMIDA, ki je za vedno zatisnila svoje drage oči 28. februarja 1983. Deset let je minilo že, odkar srce Ti več ne bije in črna zemlja truplo krije. Hvala, moja dobra žena, vso ljubezen si mi dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti! ŽALUJOČI SOPROG MICHAEL Mentor, Ohio, 28. februarja 1973'. Locafmg Gfnjs Biackfiy — ' " f | P O SY-PRINTED—Romantic whimsy characterizes this subtly feminine pants outfit of flower-sprigged cotton seersucker. A waist-defining shirt-jacket is paired with wide-legged pants for.an easy-going look. Separates by Per Se. vam vsak dan prinaša t hiše Ameriška Domovina Povejte fo sosadii, ki še m narožen iianjo _________. <-v.■--v--... One of the world’s most destructive pests of citrus, the citrus blackfly, shown here on a single leaf is the three stages of its life cycle, has been recently found in two new locations in the Texas lower Rio Grande Valley. This discovery is the result of an expanded biometric survey begun recently by thell.S. Department of Agriculture’s Animaland Plant Health Inspection Service. Entomologists running the survey say that the search techniques used are sensitive enough to detect infestations as low as 1 in 33,000. If the pest isn’t located and controlled while infestations are low, a 50% citrus crop reduction could result. On this leaf, eggs are shown arranged in a characteristically spiral naUern surrounded by larvae and pupae. USDA. FOTOGRAFSKI APARAT NE LAŽE! — Tako pro. vije in tako smo vajeni verjeti, Ta-le slika kaže, da to ne velja v vsakem slučaju in pri vsakem aparatu. Aparat, s katerim so bile posnete te svojstvene fotografije, ima poseben zapirač, ki je odgovoren za te neobičajne posnetke. . > OČE IN SIN - BEGUNCA. — Palestinski Arabci, ki so be-žali pred Judi v preteklih vojnah, žive v begunskih taboP' ščih na področju Gaze, v Jordaniji, v Libanonu in Sirifr Gornja slika očeta in sina je bila posneta v taborišču P‘a' fah na področju Gaze.