šentjurske mm Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 5/12 marec 2012, cena 2 I (SsatEasMfeB (Me® 6d bStI1ec833 §TEftg?lXhgiffa VfelHli pfšflstiS SkOsMIte) Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE | 2012 j 352(497.4 Šentjur) llllllllllllllllllllllllllllll COtt [:>!'. G3HME, 031 652 437 wgjBSm 77 1 14 www.trgovinejager.com r TAGER TRGOVINE Mreža Promoplast, okence 100 x 75 cm, premer žice 2,1 mm, 25 m, profi Višina 100 cm Višina 120 cm Višina 150 cm Opeka modul 6/1,29x I9x 19 cm, 160 kos na paleti, poraba 17/25 kos za 20/30 cm stene Mreža Europlast, okence 100 x 50 cm, premer žice 2,2 mm, d25 m, profi Višina 100 cm 43?o Višina 120 cm Višina 150 cm Cement NEXE SPECIAL, marka 425, 25 kg, rdeči icnoiEi TAKOJ CENEJE —~ 2,® NH22E!32!23HF Trampolin z zaščitno mrežo, premer 3 m 13491 mCtSnzsssp TAKOJ CENEJE REDNA CENA 149 J3E3EH3I TAKOJ CENEJE REDNA CENA 99P® Gorsko kolo 2623 Extreme alu platišča, v-brake zavore, menjalnik in prestavne ročice sunrace, jeklene vilice, 18 prestav M1 IIB—> Jagros d.o.o., Lase 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja za P.E. Jager Šentjur do 06.04.2012. Za možne napake v tisku se opravičujemo! 40 let Mešamo manjše količine raznih vrst betonov (navadnih in estrih betonov) za individualne gradnje. Nudimo tudi prevoz betona. Betonski zidak j 25-0,73 evra Cena je z 10% popustom in DDV! PREVOZ IN RAZLAGANJE S HIJAPOM! Vsi proizvodi imaje certifikat kakovosti 1374-DGP-54-Z! Betonski zidak 30 - 0,79 evra ___________________________________■ ■ i Nudimo tudi betonske protipotresnike (20, 25, 30), betonske votlake (20, 25, 30), betonske zidake 12,13 in posebnost: radialno betonsko opeko za izdelavo silusov, bazenov, gnojnih jam... proizvodnja betonskim IZDELKOV M BETONARNA DUŠAN LAH s.p. Cesta Kozjanskega odreda 29a, 3230 ŠENTJUR tel. delavnica: 03 749 20 10 Fax: 03 574 17 41 GSM: 031-612-692; e- mail: betonarna.lah@siol.net Delovni čas: pon-pet 7.00-17.00, sob 7.00-12.00 TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: -TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV AVTO j «<#\ Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure www.avtokrka.si tel.: 03/74 89 450 fax.: 03/ 74 89 460 irtfo@avtokrka.si Se gospodarska kriza pozna tudi na vašem žepu? Novo vprašanje: Darujete kdaj v dobrodelne namene? www.sentjurskenovice.si uvodnik no^ce Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Enakopravnost Enakopravnost, enake možnosti, enake pravice žensk in moških, enakost pred zakonom ... Vsi se podpišemo pod to, no, vsaj večina. V uvodniku ne bom pisal o družinskem zakoniku, saj bomo v času, ko bodo Šentjurske novice pri tiskarju, že poznali odgovor na vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 16. junija 2011?« Pisal bom o plačevanju računov. V Sloveniji bi nam bilo bistveno lepše, če bi pognali denarni tok plačevanja računov, začenši od same države navzdol. Da sploh ne omenjam stečajev in izčrpavanj podjetij. Klasična vsakodnevna zgodba. Stečajni upravitelji bodo sicer iz stečajne mase poplačali okoli 10 % dolga, ampak predvsem velikim upnikom - bankam, ki so v naložbah v ta podjetja v pehanju za večje procente obresti ostale brez svojih glavnic kreditov. Tisti mali, ki so jim ta podjetja dolžna po nekaj 10.000 EUR, se bodo obrisali pod nosom, četudi je ta denar eksistenčnega pomena za marsikatero manjše podjetje in celo družino podjetnika. Ampak ne, najprej pridejo na vrsto »ta veliki« in reševanje podmiznih in s strani banke nepreverjenih kreditov. Upanje mi daje ravno razvpiti Vaskrsič. Nepomembnemu malemu človeku, ki ni plačal banki 150 EUR, so prodali hišo. Sicer so se organi pregona spravili na najmanjšo ribo, ki so jo našli, in si ne more privoščiti odvetnikov kova Matoz, Senica in Čeferin. Razne hilde, kordeži, Šroti, gajški, škoberneti in drugi tički pa se mirno sprehajajo po slovenskih ulicah, živijo v svojih vilah, vsak dan jedo kaviar in pijejo draga vina in kar je najbolj žalostno, spijo mirno spanje. Naropano gotovino pa hranijo pod imenom svojih partnerjev in na računih na Kajmanskih otokih. Je to enakopravnost? www.sentjurskenovice.si Množično menjujemo osebne lokumente 8.482. Toliko potnih listov in osebnih izkaznic bo na območju Upravne enote Šentjur poteklo letos. Gneča. Nanjo so pripravljeni, za izdajo novega dokumenta pa raje zaprosite že pred potekom. Piše: Nina K robat Skoraj polovici vseh potnih listov in skoraj četrtini vseh osebnih izkaznic v Sloveniji bo letos potekla veljavnost. Ker Upravne enote zaradi zategovanja pasu občanom obvestil o poteku ne pošiljajo več, bomo veljavnost svojih dokumentov morali preveriti sami. »Staršem priporočamo, da so pozorni tudi na veljavnost dokumentov otrok, saj ti potečejo prej kot dokumenti odraslih,« ob tem opozarja načelnica UE Šentjur Marjana Metličar. Na območju šentjurske Upravne enote (UE) letos sicer poteče 4.850 osebnih izkaznic in 3.632 potnih listov. Gneča je že Načelnica ocenjuje, da se bo obseg dela zaradi menjav dokumentov povečal za okoli 30 odstotkov. Največjo gnečo sicer pričakujejo v prihodnjih mesecih, vse tja do jeseni. »Na povečan obseg dela smo ustrezno pripravljeni vsi, tako na upravni enoti, v Cetisu kot pooblaščenem izdelovalcu, kakor tudi na Ministrstvu za notranje zadeve, ki dnevno spremlja stanje,« je povedala načelnica in dodala, da bodo po potrebi odprli tudi več okenc za sprejem vlog. Če se želite poletni gneči popolnoma izogniti, lahko menjavo osebnega dokumenta naročite že pred potekom veljavnosti. In to na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu, ne glede na stalno prebivališče. Pa spomnimo, kakšen je postopek menjave. OGLASNA DESKA Na Upravni enoti Šentjur so na povečan obse dela pripravljeni MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA l"PRA% KbFIBUKE StlMMH DAVČNI iRAD CELJE izpostava Šentjur prt Celju RFPVBUKA SLOVESU* B1CEL1U Kako zamenjam? Vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice osebno vložimo na katerikoli UE. S sabo moramo prinesti osebni dokument, denimo staro osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje. Vlogo preko računalniškega programa izpolni uradnik, mi pa preverimo osebne podatke in vlogo podpišemo. Za izdajo dokumentov otrok, mlajših od osem let, zaprosi otrokov zakoniti zastopnik, če je otrok starejši, mora biti navzoč. Starejšim od 12 let ob vložitvi vloge Preverite veljavnost Na območju Upravne enote Šentjur, torej na območju občin Šentjur in Dobje, letos poteče 4.850 osebnih izkaznic in 3.632 potnih listov. Če nas organi pregona zalotijo brez veljavnega osebnega dokumenta, nas lahko doleti globa od 200 do 830 evrov. Tajfunu rating leta Družbe Hella Saturnus, Količevo Karton in Tajfun Planina so konec februarja dobile nagrado rating leta, ki jo podeljujeta Dun & Bradstreet in Bonitetna hiša. Prvo sito za uvrstitev med kandidate za nagrado je bilo, da družba poravnava svoje obveznosti v dogovorjenem roku. Izmed takih družb so bile izbrane tiste, ki so po kapitalu v najvišjem razredu, saj je od njihovega zdravja najbolj odvisno nacionalno gospodarstvo. Nagrada ima tudi praktično vrednost, saj bo omenjena v boniteti družbe še vse leto, zato bo družba avtomatično deležna ugodnejše obravnave pri dobaviteljih, bankah in zavarovalnicah, ko jo bodo preverjali. Planinsko podjetje Tajfun je eno izmed treh najbolj zanesljivih poslovnih partnerjev pri nas. Nuša Hercog, državna prvakinja v pospešenem šahu. Foto: Jure Godler Dokument Osnovna cena v EUR Cena ob izgubi v EUR Cena prioritetne obravnave v EUR Potni list (polnoletni) 41,55 55,15 55,60 Potni list (od 3 do 18 let) 34,75 41,55 42,00 Potni list (do 3 let) 30,67 33,39 33,84 Osebna izkaznica (polnoletni) 18,77 27,83 28,28 Osebna izkaznica (od 3 do 18 let) 14,25 18,79 19,24 Osebna izkaznica (do 3 let) 12,43 15,15 15,60 Cene izdaje potnih listov in osebnih izkaznic po običajnem in prioritetnem postopku ter ob izgubi v evrih. za potni list odvzamejo tudi dva prstna odtisa. Seveda potrebujemo tudi fotografije velikosti 3,5 x 4,5 cm ali potrdilo e-fotografa o fotografiji v digitalni obliki. Naše fotografije lahko namreč v digitalni obliki naložijo na posebni državni strežnik, kjer so na voljo za izdelavo dokumenta. V šentjurskem foto studiu nas bo fotografiranje stalo 12 evrov, štiri fotografije pa bomo prejeli že po petih minutah. Daljše čakalne dobe Osebne izkaznice in potne liste izdeluje Cetis Celje. Tam morajo osebne izkaznice izdelati najkasneje v štirih, potni list pa v sedmih delovnih dneh. Če prejmejo več kot dva tisoč vlog dnevno, se lahko ta rok za vsakih nadaljnjih 500 vlog dnevno podaljša še za en dan. Ker letos pričakujejo gnečo, se bodo roki torej podaljšali. Metličarjeva občane zato poziva, da vlogo za izdajo novega dokumenta Bogomir Ulbing, predsednik Združenja borcev NOB 5: ' v:;:'.' C iVUMCANN' ::: v-: :: / 'v; »Padlim na Resevni: Skušamo se vam zahvaliti vsaj enkrat na leto, čeprav si zaslužite, da bi vam čarobno besedo hvala ponavljali vsak mu dan- vedno mova in znom-(< oddajo vsaj mesec dni pred potekom starega dokumenta. Če dokument potrebujemo takoj, lahko zaprosimo za prioritetno obravnavo. To pomeni, da osebni dokument na Upravni enoti Celje pridobimo še isti dan. Vlogo moramo v tem primeru v Šentjurju oddati do 11. ure dopoldne, za dokumente pa bomo plačali več kot sicer. Veljavnost in starost Otroci lahko osebni dokument pridobijo takoj po rojstvu. Dokument bo v tem primeru veljal le tri leta. Ko bo otrok star tri leta, dobi dokument z veljavnostjo petih let in tako vse do 18. leta. Šele ko smo polnoletni, pridobimo dokument z veljavnostjo desetih let, dokument s trajno veljavnostjo pa pridobimo, ko jih dopolnimo 70. Če smo v obdobju petih let dvakrat pogrešili ali izgubili dokument oziroma so nam ga dvakrat ukradli, nam bo nov veljal le eno leto. Osebna in/ali potni? Če ste med tistimi odraslimi, ki vam letos potečeta oba dokumenta, vas bo menjava stala dobrih 60 evrov. Če dokument poteče še komu od družinskih članov, bo družinski proračun precej trpel. Tako marsikdo že razmišlja, kateri dokument sploh naročiti. Za zamenjavo potnega lista se najbrž ne bodo odločili vsi. Zakon namreč določa, da moramo vsi polnoletni državljani imeti veljaven identifikacijski dokument, to je osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, obmejna prepustnica ali orožni list, sicer nas lahko doleti od 200 do 830 evrov kazni. Potni list torej ni obvezen, saj lahko potujemo tudi z osebno izkaznico, in sicer kar v 34 držav (vse države EU in nekdanje Jugoslavije). Tudi na šentjurski UE opažajo, da se zadnja leta več ljudi odloča za osebno izkaznico in manj za potne liste. Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. __________________ Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. Bojana Potočnik, mentorica šolskega recitala Rekel je, da bo pesnik je svoje učence pripeljala do državnega srečanja v Ljubljani Ajda Brilej. Koncert za deklico s cerebralno paralizo je napolnil hruševsko telovadnico. Še je upanje za dobroto. Vinko Čonč, šentjurski župnik. Zaradi njegovega velikega angažmaja je nastala nova župnijska knjiga. Travis VVilliam Nelson, košarkar KK Šentjur iz Združenih držav Amerike, je postal statistično najboljši posameznik rednega dela (MVP). Nuša Hercog, mlada šahistka Šahovskega kluba Šentjur in ŠD Prevorje, je postala državna prvakinja v pospešenem šahu v kategoriji deklic U10. Nejc Amon, perspektivni šahist, je postal državni prvak v pospešenem šahu in počasnem šahu v kategoriji dečkov U10. Maja Majcen, mlada šahistka, je postala državna prvakinja v počasnem šahu v kategoriji deklic U10. Nagrajeni Šentjurčani Na prireditvi so podelili 17 bronastih znakov, sedem dejstva ‘novice Potres Kozjansko 2012 V skupni službi šestih občin v zadnjih letih vse bolj razmišljajo o večdimenzionalnih vajah, v katerih sodelujejo različne službe zaščite in reševanja, od zdravniških, reševalnih, gasilskih in drugih ekip. Pred dvema letoma so vse reševalne službe priprave in uspešno izvedle vajo reševanja v domnevni hujši nesreči v slatinski steklarni. Letos načrtujejo vajo reševanja ob potresu na Kozjanskem. Prevzemniki. Kdo se zanima za nakup Alposove opreme in nepremičnin? Piše: Jure Godler Po stečaju nekoč šentjurskega paradnega konja je skoraj 400 delavcev ostalo brez služb. Svoje delo je zaključila tudi stečajna upraviteljica Darja Erceg. Padla je razsodba. Nekdanje podjetje je vredno le 27 milijonov. Kdo terja Alpos? V stečajno maso Alposa je Ercegova od 293,3 milijona EUR priznala za 285,7 milijona terjatev. Priznanih navadnih terjatev je 197,7 milijona EUR, prednostnih terjatev 1,3 milijona EUR terjatev, ločitvenih pravic pa 86,6 milijona EUR. Največji ločitveni upniki so Nova kreditna banka Maribor (31,9 mio EUR), Nova Ljubljanska banka (24,9 mio EUR), banke v skupini Hypo (19,5 mio EUR), Merkur (17 mio EUR), Abanka (16,4 mio EUR) in Acroni (15,25 mio EUR). Ercegova je ocenila vrednosti nepremičnin na 17,1 mil EUR, kamor sodijo predvsem proizvodni obrati in upravna stavba. Želja stečajne upraviteljice je, da bi prodala določene nepremičninske objekte skupaj z opremo, vendar jih bo zaradi velikosti nepremičnim zelo težko prodati. Skupna vrednost tako premičnega kot nepremičnega premoženja in zalog je ocenjena na 27 mio EUR. Kupci Do zdaj si je Alposovo zapuščino ogledalo že šest zainteresiranih kupcev. Za nakup se zanimajo predvsem manjša podjetja. Po poročanju portala Steel BB so si Alpos ogledali tudi predstavniki nemškega jeklarja Wuppermann in avstrijskega Voestalpine. Ercegova trditve portala zanika, pove pa, da v marcu pričakuje obisk nemškega podjetja. Po poročanju dnevnika Finance naj bi šlo za podjetje Wuppermann, ki si želi širiti svojo proizvodnjo na vzhodne trge. ■■■■■ni Alposovo premoženje je ocenjeno na 27 milijonov EUR. Prvi marec. Mednarodni dan civilne zaščite (CZ) Kdo bo kupil Alposovo zapuščino? so z osrednjo regijsko slovesnostjo obeležili v Šmarju pri Jelšah. Nepogrešljivi. Prostovoljci reševalci požrtvovalno pomagajo, ko je treba. Piše: Jure Godler, Sergeja Javornik srebrnih znakov, zlat znak CZ ter tri plakete Civilne zaščite. Bronasti znak je med drugimi prejel Jernej Tisel, član štaba CZ Občine Šentjur in namestnik poveljnika CZ, za prispevek k razvoju infrastrukture CZ v Občini Šentjur, aktivnost pri reševanju in odpravljaj u posledic naravnih nesreč in sodelovanje pri sanaciji in popisu škode zaradi poplav, ki so prizadele našo občino. Prav tako je bronasti znak prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva, ki letos praznuje 90-letnico obstoja, in sicer za požrtvovalnost in usposobljenost članov za elementarne in druge naravne nesreče v občini in izven nje. Prav tako nizajo uspehe na raznih tekmovanjih. Bronasti znak so prejeli še člani Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Žusmu, ki poleg svojega požarnega rajona pokrivajo tudi rajon KS Tinsko iz Občine Šmarje pri Jelšah. V letošnjem letu praznujejo 80-letnico svojega obtoja. voril Janko Petrovič z republiške uprave za zaščito in reševanje. »Prostovoljstvo ostaja naša temeljna vrlina in osnova sistema zaščite in reševanja. Lani smo uspeli z nekaj ukrepi za izboljšanje pogojev vseh v sistemu. Pred nami je težko leto, predvsem zaradi omejenih proračunskih možnosti. Uprava bo naredila vse za ohranitev sedanje ravni usposobljenosti, znanja in opremljenosti enot. S skupnimi močmi in čim bolj racionalnim delovanjem nam bo uspelo,« je poudaril slavnostni govornik. Med glavnimi izzivi je izpostavil ureditev Foto: Sergeja Javornik Štab Civilne zaščite za Zahodno Štajersko je skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje izpostave Celje in Občino Šmarje pri Jelšah v šmarskem kulturnem domu pripravil osrednjo regijsko prireditev. Na prireditvi so prejeli priznanja najzaslužnejši pripadniki Civilne zaščite, pripadniki prostovoljnih reševalnih enot in druge organizacije za zasluge in prispevek pri izvajanju zaščite reševanja. Prostovoljstvo je vrlina O stanju in težavah reševalcev, gasilcev, civilne zaščite je sprego- Jernej Tisel je prejel priznanje za aktivno sodelovanje v Civilni zaščiti. •■■■■■■■■■HggggHgHHM Vsi prejemniki priznanj v šmarskeču'turnem domu. statusa prostovoljnih reševalcev s spremembami delovno-pravne, zdravstvene in pokojninske zakonodaje. številka meseca novice toliko članov šteje Društvo upokojencev Šentjur PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. v Ritnik 17, 3230 Šentjur v«« “ m (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Franc Gajšek brez lizinga Šentjurskemu podjetniku Francu Gajšku, lastniku več družb in nepremičnin, med drugim Metalke Trgovine in Laboda, je zaradi večmilijonskega dolga do Hypo Leasinga to odpovedalo pogodbo. Hypo Leasing želi zaradi neporavnanih obveznosti Gajškovih podjetij zaseči nepremičnine, med drugim tudi stavbo Metalke Trgovine v Ljubljani, najemniki njegovih podjetij pa naj bi postali najemniki Hypo Leasinga, pišejo v dnevniku Finance. A Gajšek vrača udarec in je lizingodajalca že kazensko ovadil. Trdi, da mu je Hypo Leasing že zaračunaval dvojne obresti od leta 2006 in jih knjižil kot avans, lani pa naj bi neupravičeno skušali unovčiti pet bianko menic. Decembra lani je Franc Gajšek vložil tudi kazensko ovadbo zoper odgovorne zaradi suma ponarejanja listin in neupravičene uporabe tujega premoženja. (N. Z.) Velikonočnica v polnem razcvetu Na pobočju v Boletini pri Ponikvi so, še pred veliko nočjo, zacvetele velikonočnice CPulsatilla Grandis). Znamenite cvetlice, ki se raztezajo na enem do dveh hektarjev velikem rastišču, so na ogroženem seznamu rastlinskih vrst in so med najbolj zaščitenimi v Sloveniji. Področje v Boletini, ki je eno izmed štirih uradnih v Sloveniji, kjer uspeva ta kosmatinec, vzdržuje Turistično-olepševalno društvo Ponikva. V sodelovanju z Mladinskim društvom Ponikva organizira dežurstvo na rastišču med cvetenjem. Članice in člani MDP delijo informacije že tretje leto, letos pa se jim bo pridružilo še nekaj dijakov s Šolskega centra Šentjur. Velikonočnica že vrsto let pritegne veliko število obiskovalcev iz vse Slovenije. Lansko leto so našteli okoli 1.500 obiskovalcev, približno toliko jih pričakujejo tudi letos. Strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne dediščine vsako leto preštejejo število velikonočnic, leta 2011 so jih našteli okoli 1500. Velikonočnica ob optimalnih pogojih cveti nekje do pet tednov, letos bo njen čas cvetenja krajši, saj jo je prizadela suša. Vendar, če je še niste obiskali, še ni prepozno, saj je še vedno v cvetenju. (G. A.) Do rastišča velikonočnice se odpravite peš s Ponikve, za kar boste potrebovali 10 minut. Predlog proračuna sprejeli na lepe oči Svetniki so dali zeleno luč kandidatki za ravnateljico OŠ Dobje Suzani Plemenitaš Centrih. Dobje s katerega planeta? Po tem, ko je župan Občine Dobje Franc Leskovšek zavrnil in zadržal izglasovan sklep občinskih svetnikov o zamenjavi šolske svetnice Jožice Salobir, so opozicijski svetniki že drugič zapored sklicali izredno sejo občinskega sveta Dobje. Tokratne seje ni vodil župan, saj ni hotel sklicati že druge zaporedne izredne seje, zato so jo sklicali svetniki sami oz. njihov predstavnik Matej Gračner. Pričakovati je bilo, da bodo tako občinski svetniki kot župan Leskovšek na drugo zaporedno sejo prišli do zob oboroženi s pravnimi tolmačenji. Po vprašanju svetnice Natalije Plemenitaš Fuchs, kdaj bo marčevska seja in če je gradivo že pripravljeno, je župan vzrojil in svetnikom navrgel, če vedo, na katerem svetu živijo, v Sloveniji ali na planetu Dobje. Dodal je, če spremljajo, kaj se dogaja v javni upravi po Sloveniji in kaj bodo prinesli ukrepi vlade. Svetniki so se branili, da če bi župan podpisal že prvi izglasovan sklep, druge izredne seje