37 Za gozd – za nas Besedilo: Jasna Mulej Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokri- vajo skoraj 60 % njene površine. Kot značilen tip slovenske krajine je gozd pomemben gradnik slovenske nacio- nalne identitete. Slovenski gozdovi so med najbolje ohranjenimi v Evropi, o čemer priča podatek, da je več kot 50 % vključenih v omrežje Natura 2000 ali druge kategorije zavarovanih ob- močij. Jelovo-bukovi gozdovi severnih Dinaridov s širšim območjem notranj- skega Snežnika in Gorskim Kotarjem na Hrvaškem tvorijo največji strnjen gozdni kompleks v srednji Evropi in so zato izredno pomembni za ohranjanje številnih rastlinskih in živalskih vrst. To potrjuje tudi prisotnost krovnih vrst, vseh treh velikih zveri – med- veda, volka in risa. Obenem je gozd poleg vode tudi naš najpomembnejši naravni vir. Slovenci se radi hvalimo z razmeroma dolgo tradicijo trajno- stnega, sonaravnega in večnamenske- ga upravljanja z gozdovi, vendar pa se to danes nahaja na prelomnici, saj je pred vrati prenova slovenske gozdne zakonodaje. Tudi v naših rokah je moč, da vplivamo na to, v katero smer se bo jeziček na tehtnici prevesil – v smer ohranjanja s trajnostnim koriščenjem našega naravnega bogastva za nas in naše potomce ali v smer vedno večjega izkoriščanja in ozkih interesov manjše skupine ljudi. POMEN SLOVENSKIH GOZDOV Gozdovi opravljajo številne funkcije, ki jih lahko delimo v tri večje skupine: pro- izvodne, ekološke in socialne. Trenutno veljavni Zakon o gozdovih prepoznava kar 17 različnih funkcij gozdov. Med pro- izvodne spadajo lesnoproizvodna funkci- ja, pridobivanje nelesnih gozdnih dobrin in lovnogospodarska funkcija. Socialne funkcije zajemajo zaščitno, rekreacijsko, poučno, raziskovalno in higiensko-zdra- vstveno funkcijo ter funkciji varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine. Ekološke funkcije pa predstavljajo varo- vanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidro- loška funkcija, funkcija ohranjanja biot- ske raznovrstnosti ter klimatska funkcija. Večnamenska raba gozdov pomeni načr- tovan način gospodarjenja z gozdovi, ki zagotavlja uresničevanje različnih funkcij gozda. Javna gozdarska služba (Zavod za gozdove Slovenije), ki načrtuje gospo- darjenje za vse gozdove ne glede na la- stništvo (javno ali zasebno), ima tako po- membno nalogo usklajevanja zasebnih in javnih interesov. Tržno so dobro ovrednotene samo proizvo- dne funkcije gozdov, pri čemer hlodovina predstavlja približno tri četrtine vrednosti, s 15 % sledi izkoriščanje lesa za energetske namene, z 10 % pa nelesni gozdni proizvo- di, ki vključujejo divjačino, gozdne plodove, gozdni med in druge dobrote iz gozda. Les je sicer naravi prijazen material in kot su- rovina v primerjavi z drugimi energetsko najmanj potraten, kar je v času podnebnih sprememb pomembna prednost. Žal je slo- venska lesnopredelovalna industrija skoraj popolnoma zamrla, tako da se slovenski les v glavnem nepredelan izvaža v sosednji Av- strijo in Italijo. Posredno lahko ocenimo tudi vrednost socialnih funkcij gozda, saj ta pomemb- no prispeva k turistični prepoznavnosti in ponudbi številnih turističnih destina- cij. Ekološke vloge gozda je možno ovre- dnotiti z analizo ekosistemskih storitev, vendar take celovite analize na ozemlju Slovenije še nimamo. Obstajajo tudi pre- pričanja, da prevajanje vrednosti ekolo- ških vlog v ekonomsko vrednost lahko prinese naravi in s tem človeku več škode kot koristi. Vsekakor dejstvo, da ekološke funkcije nimajo svoje vrednosti v denarju, na koncu pogosto pomeni, da so te v boju različnih interesov za isti naravni vir pre- zrte in zapostavljene. SLOVENSKI GOZDNI REZERVATI Nekatere funkcije gozdov so med sabo nezdružljive. Tako na primer v gospodar- skih gozdovih ne moremo spremljati po- polnoma naravnega razvoja in procesov. V Sloveniji je 0,8 % površine vseh gozdov izvzetih iz gospodarjenja – to so gozdni rezervati. Mreža gozdnih rezervatov je sicer razdrobljena, skupna površina pa še dodatno upada. Največji slovenski bukov pragozd Krokar s 74 hektarji je še vedno premajhen, saj bi bilo zaradi t. i. robnih efektov potrebnih vsaj 150 hektarji povr- šine za popolno funkcionalnost