ne bi bilo. Župan je pomahal s pojasnilom Urada za lokalno samoupravo, kjer naj bi bilo napisano, da se na seji ne sme istočasno obravnavati razrešitve in novega imenovanja. Prav tako je spraševal po nujnih razlogih za sklic izredne seje. V burno debato se je vmešala še Natalija Plemenitaš Fuchs, ki je županu očitala zelo slabo pripravljen sklep, kateremu so se smejali ljubljanski pravniki, ki jih je zaprosila za tolmačenje. Prav tako je dobrosrčno svetovala, naj sklepa raje ne nosi na Upravno sodišče, kot je predhodno zagrozil, saj se bo tam samo osmešil. Odzvala se je tudi na županovo pisanje po dnevnem časopisju, da svetniki izčrpujejo proračun, in mu navrgla, da je predvidena postavka za župana in podžupana 32.000 EUR, za svetnike pa le 3.000 EUR. Po urici neskončnih debat o moralnih spornostih in zakonskih aktih so svetniki ponovno izglasovali sklep o razrešitvi Jožice Salobir. Župan Leskovšek jim je zagotovil, da tega sklepa ne bo podpisal. Svetniki so še za zaključek namenili svojo sejnino za otroško simulacijo vožnje po prometnih površinah. (JG) Na mizo. Svetniki so med sejo prejeli predlog proračuna in ga potrdili za javno razpravo. Piše: Jure Godler Na sedmi redni seji Občine Dobje se je zapletlo že na samem začetku. Svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs je predlagala umik dveh točk z dnevnega reda seje - točko, ki bi razveljavila sklep, da komisija za imenovanja in volitve vodi postopke v primeru upravnega spora, ker predlog nima obrazložitve, ter obravnavo proračuna občine, saj ga na začetku seje svetniki še sploh niso imeli. Uspelo ji jele polovično in razprava o predlogu proračuna je ostala na dnevnem redu. Fotolov? Župan Franc Leskovšek je poročal, da so oddali finančna poročila na Ajpes. Sklep o razrešitvi Dobjanski proračun Dobjanski proračun predvideva 1.348.000 EUR prihodkov, kar je za 400.000 več kot v letu 2011. Odhodkov so predvideli za 1.584.000 EUR, končna realizacija za leto 2011 pa je bila 890.000 EUR. Investicijskih odhodkov predvidevajo 811.000 EUR, v letu 2011 pa jih je bilo samo 182.000 EUR, kar je skoraj štirikrat manj. V teh dneh bomo tudi v Dobju dočakali razplet vojne za ravnateljski stolček. Za to mesto se potegujeta zdajšnji ravnatelj Suzana Plemenitaš Centrih. Jožice Salobir je po posvetovanju s pravniki podpisal, a zadevo le predal v presojo ustavnemu sodišču. Konec meseca marca bodo postavili opazovalnice za fotolov. Pred prvim zagonom je tudi biološka čistilna naprava. V postopku izdelave projekta je tudi vodooskrba občine, ki pa je skupen projekt z Občino Šentjur. Projektna dokumentacija za cesto Repuš-Jezerce je skoraj dokončana, manjka samo še soglasje ARSO. »Če bomo uspešni na razpisu, bomo imeli težave z likvidnostjo in bo treba razmišljati o premostitvenem kreditu, dokler ne pridejo razpisna sredstva,« je nadaljeval župan Leskovšek. Zelena luč za Plemenitaševo Svetniki so izglasovali pozitivno mnenje o imenovanju ravnateljice Suzane Plemenitaš Centrih. Aktualnemu ravnatelju so očitali, da se je na občinski svet obračal le s problemi in ne z rešitvami, z zapleti Vincenc Frece in učiteljica Suzana Plemenitaš Centrih. Svet šole, ki je sestavljen iz 5 zaposlenih, 3 predstavnikov staršev in 3 predstavnikov ustanovitelja - Občine Dobje, bo prinesel končno odločitev o ravnatelju. Tehtnica, kako bo kdo glasoval, se je po zamenjavi Jožice Salobir rahlo prevesila v korist Plemenitaševe, kljub temu, da sama ne bo smela glasovati zaradi nasprotja interesov. Zdajšnji ravnatelj z bilanco, upokojitvijo hišnika, s ceno vrtca, z vmešavanjem v svet zavoda in izkoriščanjem imena šole v zasebni tožbi. Ponavljali glasovanje Županov predlog o začasnem financiranju drugega tromesečja so svetniki najprej zavrnili, kar je šokiralo župana in direktorico občinske uprave Andrejo Gradič, ki je proračun pripravljala čez vikend. Ker je grozila po zakonu nova izredna seja, sta hladne noge dobila svetnika Edi Kovačič in Karl Čadej, ki sta spremenila svoj glas in sprejeli so začasno financiranje. Predlog proračuna so svetniki dobili med sejo na mizo. To je raztogotilo Natalijo Plemenitaš Fuchs. Svetniki so, ne da bi sploh odprli sveženj listov pred sabo, sprejeli sklep, da so ti listi primerni za javno obravnavo. Šlo je seveda za predlog proračuna, ki ga novinarjem sploh niso privoščili. Frece računa na glasove učiteljev, Plemenitaševa pa na glasove staršev in ustanovitelja. (N. Z.) Vincenc Frece. Dobje s starim ravnateljem ali z novo ravnateljico Veliki projekti v občini so šibka točka Aleksandra Šuster Močnik. Zaposlena je na Regionalni razvojni agenciji Celje in dela kot vodja projektov. Ima dva sinova, ki bosta maja dopolnila pet in dve leti. Z družino stanuje še pri starših, z možem pa gradita hišo in upa, da se bodo še letos preselili. Za konjičke ji ne ostaja veliko časa, saj jih ji služba in majhni otroci preprosto ne dopuščajo. Je občinska svetnica SDS. Piše: Jure Godler Kakšna so vaša občutja po enem letu delovanja v OS? ► V občinskem svetu je zanimivo. Moram priznati, da po prvi seji nisem spala ravno najboljše (smeh)... Gre za neko specifično okolje. Ko gledaš sejo državnega zbora, se zdijo nekatere stvari banalne, a ko si sam vpleten v podobne razprave in postopke, začneš gledati na to z druge perspektive. Je pa zagotovo izkušnja več in dober način, da dobiš malo trde kože. Vsekakor izkušnja za celo življenje. Od blizu spoznaš, kako se odločitve sprejemajo in kako se izvajajo. Ali ima svetnik moč, da vpliva na določeno dogajanje v občini? ► V kolikor gre za temo na občinskem svetu, definitivno ima. Pomembno je, da se na seje občinskega sveta primerno pripraviš in da k razpravi pristopiš s tehtnimi argumenti. Samo to je ključ, da lahko vplivaš na odločitve občinskega sveta. Glede samih priprav je takole: gradiva je veliko, toliko, da vsega ne moreš 100-odstotno predelati in obvladati. Osredotočiš se na tista področja, ki so ti blizu in ki jih po službeni ali zasebni plati bolje poznaš. Zagotovo lahko s primernimi argumenti vzbudiš pozornost, četudi kot posameznik h končni odločitvi prispevaš samo en glas. Sodite med kar ostre kritike vladajoče oblasti. Zakaj? ► To je popolnoma odvisno od teme. Sem človek, ki ne vidim pomena v tem, da bi neko stvar, ki je sicer dobra, izpodbijala, četudi jo je pripravila »druga« politična opcija. Takrat, ko je potrebno, delujem kritično. Pomembno se mi zdi, da se v temo poglobiš in da o njej razpravljaš. Analiziraš, kaj je dobro in kaj slabo. Podobno, kot funkcioniraš v življenju, moraš funkcionirati tudi v občinskem svetu. Se vedno strinjate z mnenjem svoje stranke? Ali lahko glasujete nasprotno od mnenja svoje stranke? Je to dovoljeno pri SDS? ► Seveda je dovoljeno. Pri nas je princip dela takšen, da se svetniki dobimo pred sejo, predebatiramo teme in se skupaj odločimo, kaj bomo podprli in česa ne. Dogovorimo se tudi, kdo bo katero področje pokril, se nanj pripravil in o tem seznanil tudi druge svetnike. Kot rečeno, gradiva je veliko, teme so različne in vsi ne morejo vsega podrobno naštudirati. Takšen je naš princip dela. Včasih izgleda, kot da nam nekdo vnaprej sugerira, kako se moramo svetniki odločiti, ampak to ni res. Vsako temo do potankosti predelamo in se potem skupaj odločimo, kako bomo glasovali. Če si proti, lahko to izraziš na različne načine: glasuješ proti, se vzdržiš, lahko greš ven. Vse to pomeni, da nisi za. Lahko primerjava profesionalno in »ljubiteljsko« župansko vodenje občine? ► Po površini smo zagotovo ena izmed večjih občin, po prebivalstvu pa sicer pod slovenskim povprečjem. Živimo torej v raz- Ceste po naši občini so še vedno šibka točka. gibani občini. Center je dokaj razvit, infrastruktura v okolici pa ponekod še zelo slaba. Tukaj se mi ne zdi sporno, da imamo profesionalnega župana. Če se pa ta odloči, da poleg županovanja opravlja še kakšen poklic in če to tudi zmore, je ravno tako v redu. Ali mislite, da lahko tako veliko občino vodi neprofesionalni župan? Svoje odgovornosti konec koncev preloži na nekoga, ki ni bil direktno izvoljen s strani ljudstva. ► V statutu Občine Šentjur piše, da ima župan najmanj enega podžupana. Odločitev o številu podžupanov je prepuščena županu. V prejšnjem mandatu smo imeli več podžupanov, saj se je takratni župan mag. Štefan Tisel odločil, da je to primerno, in zadeva je tako funkcionirala. Tudi podžupan je funkcija, ki ni samo »na papirju«, ampak nosi s sabo odgovornosti in obveznosti. Kar nekaj vroče krvi je bilo pri imenovanju Diacija v Razvojni svet Savinjske regije. Zakaj? ► Na prejšnji seji smo sprejeli odlok o Razvojnem svetu Savinjske regije. Ni se zgodilo prvič, da se je nekaj sprejelo, kasneje pa se tega ni držalo. V odloku natančno piše, da je predstavnik občine izvoljen izmed vseh voljenih občinskih funkcionarjev, postopek izvolitve pa se izpelje v skladu s poslovnikom občinskega sveta. Kar se tiče samega župana, ni sporno, da je prav on občinski predstavnik v Razvojnem svetu Savinjske regije. Tudi večina drugih občin ima župana za predstavnika. Problem je bil v tem, da župan ni dal možnosti še kakšnemu kandidatu oziroma je obšel postopek izvolitve, določene v odloku. Mislim, da bi kljub predpisanemu postopku in morebitnim protikandidatom na koncu še vedno bil izvoljen Marko Diaci. Občina odplačuje kredite še iz prejšnjega mandata. Ste za to, da se prenašajo nekateri krediti na naslednje volitve in novega župana? ► Večina večjih projektov se financira skozi daljše časovno obdobje. Dostikrat gre za precej sredstev, ki bodo povrnjena z različnih razpisov po končanju projekta. Zato je prav, da občina najame premostitvene kredite. Ne podpiram tega, da bi se kakšnemu projektu odpovedali, ker v tistem trenutku nismo sposobni zagotoviti dovolj lastnih finančnih sredstev. Kot rečeno, so projekti večletni in lahko se začnejo v sredini ali proti koncu mandata in se končajo v naslednjem mandatu z istim ali drugim županom. Kaj vidite kot največji problem v občini? ► Občina bi zagotovo morala narediti več v smeri koriščenja evropskih sredstev. Z evropskimi sredstvi bi lahko sofinancirala določene projekte, ki so v občini potrebni. Na tem področju je celotna občinska uprava nekoliko šibka; v prihodnje vsekakor pričakujemo več aktivnosti v tej smeri. Trenutno so evropska sredstva še na voljo, kaj bo prinesla evropska strategija 2014-2020, pa je vprašanje. Veliko je bilo že zamujenega, nekaj pa se še da narediti. Glede problemov v občini pa, če bi šel na ulico in vprašal občane, bi vsak prišel s svojim problemom. Ceste po naši občini so še vedno šibka točka. Prav tako ostala infrastruktura - kanalizacija, vodovod, dostop do telekomunikacijskih storitev. To so stvari, ki jih je potrebno rešiti v bližnji prihodnosti in ki so nujno potrebne za neko normalno življenje v današnjem času. Nadalje so seveda še večji »problemi«, kot je obvoznica, kulturni center in še kaj bi se našlo. Kako gledate na gradnjo novega Kulturnega centra? ► Kakšno je točno stanje glede selitve sodišča, nisem seznanjena. V zvezi s tem se je potrebno obrniti na občino, ta pa na ministrstvo za pravosodje. Vse bolj se mi zdi, da se izkorišča problem selitve sodišča na drugo lokacijo kot izgovor, ker stvari ne tečejo v zastavljeni smeri. Znano je, da je župan v predvolilni kampanji obljubil, da bo prve prireditve nov Kulturni center gostil leta 2014. Danes smo že v letu 2012 in vsaj občinski svetniki nismo seznanjeni, da bi potekale kakšne aktivnosti občine v zvezi s tem projektom. Je pa kulturni center zagotovo potreben. Mogoče ne v takšnem obsegu, kot so bili tisti prvotni ide- jni načrti. O obnovi starega nima smisla razmišljati, saj je objekt dotrajan in funkcionalno ni več primeren za današnji čas. V Kulturni center bi bilo seveda smiselno vključiti še glasbeno šolo, ki tudi nujno potrebuje nove prostore, zaradi bližine ceste, prostorske stiske in starosti stavbe. Alternativa za prestavitev glasbene šole so tudi nezasedene stavbe v Šentjurju, na primer stavba »Re-sevna«, morda alpoški prostori, Ipavčeva 30 ali nekje v starem mestnem jedru, kjer bi se lahko našla hitrejša in vsaj začasna rešitev. SDS je ključna vladna stranka in imate tudi vladnega poslanca. Kaj to pomeni za Občino Šentjur? ► Vlada je komaj dobro začela z delom, tako da rezultatov za Šentjur še ne moremo pričakovati. Zagotovo je to zelo pomembna povezava za Šentjur. Zdaj, ko je SDS v vladi in Štefan Tisel v koaliciji, je potrebno to »vezo« maksimalno izkoristiti. Kako ste zadovoljni s šentjurskimi vrtci? ► S kvaliteto dela zelo, s prostori pa malo manj. Moja otroka hodita v vrtec - center, ki je naj starejša enota in zelo dotrajana. Dolgoročno obnova ne pride v poštev, tako da bo zagotovo treba razmišljati o novi, večji enoti. Pri samih sejah občinskega sveta bi bilo potrebno komunikacijo držati na malo višjem nivoju. Ker je to le občinski svet, se pričakuje nek nivo kulturne razprave. Tukaj zagotovo odigra največjo vlogo predsedujoči. Zaključni račun sprejel Zaključili leto. Svetniki Mestne skupnosti Šentjur so soglasno sprejeli zaključni račun 2011. Piše: Jure Godler Svetniki so 13. marca soglasno sprejeli zaključni račun za leto 2011. Predvidene odhodke so že konec leta 2010 potrdili s proračunom za leti 2011 in 2012. Iz proračuna Občine Šentjur so prejeli 198.718 EUR, MSŠ pa je pridobila še dodatnih 63.030, skupaj 261.748 EUR. Mestni svetniki so potrdili zaključni račun 2011. Povečanje prihodka je izhajalo iz pomoči Občine pri rekonstrukciji ceste v Krajnčiči 25.500 EUR in 3.000 EUR finančne pomoči za izgradnjo infrastrukture, 13.872 EUR za urejanje Športnega parka Šentjur in občinskih objektov ter 10.528 EUR za izgradnjo nadstreška ob Muzeju Južne železnice. Iz razpisa in sponzor- ŠentJurjevo Priprave na osrednjo turistično prireditev v Šentjurju-Šentlurjevo so že v teku. Največja sprememba bo zagotovo odpovedana konjska povorka, ki je predstavljala tudi največje finančno breme - z zaporami cest, varnostno službo itd. Nadomestila jo bo Šentjurčanova poroka, ki jo bodo raztegnili čez več dni. Ostalo pa bo po sistemu »že videno«. skih sredstev so pridobili še 18.137 EUR za ŠentJurjevo 2011. Pri rekonstrukciji krajevnih cest so krajani prispevali 2.500 EUR za Ulico Tončke Čečeve, 1.500 EUR za cesto proti pomožnemu nogometnemu igrišču, 1.675 EUR za cesto Spodnja Krajnčiča, 5.950 EUR za Ulico II. Bataljona in 1.500 EUR za ulico Na Tičnico, skupaj 13.125 EUR. Svetnika Lovra Perčiča je zanimalo, zakaj je konto za nakup osnovnih sredstev iz predvidenih 1.470 EUR skočil na 13.204 EUR. Tajnik MS Gorazd Bebar mu je odgovoril, da so v tej postavki tudi sredstva za vzdrževanje cest in modernizacijo, ker je MSŠ dobila dodatnih 25.000 EUR. Za plačilo preko študentskega servisa so plačevali tudi varnostnike - študente za prireditev Šentjurjevo in zato je ta postavka narasla čez 300 %, vseeno pa so bili cenejši, kot da bi za varnost Mesto brez javnih del »Z razpisa za javna dela smo letos izpadli,« nam je povedal predsednik MS Šentjur Jože Štiglic. Dogovorjeno je, da se pri Javnem komunalnem podjetju organizira režijska ekipa 4-5 ljudi, ki bodo s 1. aprilom za določen čas zaposleni in bodo skušali nadomestiti pomanjkanje javnih delavcev v mestu. V proračunu občine je za javna dela zagotovljenih okoli 25.000 EUR, ki bi jih porabili za ta namen. »V naslednjem letu pa so naše možnosti, da pridobimo nazaj javna dela, bistveno večje,« je razložil Štiglic. Dolgoročno rešitev predsednik vidi ravno v sodelovanju z JKP, podobno bodo morali razmišljati tudi po drugih krajevnih skupnostih. »Te stvari bi morala voditi občina,« je še dodal. »Javna dela so izpadla zaradi tega, ker je bila najpomembnejša postavka pri javnih delih ta, da na koncu zaposluješ ljudi. Tega MSŠ nismo počela. V letu 2011 smo dobili javna dela zato, ker smo predlani zaposlili dva delavca za 3 mesece. Na razpisu smo iskali 20 delavcev, a nismo nobenega dobili. Vsakemu, ki se je letos prvič prijavil, so bila javna dela odobrena, vsi »stari« prosilci pa smo bili zavrnjeni,« je razložil tajnik MSŠ Gorazd Bebar. (J. G.) uporabili šentjurske gasilce. Tako Perčič kot Mira Jazbec sta izrazila dvom, da bo takšno poročilo sprejeto tudi na občinskem svetu. Odgovoril jima je predsednik Štiglic, da ne ve, v katero postavko knjiži računovodkinja, ter da bo na vprašanja, namenjena računovodskemu izkazu, odgovarjala ona. Investicije Za delovanje mestnega sveta so porabili 8.997 EUR, za vzdrževanje naselij 125.624 EUR, za cestni promet in infrastrukturo 82.626 EUR ... Pohvalijo se lahko tudi z nekaj dokončanimi investicijskimi projekti, kot so asfaltiranje ceste Kameno, rekonstrukcije cest proti pomožnemu igrišču, Ulice Tončke Čečeve, Na Tičnico, Ulice II Bataljona. Uredili so E KO otoke, nabavili koše za odpadke in pasje iztrebke, sofinancirali Šentjurjevo 2011 in drugo. Anton Ljubej, predsednik KS Grobelno. Grobelno. Pogovarjali smo se s predsednikom KS Antonom Ljubejem. Piše: Jure Godler Kako bi na kratko opisali KS Grobelno? ► KS Grobelno je ena najmlajših krajevnih skupnosti. Je ena od naslednic velike KS Šentjur - okolica, ki se je razdelila na tri samostojne enote: KS Vrbno Podgrad, KS Šentjur Ritnik in KS Grobelno. Ima okoli 800 prebivalcev, zajema pa vzhodni del občine Šentjur. Svojo samostojnost je KS Grobelno opravičila v polni meri, saj se lažje pogovarjamo o svojem kraju. Sam sem že predsednik KS Grobelno drugi mandat, še prej pa sem bil predstavnik vaške skupnosti. Katere večje projekte ste izvedli lani? ► Lani smo izvedli največji projekt, odkar imamo samostojno KS. To je javna pot ob železniški progi, Grobelno-Pi-rne Loke. Ta cesta je bila v makadamski obliki v zelo slabem stanju. Uspeli smo pridobiti sredstva iz občinskega razpisa, tako da smo s prispevkom KS in krajanov poskrbeli za spodnji ustroj, asfaltno prevleko pa dejstva noviče Otvoritev ceste Otvoritev modernizirane javne in največje investicije v KS Grobelno Grobelno-Pirne Loke bo 30. marca ob 16.30 uri. je financirala Občina Šentjur. Naredili smo tudi odsek nekat-egorizirane ceste v dolžini 160 m proti domačiji Cmokovih. Za to cesto so prispevali tudi krajani. Otvorili jo bomo 30. marca 2012, kljub temu, da smo jo naredili že konec leta 2011. Lani smo sodelovali s ŠD Grobelno pri izgradnji odbojkarskega igrišča na mivki in sofinancirali uto za športne rekvizite, pridobili smo kvalitetne prostore bivše pošte. Tu je bilo zelo aktivno Društvo upokojencev Grobelno. Del Grobelnega sodi v Šentjursko občino, del v Šmarsko. Je to prednost ali slabost? ► Sodelovanje s KS Šentvid je zelo dobro. Pred leti smo predlagali priključitev Šmarske strani Grobelnega, a prebivalci za to niso bili zainteresirani. Krajani se ne ločujemo, iz katerega konca je kdo. Tudi čistilno akcijo, ki jo bomo izvedli v soboto, bomo izvedli skupaj, prav tako se pogovarjamo, da bi celotno Grobelno priklopili na centralno čistilno napravo Šentjur. Kako daleč je gradnja nadvoza? ► Nadvoz, oziroma nivojsko križišče je največji skupni projekt. S tem se rešuje bolj vzhodni - Šmarski del, delno pa tudi naši krajani, ki se danes vozijo čez oba prehoda. Po vseh informacijah, ki jih imamo, naj bi šel odkup zemljišč proti koncu, čaka se na gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo. Jeseni naj bi pričeli z delom. Evropska sredstva so zagotovljena do leta 2013. Najvišja točka nadvoza bo 8 metrov, dolžina pa bo okoli 150 m. Porušila se bo samo ena hiša, ostale niso prizadete. Z gradnjo tega nadvoza bomo dobili tudi pločnik Stopče-Gro-belno in povečala se bo varnost udeležencev v prometu. V tem zadnjem delu bo tudi prestavljena nova cesta Grobel-no-Pirne Loke zaradi priklopa na nadvoz. Kateri projekti se bodo še izvajali v letu 2012? ► V letu 2012 nimamo večjih planov. Obnovili bomo cesto v Bezovju v dolžini 