osrednje- ga dela pragozda. Rezervati imajo pomen za celotno druž- bo. Slovenija si danes prizadeva, da bi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Sne- žnik – Ždrolce skupaj s prvinskimi buko- vimi gozdovi Karpatov in starodavnimi bukovimi gozdovi Nemčije vključili na seznam svetovne dediščine UNESCO. Ti Odmrla drevesa porajajo življenje v kočevskem pragozdu Krokar, največjem pragozdu v Sloveniji. (foto: Miha Krofel) 38 gozdni sestoji tako predstavljajo edin- stven primer, v katerem lahko razisku- jemo razvoj kopenskih ekosistemov in združb vse od zadnje ledene dobe dalje. Pomembni so tudi za vrste, ki so specia- listi starih gozdov, kot je na primer belo- hrbti detel (Dendrocopos leocotos). Ta je pri nas močno ogrožen, saj za svoj obstoj potrebuje dovolj odmrlih debel listavcev, v katerih najde kozličke in podlubnike, ki predstavljajo njegovo glavno hrano. Od- mrla drevesa pa v gospodarskih gozdovih odstranjujejo in jih tako primanjkuje. VČASIH NI BILO TAKO IN NI NUJNO, DA BO TAKO TUDI OSTALO Leta 1875 je gozd poraščal le 36 % po- vršine današnje Slovenije, od takrat do nedavnega pa se je njegova površina za- radi opuščanja kmetijskih površin stalno povečevala. Gozdarstvo sledi potrebam družbe. Tako so bili še za prvo polovico 20. stoletja in takratno gospodarsko kri- zo značilni veliki goloseki in intenzivne sečnje. Sistematično gozdnogospodarsko načrtovanje je bilo v takratni Jugoslaviji uvedeno šele leta 1974. Z večanjem bla- ginje družbe se je vrednotenje gozdov spreminjalo in vedno bolj sta postajala pomembna ekološki in socialni pomen gozdov. V luči današnje vsesplošne gospodarske krize tudi naši javni gozdarski službi ve- dno bolj primanjkuje financ in pojavljajo se pobude po zmanjševanju načrtovanja oziroma »nepotrebnega oviranja« izkori- ščanja gozdov. Vsekakor je za spremljanje in zagotavljanje ohranjenosti slovenskih gozdov zelo pomembno, da se delo v goz- dovih še naprej načrtuje. KOALICIJA ZA GOZD Leta 2013 smo se prvič zbrali predstav- niki nevladnih organizacij in posamezni- ki, ki se zavedamo, da dobro ohranjeni gozdovi niso samoumevni in da je treba združiti moči v boju proti ozkim intere- som kapitala, ki ogroža slovenske gozdo- ve. Iz srečanj se je rodila Koalicija za gozd, mreža organizacij in posameznikov, ki se zavedajo pomena gozdov za trajnostni razvoj Slovenije v dobrobit vseh njenih prebivalcev ter ohranjanja biotske razno- vrstnosti. Koalicija deluje politično, in sicer z odzi- vanjem na aktualne dogodke, preko obve- ščanja javnosti pa opravlja tudi vlogo psa čuvaja. Od leta 2013 smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na- slovili tri odprta pisma, o katerih so poro- čali tudi nacionalni mediji. V Koaliciji za gozd so vedno dobrodošli novi člani, ki se prepoznajo v njenem poslanstvu, pristo- pni pogoji pa so objavljeni na spletni stra- ni http://www.koalicijazagozd.si. PROJEKT ZAgozd Leti 2015 in 2016 sta prelomni za slo- vensko gozdarstvo in gozdove, saj se ob izteku dvajsetletnih koncesij za izkorišča- nje državnih gozdov odpira gozdna zako- nodaja, ki predstavlja podlago in okvir za upravljanje z našimi gozdovi. Dinari- cum, Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Pravno-informa- cijski center nevladnih organizacij – PIC s projektom Za gozd – za nas. Aktivacija civilne družbe in zastopanje javnega in- teresa v novi slovenski gozdni zakonodaji ali kratko ZAgozd nameravamo ozavestiti slovensko javnost o vrednosti različnih funkcij slovenskih gozdov in informirati o aktualnem političnem dogajanju na tem področju, omogočiti širok in transparen- ten civilni dialog o prihodnosti upravlja- nja s slovenskimi gozdovi in oblikovati strokovno podkovane predloge, usklaje- ne v koaliciji, ter le-te posredovati odlo- čevalcem. Projekt finančno podpira Fi- nančni mehanizem EGP 2009–2014, več o njem pa lahko preberete na spletni strani društva Dinaricum. Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), ogrožena vrsta, vezana na gozdove z odmrlimi listavci. (foto: Tomaž Mihelič) Polna dvorana na posvetu Gozd – naše skupno do- bro priča o nujnosti široke in vključujoče razpra- ve o prihodnosti slovenskih gozdov. (foto: Petra Muhič)