130 m. Računamo na šentjursko navezovalno cesto Dramlje-Črnolica. Ker ta cesta leži ob tej trasi, je nesmiselno danes vlagati denar, ker bo mogoče ta cesta prestavljena. Polovico letošnjega Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci bo v petek 30. marca obiskal KS Grobelno. Med 15.00 in 16.00 bo župan imel razgovore s krajani. S krajani se bo srečal individualno v prostorih KS Grobelno, zato naprošamo vse, ki se želijo srečati z županom, da se v času uradnih ur predhodno najavijo ali da pokličejo tajnika KS Grobelno, g. Franca Matevža Globočnika, na telefonsko številko: 041-652 194. Modra kavčina obrezana V nedeljo, 18. marca, je mestni viničar Jurij Malovrh obrezal modro kavčino, trto, ki raste ob Ipavčevi hiši. Na ta svečan dogodek so prišla tudi nekatera vidna imena občine, župan mag. Marko Diaci, podžupan Robert Polnar, državni poslanec Štefan Tisel in drugi. Čeprav je šlo zgolj za simbolično dejanje rezitve trte, potomke mariborske trte, je ta dogodek privabil vse možne medije in fotografe. »Trto je lani malo oklestila toča, imela pa je tudi peronosporo,« je poročal mestni viničar, ob tem pa, kljub 48-dnevnemu postu, poslal župana po deci, »če ga že ni videti v vinogradu,« je hudomušno pripomnil. Ob Ipavčevi hiši trta raste že 16 let in počasi dobiva svojo pravo obliko. Ob rezitvi je bila prisotna tudi vinska kraljica Špela Žafran. Vinske pesmi je zapel kvartet ljudskih pevcev iz Dramelj. Vseh okoli 50 obiskovalcev se je iz vetra prestavilo po simbolični rezitvi na vrt Ipavčeve hiše na kozarček vinca in pršjačo. (N. Z.) Trta se je povzpela visoko pod streho Ipavčeve domačije. Svoboda nam ni bila podarjena Da nikoli ne pozabimo tragičnih dogodkov, skrbijo v Zvezi borcev in predsednik Bogomir Ulbing. proračuna smo že vložili v cesto Grobelno-Pirne Loke. Bomo pa izvajali redno vzdrževanje makadamskih nekategoriziranih cest in manjša popravila. Na občini smo tudi v evidenci za posodobitev ceste Stopče-Hotunje, ki je v delu Brezja v zelo slabem stanju. Je Grobelno pomembno vlakovno križišče? ► Za kraj nekega posebnega pomena nima. So pa bile določene prednosti, saj smo pri sami rekonstrukciji proge pred štirimi leti popravili nekaj cest s tem materialom. Zelo pomembno je, da bomo pri gradnji nadvoza dobili podhod, saj bodo ljudje lažje prečkali progo. Tudi most, ki ga prečkajo, je zelo ozek, in ko je na vsaki strani še splužen sneg, je za pešce skoraj neprehoden. Prednost je tudi ta, da imamo idealne povezave z vlakom, saj tako v Maribor ali Ljubljano pelje vlak vsako uro. Kje vidite še neizkoriščene Z nadvozom se bo uredil tudi podhod pod železniško progo. potenciale Grobelnega? ► Nimamo večje zgodovinske značilnosti kraja. Imamo Cerkev Sv. Ahaca, zelo lepo urejeno, za kar so poskrbeli krajani. Prekrili so streho, naredili nov zvonik in prenovili notranjost s sakralnimi predmeti. Ob tej cerkvi so grobovi 10 francoskih vojakov. Sam kraj potrebuje pošteno trgovino, dolgoročno bomo potrebovali tudi otroški vrtec, saj se gradijo novogradnje v Stopčah in Grobelnem. Na žalost nimamo šole, zato nimamo toliko ljudi, aktivnih na kulturnem področju. Ali Dom krajanov zadostuje potrebam kraja? ► Z Domom krajanom upravlja društvo upokojencev, uporabljamo pa ga vsi krajani. Notri se izvaja telovadba, plesne vaje, ročna dela naših žena, ŠD igra ob sredah namizni tenis in organizira oglede tekem. Dom je v dobri kondiciji. Družabno življenje se je močno povečalo, odkar je ta dom zaživel. Največja investicija je cesta Grobelno-Pirna Loka. Resevna. Ob izteku druge svetovne vojne je sovražnik izvedel še napad iz obupa. Piše: Jure Godler Ob spomeniku padlim borcem se je 17. marca zbralo okoli 300 ljudi, ki jim ni mar za tragične dogodke ob zadnjih vzdihljajih vojne, ko sta pod metki agresorjev pred 67 leti na Resevni padla Cvetka Jerin in Dušan Lah. Seveda niso manjkali praporščaki in vojaška častna straža. Zapeli so pevke in pevci Komornega zbora Avista iz Šentjurja, ki jih vodi Tina Pečar. Recital z glasbenimi vložki so pripravili učenke in učenci OŠ Franja Malgaja. Prelita kri Predsednik Združenja borcev NOB Šentjur Bogomir Ulbing se je v svojem govoru zahvalil vsem padlim v vojni. Obljubil je, da bodo vsem padlim v čast to spominsko slovesnost organ- izirali vsako leto. To je potrdil tudi župan mag. Marko Diaci, saj če ne bi ravno v Združenju borcev vsako leto organizirali te prireditve, bi bile žrtve padle na Resevni zdavnaj pozabljenje in šentjurski očak bi bil le rekreacijska točka. Dogodek bi izginil iz kolektivnega spomina in zgodovinskih učbenikov. Na Resevni je padlo 82 borcev, 82 želj po svobodi. Fotografija padle Cvetke Jerin je ena najbolj prepoznavnih fotografij 2. svetovne vojne, simbolizira vse strahote vojne. Mladi in lepi ženski sredi gozda je bilo življenje brutalno vzeto na pragu pomladi in na koncu vojne. Najmanj, kar lahko naredimo, je to, da teh dogodkov ne pozabimo. V krvi izbojevano svobodo smo še enkrat potrdili leta 1991. Župan je ošvrknil tudi prizadevanja nekaterih, ki iščejo nove interpretacije dogodkov. Procesija se je po končani proslavi počasi premaknila iz vetra v zavetje doma na Resevni. krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Elbatrade t**. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov '□□M POOBLAŠČENI KROVEC ZA trSsekra EXTRA - first minute POPUST* ZA PRVIH 20. STRANKGi==> Planirate menjavo v letu 2012? Pokličite še danes. Se izplača! IZMERE OPRAVIMO BREZPLAČNO! mmm Udarno jedro Šentjurskih gasilcev Ledeni dečki so nova udarna moč šentjurskih gasilcev. Ledeni dečki. So prostovoljni operativci Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur. Piše: Jure Godler Ledeni dečki so skupina mladih gasilcev, katere člani so se zavestno odločili za multifunk-cionalen princip organiziranosti in delovanja. So mladi, ki s svojim vedenjem, delavnostjo ter odgovornim in strokovnim pristopom dajejo vzgled mladim pri odločanju za vključevanje v PGD Šentjur. Podobne skupine z enako organizacijo že obstajajo po različnih društvih v Sloveniji, primer so Bovški gamsi iz PGD Bovec, ki so specializirani za gašenje požarov v visokogorju. Vizionarji in organizirani V skupini je 23 Ledenih dečkov, različnih profilov usposobljenosti za izvajanje najtežjih nalog Zakaj Ledeni? Gre za razumno, racionalno, disciplinirano in efektivno delovanje posameznika s končno posledico hitrega ukrepanja in primernega taktičnega nastopanja pri opravljanju operativnih nalog. Panika, evforija in samovolja ni stil Ledenega dečka. Ledeni dečki ledeno, torej razumno in nepanično, odgovorno in strokovno opravljajo svoje naloge. gasilstva. Vrata so odprta vsem, ki jih zanima delo v gasilskih enotah, ki so starejši od 18 let, pripravljeni na izobraževanja, tekmovanja, intervencije in dodatne šoke adrenalina. Vsak nov član - pripravnik - dobi svojega mentorja vse do zaključka izobraževanja za čin gasilec. To je osnovni tečaj, po katerem so odprta vrata za različne stopnje specializiranosti in napredovanja v višje čine. Članom gasilcem in Ledenim dečkom poveljuje poveljnik PGD Šentjur, Janez Kukovič. Vizija ledenih je, da je vsak član ekipe nosilec določene specializiranosti, vključno voznik intervencijskega vozila. Novost je specializiranost reševalec iz vode. V lanskem letu so si zagotovili kvalitetno opremo za nudenje prve pomoči in pridobili kvaliteten kader za rokovanje s to opremo. Vsak Ledeni deček mora biti izobražen v nudenju prve pomoči, kako pravilno pristopiti k ponesrečencu in mu pomagati z obvezovanjem, imobilizacijo in celo z reanimacijo, če bi bilo potrebno. Gradijo tudi ekipo potapljačev za reševanje iz vode. Usposobljeni so za reševanje vseh nesreč, ki nam jih nalaga URSZR, občina Šentjur in GZ Šentjur. Hitri in strokovni V lanskem letu je 6 članov ekipe Ledenih dečkov opravilo tečaj za voznika intervencijskega vozila, dva pa so pridobili z že opravljenim tečajem. Usposobili so veliko skupino mladih za operativno delovanje. Gre za visoko motivirano ekipo, pripravljeno vsak trenutek priskočiti na pomoč. Z novimi vozniki je odzivni čas izvoza prvega avtomobila z ekipo 3-4 minute od prejema poziva. Pri tem je potrebno upoštevati, da so izvozi s polnimi posadkami in z rezervo v prostorih PGD Šentjur. Še pred dobrim letom dni se je ob pozivu na intervencijo odzvalo med štiri in sedem op- erativcev, danes pa med 15 in 20, in da so v letu dni pridobili 8 novih voznikov. Pozna se, da je poveljstvo v PGD Šentjur strokovno in visoko motivirano. Tekmovanja in oprema Pred Ledenimi dečki je liga v Firecombatu, ki jo bodo v Šentjurju gostili 29. ali 30. septembra. Za naslednje leto se bodo usposobili za tekmovanje v sklapl-janju sesalnega voda. Oprema, ki jo premore PGD Šentjur, zagotavlja požarno varnost občanom, vendar postaja počasi že zastarela, saj se v zadnjih šestih letih ni veliko vlagalo v posodabljanje. Najbolj potrebujejo opremo za reševanje iz višin, globin in novo gasilsko vozilo. Če bi imeli neomejena finančna sredstva, bi si med prvim šentjurski gasilci zaželeli rekonstrukcijo ali izgradnjo novega gasilskega doma s primerno opremo, voznim parkom in gasilski športni poligon. Aktivni ŠKMŠ podmladek Dijaška sekcija ŠKMŠ bo to pomlad zelo delovna, saj pripravljajo kar nekaj samostojnih projektov, svoj delež pa prispevajo tudi pri vseh večjih ŠKMŠ-dogodkih. Načrte kujejo na rednih srečanjih, bogatejši so tudi za lastne izvirne promocijske majice. Prejšnji petek so dijaki prevzeli organizacijo enega izmed serije minikoncertov. V goste so povabili srednješolske bande Take Off, Riff in Earth Shock, ki so večinoma s priredbami navdušili več kot 100 obiskovalcev. V marcu so začeli izvajati tudi projekt »Študenti za dijake - priprave na maturo«, ki bo trajal do maja. Vsako soboto ob 9. uri bodo v P2 brezplačne inštrukcije, na katerih se bodo dijaki pripravljali na maturo, poskrbljeno bo tudi za gradivo. Inštrukcije slovenščine, matematike in angleščine se bodo tedensko izmenjavale, razpored in teme bodo sproti objavljene na spletni strani www.skms.net. Inštruktorji bodo študenti, ki se bodo urili v učenju mlajših generacij, dijaki pa ŠKMŠ stavi na dijaško sekcijo. bodo pridobivali dodatna znanja na maturi. V aprilu se obeta tudi in izboljšali svoje šibke točke ter tradicionalni turnir 4 v vrsto, za tako dosegli čim boljše rezultate sprostitev med učenjem. (S. R.) Gasilski kader je pomlajen V operativnem članstvu bodo gasilsko službo opravljali vestno in se temu zavezali s podpisano izjavo Ahac Gašper Gajšek, Tadej Gračner, Luka Kovač, Denis Kresnik, Tadej Marčen, Peter Marki, Bojan Mavrič Palir, Žiga Ocvirk, Matjaž Jazbec, Goran Čupeljič. PCD Šentjur. Eno najstarejših Slovenskih gasilskih društev je sklicalo 138. redni občni zbor. Piše: Jure Godler Občnega zbora se je zadnjo februarsko soboto v Gasilskem domu Šentjur udeležilo 54 članov in nekaj gostov. Med gosti je bil tudi podžupan Občine Šentjur Robert Polnar, predstavniki prijateljskega gasilskega društva iz srbske Požege, predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cerkvenik in poveljnik GZ Martin Cmok. Delovanje društva v letu 2011 je predstavil predsednik PGD Branko Oset. Pokrivajo veliko območje, kar štirih krajevnih skupnosti. Kaj so postorili Društvo se je v 2011 soočilo s finančnimi težavami, predvsem zaradi neplačilne discipline, ki je nastala pri opravljanju pridobitne dejavnosti društva - servisu gasilnih aparatov. Pohvalil je sodelovanje z Gasilsko zvezo in sodelovanje z ostalimi gasilskimi društvi. Ob prazniku Občine Šentjur so gasilci organizirali zelo uspešno Predsednik PGD Šentjur Branko Oset je gasilec že pol stoletja. tekmovanje fire combat, v prihodnosti pa bodo sodelovali v ligi sklapljanja cevi. Začele so se tudi priprave na 140-letnico društva. »Zabeležili smo kar deset intervencij več kot v letu 2010. Skupaj jih je bilo 23,« je poročal poveljnik Janez Kukovič. V večini primerov je šlo za intervencije v individualnih zgradbah, dve intervenciji v blokih in tri v industriji. V večini primerih so šentjurski gasilci naredili izvoz z interventnim vozilom v roku 3-4 minut, le pri enem so morali za pomoč poklicati sosednja društva, ker niso imeli voznika. Člani so opravili tudi nekaj izobraževanj, ob koncu leta pridobili šest novih voznikov ... Lani so ustanovili tudi operativno enoto Ledeni dečki, ki šteje 22 članov. S tem so izboljšali operativost in se rešili kadrovske krize. Finance Finance društva so precej manjše, kot bi lahko pričakovali, članarina prinese 265 EUR, prostovoljni prispevki občanov 6.756 EUR, Občina Šentjur 250 EUR, servis gasilnih aparatov 15.511 EUR, GZ Šentjur 3.755 EUR, iz naslova dohodnine dobijo 855 EUR. Skupaj je bilo 27.432 EUR prihodkov. Na odhodkovni strani je bilanca podobna: 10.043 EUR je stal material za servis gasilskih aparatov, 5.061 EUR energija, 2.816 EUR vzdrževanje vozil, 1.171 EUR strokovna literatura, 2.677 EUR prireditve, 911 EUR stroški za mobitel... Skupaj 27.241 EUR odhodkov. Kupci društvu dolgujejo še 3.430 EUR, društvo pa dobaviteljem 3.727 EUR. Plan dela v 2012 Po poročilih sekcij veteranov, mladine, ženske sekcije in nadzornega odbora, kijih so prisotni člani sprejeli soglasno, je Oset predstavil še načrte za prihodnost. Strokovno bodo usposabljali člane in skrbeli za požarno varnost, pridobivanje novih članov, delo z mladimi, pridobivanje finančnih sredstev za tekoče poslovanje ... Dlje časa se je predsednik PGD zadržal pri spremembah statuta, ki so ga posodobili z zakonodajo. Tečaje za gasilce je opravilo kar 14 mladih gasilcev, večina njih pa bo že operativno gasila požare. Gasilsko društvo je eno naj starejših društev na šentjurskem, v zadnjem letu pa so pomladili svojo operativno ekipo. Napredovanja V gasilca 1. stopnje je bil povišan Denis Kukovič, v nižjega gasilskega častnika 1. stopnje Silva Klajnšek, v gasilskega častnika 1. stopnje Matjaž Škorc in Janez Kukovič. Za 10 let dela v gasilskem društvu so bili nagrajeni Milan Sušeč, Goran Čupeljič, Andrej Koprivc, Davor Kukovič, Denis Kukovič, Klemen Kukovič, za 20 let Rudolf Zagajšek, za 30 let Martina Režek, Alojz Felicijan, Nada Gucmandl, Silva Klajnšek in Jerica Kukovič ter za 50 let gasilstva Banko Oset. Plaketo za veterana so prejeli Marjan Kovačič, Alojz Felicijan, Slavko Ahtik in Ivo Kolman. Sklapljali sesalni vod Za sklapanje sesalnega voda je potrebna zbranost in hitrost. Prostovoljno gasilko društvo Šentjur je 17. marca prvič organiziralo tekmovanje o sklapljanju sesalnega voda, ki je potekalo v telovadnici OŠ Hruševec Šentjur. Poleg fire combata je sklapljanje sesalnega voda dokaj novo tekmovanje v Sloveniji. Gre za del gasilske operacije - od vode do motorke. Ekipe se preizkušajo v spretnosti in hitrosti. Tekmovanj e j e potekalo brez šentjurskega predstavnika, saj sta tako ženska kot moška ekipa odpovedali nastop. Prva zaradi bolezni in druga zaradi službenih obveznosti. To tekmovanje se šele razvija v slovenskem prostoru. »V slovenski ligi je šest takšnih tekem in ena izmed teh je današnje tekmovanje,« nam je razložil poveljnik PGD Šentjur Janez Kukovič. »Organizacija je bila dokaj zahtevna, saj je samo tekmovanje povezano z računalniško podporo, s katero doslej še nimamo izkušenj in vesel sem, da se je samo tekmovanje odvijalo brezhibno,« je nadaljeval Kukovič. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so organizatorji imeli v času gasilskega tekmovanja kar dve intervenciji z gozdnim požarom v Grobelnem. (J. G.) Ne sramujemo se korenin HVA P0DPI1 ČLANO VKUUČ IN SC JI ' • Zmagovalna ekipa in nova predsednica Albina Kolar. Kviz. Društvo podeželske mladine Šentjur že 20 let organizira srečanje s preverjanjem znanja. Piše: Jure Godler V sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, z izpostavo Šentjur, Društvo podeželske mladine (DPM) že dvajseto leto organizira kviz Mladi in kmetijstvo. Kviza se je udeležilo kar osem skupin s po tremi tekmovalci. Pravila so določila, da morata biti v ekipi po dva tekmovalca, mlajša od 20 let. Poleg tajnika govedorejskega društva Zdravka Brgleza in Tatjane Tisel je v komisiji sedel tudi župan mag. Marko Diaci. Znanje za pet Vprašanja za tekmovalce nikakor niso bila lahka, četudi so jim organizatorji ponudili možnost treh odgovorov. Med zanimivimi vprašanji so se znašla tudi takšna: koliko prstov na nogah imajo konji, kateri so osnovni tipi dlak, vzroki za nastanek avitaminoze, ali se moške in ženske živali konjev razlikujejo po zobeh, ali je mula potomka oslice in žrebca, ali lahko pasteriziramo papriko, kumare in rdečo peso ... Po postopku izločevanja je na koncu največ znanja pokazala ekipa, ki so jo sestavljali Blaž Hribernik, Tomaž Pušnik in Matic Hribernik. Za nagrado so prejeli prvo osemenitev krave Veterine Jagodič. Drugo mesto je dosegla ekipa v postavi Maje Krajnc, Žige Palčnika in Valentina Smolarja, tretje mesto pa Tjaša Dobnik, Marko Smole in Alen Jesih. Volitve ekspresno Poleg kviza Mladi in kmetijstvo so organizatorji izvedli še Finančno poročilo Vseh prihodkov Društva podeželjske mladine je bilo 10.040 EUR, od tega 300 EUR članarine, 1.150 EUR donacij podjetij, Zveza Slovenske podeželjske mladine je prispevala 8.440 EUR in Kmetij sko-gospodarska zbornica Slovenije 150 EUR. Odhodkov je bilo 10.389 EUR, od tega 2.115 EUR za materialne stroške, 8.191 EUR za stroške storitev, bančnih stroškov je bilo 81 EUR. občni zbor. Čeprav je veliko točk dnevnega reda kazalo na to, da se bo srečanje precej zavleklo, temu ni bilo tako, saj so člani društva vse predloge sprejeli soglasno. Bivša predsednica DPM Blanka Pevec je predstavila aktivnosti v letu 2011. Podeželci so izvedli kopico projektov, najbolj pa so ponosni na orgaizacijo na 25. državnih in 4. mednarodnih Kmečkih iger na Slomu. Petra Kolar je zmagala v ročni košnji na državnem prvenstvu in se udeležila tudi evropskega. Organizirali so smučanje na Kopah, kožuhanje, trgatev, sodelovali z Govedorejskim društvom ob prazniku občine Šentjur in še kaj bi se našlo. Novo vodstvo Prav tako ekspresno so izvolili tudi novo predsednico Albino Kolar. Ta je obljubila, da bo po svojih najboljših močeh zamenjala dolgoletno predsednico Blanko Pevec, ki je predsedovala društvu celih 6 let. Prav tako je bil nov program podoben kot poročilo bivše predsednice. Z zmagovalno ekipo kviza se bodo udeležili regijskega kviza, izobraževali se bodo na Resevni, v mesecu maju pa računajo tudi na svetovno prvenstvo v ročni košnji v Nemčiji. V letu 2012 bo društvo obhajalo dvajsetletnico delovanja, čemur bodo posvetili več pozornosti. Seveda je njihov namen predvsem druženje podeželjske mladine, navezovanju novih stikov in poznanstev ter izmenjava izkušenj. Prisotne člane društva, bilo jih je več kot 70, je pozdravil tudi župan Diaci ter jim zaželel veliko uspeha pri delovanju in izvedbi projektov, ekipi na regijskem tekmovanju pa čim boljši rezultat. Pobrali so še članarino po 10 EUR in ob večerji v Hotelu Žonta rajali do jutra. Za prihodnost mladih podeželanov se nam ni potrebno bati. Konichiva Nippon Študentski klub mladih Šentjur je zadnjo februarsko soboto organiziral zanimiv potopis po Japonski. Po deželi vzhajajočega sonca se je sprehajal Luka Hvale. Potopisno predavanje je bilo precej drugačno od klasičnega, saj Hvale ni predstavil toliko krajevnih znamenitosti, bolj se je osredotočil na splošne običaje Japoncev. Pokukal je za zaveso še vedno mističnega sveta Japonske, spoznaval utrip povprečnega življenja domačina, se spraševal, če stereotipi o Japonski držijo ali so brez osnov. Pogledal je v nočno življenje, pre- veril japonske bojevnike nindže, se vozil z ultrahitrimi vlaki, preizkusil tradicionalne jedi, si ogledal Toyotino tovarno, opazoval spalne navade Japoncev in potegnil ločnice med življenjem, ki ga živimo pri nas in na drugem koncu planeta. Skozi celotno japonsko avanturo je Hvale pisal tudi internetni blog, zraven pa dodajal še zanimive videoposnetke. Za konec so lahko poslušalci poskusili tudi riževo žganje - sake. Potopis o Japonski Luke Hvalca sodi zagotovo med tiste, ki jih preprosto ne smemo zamuditi. (J. G.) mB/ J HPIRPg v. JW m y i Luka Hvale [na sliki levo] je spremljal utrip Dežele vzhajajočega sonca štiri mesece. Župnija svetega Jurija pri Celju predstavlja svojo knjigo Knjiga o župniji obsega podatke vse od leta 1340 do danes. Knjiga o župniji. V novi knjigi so zbrani podatki o župniji vse od 1340. leta dalje. Piše: Saša Majer Po bogoslužju, ki ga je vodil profesor zgodovine in avtor knjige dr. Bogdan Kolar, je v prostorih kaplanije na kratko predstavil tudi knjigo ter izpostavil nekaj zgodovinskih znamenitosti, ki so hkrati pomembna dediščina za sam kraj. Prav je, da se Šentjurčani spomnimo naše zgodovine, zgodovine nastanka prve krščanske skupnosti na Rifniku, vse do širjenja župnijskih mej ter aktivnega delovanja vernikov v župniji sami. Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je v spremni besedi pozdravil idejo o začetku nastajanja in izdaji knjige ter poudaril, da ima knjiga velik pomen ne samo za kraj, ampak tudi za celo celjsko škofijo. Z njim se dejstva novice Obvezno šolanje Med drugim v knjigi zasledimo podatek o šolstvu ter izobraževanju otrok na območju župnije iz časa cesarice Marije Terezije, ki je uvedla obvezno šolanje za vse otroke v starosti od 6. do 12. leta. Iz dokumenta, ki govori o delovanju šole v Šentjurju, je razvidno, da se je šolanje pričelo izvajati v letu 1769 v obliki »nedeljske šole«, za katero so v večji meri skrbeli duhovniki. je strinjal župan mag. Marko Diaci in poudaril vrednost te knjige za sam Šentjur. V knjigi so omenjene številne pomembne zgodovinske osebnosti, ki so se rodile ali delovale v Šentjurju, kot so A. M. Slomšek, Ipavci, Franjo Malgaj... Ohranjene listine V knjigi so slikovito opisane podružnične cerkve sv. Ahac, sv. Primož, sv. Rozalija, sv. Marija sedem žalosti in kapela na Blagovni. Zapisan je seznam duhovnikov, redovnikov in redovnic. Knjiga obsega podatke vse od leta 1340 do danes. Krasijo jo slike, večjo vrednost ji vsekakor dajejo verodostojne listine, ki pričajo o resničnosti dogodkov. Te listine so v lasti župnije, zato smo nanje lahko resnično ponosni, saj so se do danes ohranile v zelo dobrem stanju. Vse listine, knjige ter ostale pobožne in bogoslužne predmete smo si lahko ogledali v veroučni učilnici, kjer je bila pripravljena razstava za javnost, na dan predstavitve knjige. Na ogled so bili postavljeni mašni plašči, kelihi, monštrance, oltarni prti, omenjene listine, knjige in drugi predmeti. Razstavo si je bilo mogoče ogledati tudi v nedeljo, 4. aprila. Avtor razstave je bil kaplan Boris Tibaut, razstavo je skrbno pripravil skupaj s kratkim in nazornim opisom razstavljenih predmetov. Po predstavitvi knjige je bilo možno knjigo kupiti po simbolični ceni, prodajala pa se bo tudi v župnišču v Šentjurju oz. v župnijski cerkvi sv. Jurija. MOČNI K-JSA/L. gsm 041-319-492 ali 051-633-530, fax-035-824-191 e-mail: mocnik-jsm.doo@siol.net 1 Gradbeništvo (sanacija objektov) - rušenje objektov c Krovsko - kleparska dela in postavljanje ostrešij (okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje azbesta) : Fasaderstvo : Sončne elektrarne - Fotovoltaika Strankam garantiramo z kvaliteto in garancijo na opravljena dela! Ljubezen na parketu BKHH V predstavo je bilo vključenih kar 28 mladih. Elipsa. Skupina, ki pleše na moderne ritme, seje predstavila tudi z igro. Piše: Zoran Borovšak V soboto, 25. februarja zvečer, so oder kulturnega doma zasedli igralci in igralke Mladinskega centra Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko. Plesno-gledališka predstava »Ljubezen na parketu«, katere idejne vodje so plesalke plesne skupine Elipsa, ki deluje pod okriljem MCŠ, je dodobra nasmejala številčno publiko in na koncu požela močan aplavz. Vključeni mladi Ideja za predstavo je nastala novembra lani na vajah plesne skupine. V predstavi je sodelovalo 18 mladih plesalk in plesalcev, vsi po vrsti pa so pokazali izjemen talent. Pri pripravi predstave je sodelovala tudi široka tehnična zasedba desetih članov, ki je pomagala pripeljati predstavo do konca. Za izvedbo odlične ideje so poskrbele Katarina Pusser, Maja Selič, Anita Lubej in Monika Vesič, ki so napisale scenarij. Koreografijo predstave so sestavile Mojca Zupanc, Ana Palčnik ter Monika Oset. Po sestavljenih obeh komponentah predstave je sledilo dva meseca napornih plesnih in gledaliških vaj. Ko vmes poseže ljubezen Zgodba predstave govori o šolskem razredu, razdeljenem v dve skupini. Vsako posebej povezuje ljubezen do plesa, zaradi tega pa med njima vlada tudi velika tekmovalnost, med glavnima igralkama, Manco in Sašo, pa velika napetost. Da bi se situacija še bolj zapletla, se obe dekleti zaljubita v istega fanta. Zato se odločita, da bodo na šoli priredili tekmovanje v plesu, da se enkrat za vselej odloči, katera je boljša in katera bo odnehala. Na tekmovanju se skoraj do konca vse odvija brez zapletov, na koncu pa se prijavi še nekdo, to sta Manca in Saša, ki skupaj zaplešeta in navdušita vse igralce in publiko. Seveda se strasti pomirijo, napetosti naenkrat ni več, obe dekleti pa postaneta nazaj najboljši prijateljici, kot sta pred leti že bili. KONJENIŠKI KLUB KOMENDA IN OBČINA KOMENDA VABITA NA SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME od 30. marca do I. aprila 2012 Slavnostna otvoritev v petek ob 12.uri Sejem bo odprt: petek od 12. do 18. ure sobota in nedelja od 9. do 18. ure Organizirano brezplačno parkiranje. V času sejma GOSTINSKA PONUDBA! V času sejma vabljeni na zanimiva predavanja Več na www.sejemkomenda.si, tel.: OI /83 41 472. Prisrčno vabljeni na ogled sejma in spremljajočih zabavnih prireditev. v_______________________________________________/ KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ... IfMM IN0DM DB3 ENOSTAVNI D - posojila za zaposlene in upokojence - ni stroškov odobritve - izplačilo gotovine takoj - tudi za osebe z nižjimi dohodki INFO-KREDIT d.o.o. Mariborska cesta 86, 3000 Celje (poslovna stavba EMO - 2. nadstropje) Tel: 059/22-66-00, Gsm: 051/88-66-00 Visoka priznanja šentjurskim glasbenikom Na glasbenem tekmovanju, ki se je odvijalo v februarju, je nastopila delegacija mladih glasbenic, ki svoje znanje izpopolnjujejo v šentjurski glasbeni šoli. V celjskem delu tekmovanja iz violine, viole in prvič tudi citer se je najbolje odrezala violinistka Eva Vrečko, ki je s 93,75 točkami dosegla zlato plaketo, srebrno plaketo pa je s 87,25 točkami dosegla Danijela Preskar. V igranju na citre je zlato plaketo z 90,50 točkami prejela Zala Hrastnik, srebrno pa Tajda Krajnc z 88 točkami. Obema je mentorica Romana Javšovec. Na tekmovanju v Velenju je zlato plaketo s 93 točkami osvojila Patricija Turnšek na kitari. Kitaristka je prejela najvišje število točk v 1. c kategoriji ter igrala na zaključnem koncertu prvonagrajencev v Orgelski dvorani GŠ Velenje. Patricija vadi pod mentorstvom Uroša Eferla. Srebrno plaketo je prejela Manica Godec na orglah s 85,33 točkami. Prav tako je kvartet flavt v postavi Maruše Alegro, Ane Golnar, Nine Kovačič in Katarine Vodopivc dosegel 88,33 točk in s tem srebrno plaketo. Vsi prejemniki zlatih plaket se bodo uvrstili na državno tekmovanje. (J. G.) Violinistki Daniela Preskar in Eva Vrečko s svojo mentorico Betko Rauter. Recital med zlatih deset Otroci so čutili tekst in to je bil ključ do uspeha. Poezija. Recitatorji 05 Franja Malgaja Šentjur navdušili na državnem srečanju recitatorjev. Piše: Jure Godler Prvič je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organiziral tekmovanje recitiranja poezije. Poimenovali so ga Žive besede. Regijski izbor najboljših recitatorjev je bil v Ljutomeru, kjer so šentjurski učenci deklasirali osnovnošolsko konkurenco in se postavili ob bok srednjim šolam. Šentjurčani so se predstavili z recitalom Rekel je, da bo pesnik mentorice Bojane Potočnik in koreografinje Ksenije Rak Steblovnik. Med zlatih deset Zaključnega dela desetih najbolje pripravljenih recitalov, po izboru strokovne selektorice Ane Ruter, se je udeležilo šest osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Franja Malgaja Šentjur, ter štiri srednje šole. V Šentjakobskem gledališču v Ljubljani so naši mladi recitatorji Matic Fideršek, Katarina Pusser, Alja Lesnika, Zala Blazina, Urška Andrenšek in Maja Ravnikar Zabukovšek navdušili maloštevilno publiko. Recitirali so pesmi Gustava Januša, Cirila Zlobca, Josipa Ostija, Marka Pavčka, Svetlane Makarovič, Ivana Minattija in drugih. Vmesne dele pa so dekleta popestrila z izraznim plesom, ki je celotnemu nastopu dodal piko na i. Z udeležbo na državnem Srečanju recitatorjev Slovenije 2012 skupin niso več rangirali in ocenjevali. Za vse udeležence so pripravili tudi delavnice interpretacije poezije in proze, ogledali so si tudi ugledališčeno poezijo Baba babi babo. Čutili so pesmi Uspeh za neko gledališko delo se verjetno začne že z izbiro teksta. »Pesmi, izbrane za recital, so bile malo drugačne, kot jih otroci slišijo pri pouku dejstva hovfce Del uradne ocene Več kot odličen nastop je uspel OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja, ki nam je pripravila že skoraj pravo gledališko predstavo. Odlična interpretacija, ki nam je z vsako pesmijo prinesla sporočilo. Točno so vedeli, kaj želijo sporočiti, zato so tudi v delih, ko so samo sedeli in govorili, bili popolnoma prepričljivi. slovenščine, kar pa še ne zagotavlja uspeha na odru,« nam je povedala mentorica Bojana Potočnik. »Še tako dober tekst ti lahko slab igralec na odru uniči. Recital je bil verjetno uspešen zaradi tega, ker so otroci resnično čutili tekst in ker so ga začutili, da so ga lahko na odru povedali nadvse prepričljivo. Človek me na odru, tako kot v resničnem življenju, lahko prepriča le, če mu verjamem. In našim »pesnikom« na odru res lahko verjameš, saj govorijo iz srca.« Prava potrditev »Lagala bi, če bi rekla, da mi uspeh na recitalu ne pomeni veliko,« je nadaljevala Potočnikova. Z gledališčem na OŠ Franja Malgaja Šentjur se ukvarja že 12 let in človek v »šolskem« gledališču redkokdaj doživi pravo potrditev. In to je ena izmed pravih. Najbolj jo moti, ker v »šolskem« gledališču manjka prave kritike. Ni vse dobro, kar se postavi na šolske odre, in niso vse napake otrok na odru prisrčne. »Zdi se mi, daje kritika otroških predstav neka tabu tema. Ker so to pač otroci, se jih bojimo prizadeti. Ali pa se bojimo prizadeti njihove mentorje? Ne boste verjeli, kaj vse se da iztisniti iz otroka, ampak to je proces, ki zahteva veliko dela, pogovorov z otroki, raziskovanja teksta, človeka, sveta okrog sebe. Da dosežeš uspeh, jim je po mojem mnenju tudi treba povedati, kdaj so slabi, in jim biti mentor na poti do uspeha,« nam je zaupala mentorica. Mentorica recitala Bojana Potočnik. Kalvarija v Knjižnici V Knjižnici Šentjur je v sredo, 14. marca, razstavljala akademska slikarka in grafičarka mag. Jana Vizjak iz Ljubljane. Njena razstava je tematska in je posvečena krščanski ikonografski motiviki Križevega pota s simbolnim nazivom Pot srca. Baročna upodobitev Križevega pota - Kalvarija je značaj razstavljenih del. Ustvarjala je v smislu molitve in podoživljanja trpljenja človeka - Jezusa. »Svoj ciklus Pot srca je umetnica ustvarila popolnoma spontano in je zagotovo ena redkih likovnikov, ki je ob samem ustvarjanju tako intenzivno podoživljal Križev pot in Križanje samo kot Vizjakova,« je razložil likovni kritik Mario Berdič. Prireditev sama ni privabila ravno nepregledne množice obiskovalcev, smo pa med tistimi, ki so si le prišli razstavo ogledat, videli nekaj znanih šentjurskih imen s področja kulture in likovne umetnosti. Za popestritev je poskrbela pianistka Mojca Krajnc s klavirsko skladbo Benjamina Ipavca. (N. Z.) Jana Vizjak je na svojih delih upodobila Križev pot. Ko zboruje največje šentjursko društvo Stanislav Zupanc predseduje društvu že od leta 2005. Največji. Zbora Društva upokojencev seje udeležilo kar 150 članov ali 13,39 °/o vsega članstva. Piše: Jure Godler V torek, 20 marca, so v Hotelu Žonta zborovali šentjurski upokojenci. Sam začetek zbora je predsednik Stanislav Zupanc začel z žalostno novico, da je umrl Ivo Bakija, dolgoletni član DU in predsednik komisije za šport pri društvu. Po minuti molka so začeli s kar trinajst točkami dolgim dnevnim redom. Predsednik je svoja poročila podal ekspresno hitro. Društvo upokojencev je na zadnji dan leta 2011 štelo 1.093 članov, od tega 709 žensk in 384 moških. V letu 2011 je umrlo 28, izstopilo 27, na novo pa se včlanilo 72 članov. Danes društvo šteje 1.120 članov in so največje društvo dejstva noflfce Številne sekcije Komisija za šport in rekreacijo ima šahovsko, balinarsko, pohodniško, ribiško, gobarsko sekcijo in sekcijo za družabne igre. Socialno-zdravstvena komisija ima sekcijo za telovadbo, za sprehode in sekcijo za pomoč pri delu. Delujejo še komisija za izletništvo in prireditve, komisija za kulturo in izobraževanje, kjer deluje dramska sekcija, in pevski zbor, ki se je sam izključil iz društva, literarna sekcija, sekcija za ples in za ročna dela. Imajo celo stanovanjsko komisijo. v Pokrajinski zvezi Celje. Društvo upokojencev je imelo 21.548 EUR prihodkov, od tega največji del predstavljajo pobrane članarine v višini 8.104 EUR. V letu 2011 pa so porabili 21.850 EUR, v blagajni pustili 104 EUR in nekaj čez 4.300 na računu za funkcioniranje prvih mesecev v letu, kjer še ni članarin in dotacij iz občine. Kljub temu, da so največje društvo daleč okoli, so iz občine prejeli le borih 3.350 EUR. Skrbeli tudi za zdravje Nadaljevali bodo s programskimi usmeritvami, ki so jih leta 2005 dorekli na volilnem občnem zboru. Od 23. aprila dalje bodo vsak tretji ponedeljek v mesecu uvedli tudi zdravstveno posvetovanje z dr. Janezom Šmidom. V izogib čakalnim vrstam pa se bo vsem, ki se bodo srečali z zdravnikom, potrebno predhodno najaviti. To informacijo so prisotni upokojenci nagradili z gromkim aplavzom. Na novo ustanovljena sekcija je nordijska hoja, ki jo bo vodil vaditelj nordijske hoje Zoran Leskovšek. Od letos je tudi nova sekcija planinarjenje, ki že pripravlja pohod na Donačko goro. Priznanja Podelili so društveno priznanje - zahvalo Cveti Hus, Pokrajinska zveza Celje pa priznanja Mariji Aužner, Milici Doberšek, Vidi Zupanc, bronasto plaketo Jožici Ratej in srebrno plaketo predsedniku Stanislavu Zupancu. Prisotne upokojence je pozdravil tudi župan mag. Marko Diaci, ki je sodelovanje Občinske uprave z DU označil kot zgledno. Sledila je zabava z glasbeno skupino in skupno kosilo. www.banka-koper.si © 080 13 18 (j SREČNA ŠESTICA 6-KA DEPOZIT Prihodnost oblikujemo sami, nekatere želje pa so omejene z denarjem. Zato je modro, da začnemo pravočasno varčevati. Izberite 6-KA DEPOZIT Svojo prihodnost lahko načrtujete s 6-KA DEPOZITOM. Ponudba velja za fizične in pravne osebe. Odlikuje jo visoka donosnost v prvih šestih mesecih, saj znaša letna obrestna mera v tem obdobju zajamčeno 6 %. Obresti za naslednji dve leti varčevanja pa so odvisne od vrednosti 6-mesečnega EURIBOR-a. Ponudba velja od 12. marca do 26. aprila 2012 Vabimo vas v poslovalnico Banke Koper v Šentjurju pri Celju na Drofenikovi 15, tel. 03 747 80 81. @ BANKA KOPER Z imtvi jUdavto uafnj. člmto skupine INTES4 □ SWIMOUD Bogati programi Sožitja Delovanje društva Sožitje je predstavila predsednica Martina Režek. Veliki načrti Avtocisterna. V letošnjem letu Prostovoljno gasilsko društvo [PGD] Sveti Stefan planira nabavo novejše avtocisterne. Piše: Milenka Blaževic Foto: Ivan Grobelšek Občni zbor PGD Sveti Štefan, na katerem so bili prisotni člani sosednjih, prijateljskih, pobratenih in društev občine Šentjur ter gostje minister za obrambo dr. Vinko Gorenak, predsednik združenja sindikatov energetike za centralno in jugovzhodno Evropo Franc Dolar, župan občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket, predstavnik Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah Marjan Pušnik, GZ Šentjur Stanko Artiček in predsednik Krajevne skupnosti Jakob Romih. Največja pridobitev društva v preteklem letu je bil nakup vozila za prevoz moštva s souporabo vseh društev, ki so nakup tudi sofinancirala. Največji del plačila so dali Občina Šmarje pri Jelšah, kar je velika zasluga župana Jožeta Čakša, krajevna skupnost, krajani in Robi Samec iz Celja. Plan izpolnjen »Vse zadane naloge in cilje smo uresničili, saj smo sodelovali pri vseh prireditvah, ki jih organizira KS in v njej delujoča društva. Tako smo postavljali mlaj tudi pri sosednjem društvu iz Loke pri Žusmu,« je bilo razvidno iz poročila predsednika Jožeta Žaberla. Članice in člani so se udeleževali raznih tekmovanj na občinski ravni in v celjski regiji, za kar gre naj večja zasluga za delo članov in mentorjev na tekmovalnem področju. »Velik poudarek je na delu z mladimi,« meni poveljnik Martin Slatenšek. V kulturnem programu so nastopili Štefanski fantje, Folklorno društvo Sveti Štefan in zabavna skupina Vaški kuharji. Sožitje Šentjur. Združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane. Piše: Bogdan Rahten Prvi petek v marcu so se v prostorih Varstveno-delovnega centra Šentjur zbrali člani in podporniki Sožitja - društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Dobro obiskano srečanje je kot predsednik delovnega predsedstva vodil Franci Golež, večino poročil pa je predstavila predsednica društva Martina Režek. Spisek aktivnosti društva je spoštljivo dolg in priča, da imajo varovanci dokaj dobro zapolnjen čas. Vse skupaj so predstavili v društvenem glasilu, ki ga je uredila Elica Tučič. Urša Jager je vodila projekt Rad/a imam Šentjur, kjer so udeleženci na dveh zahtevnostnih stopnjah spoznali svoje okolje. Številne socialne programe, ki vsebujejo tudi vsebine vseživljenjskega učenja, je vodila Barbara Režek, klub Čaj ob petih pa Erna Videnšek. Člani Sožitja so po svojih močeh pristopili tudi k opremi bivalne enote VDC Šentjur v Podplatu. Podpredsednica Zveze Sožitje, Lidija Pratnemer, je družinam pomagala pri različnih pravnih vprašanjih, na samem občnem zboru pa je odprla problematiko družinskega zakonika, ki predvideva ukinitev podaljšane roditeljske pravice, kar je za tovrstne organizacije poslabšanje položaja. Pri društvu so lani ustvarili nekaj nad 25 tisočakov prihodkov, letošnji načrt pa je za poldrugi tisoč nižji. Na novo bodo izvajali projekt o Slomšku, Režkova pa je izpostavila, da bi se v delu društva aktivneje vključilo več članov. Na ta način bi npr. zmanjšali težave s spremstvom na taborih ipd. V lanskem letu so novi spremljevalci postali Nina Očko, Rok Jančar in Katja Cene. Na koncu se je odprla razprava, kako in kaj z varstvenimi dodatki, v hodniku VDC pa so že čakali pladnji z dobrotami v čast zborovanju. Zdravilne rastline na steklu Ena izmed redkih prireditev ob dnevu žena je bila razstava slik Vilme Mavrič. Razstava v Ipavčevi hiši, ki jo zadnje čase umetniki redkeje uporabljajo, saj premore Šentjur sodobno opremljeno galerijo Zgornji trg, je privabila okoli 30 gledalcev. Uvod in pogovor z avtorico razstave je napravila Anita Koleša. Umetnica je zbranim zaupala, da na steklo zelo rada slika, saj ji omogoča zelo lepe efekte. Na slikah je upodobila zdravilna zelišča in zodiakalna znamenja. Sicer je Mavričeva znana tudi po slikanju mercedesov in zapletenih mehanizmov, ki jih občuduje. Želela si je naslikati 50 avtomobilov znamke Mercedes, a si je pri 47. sliki zaradi počenega stekla premislila in se lotila drugih motivov, ki jih je razstavila tudi v Ipavčevi hiši. Razstava bo na voljo za ogled vse do začetka poletja. Takrat bo Mavričeva izvedla javno licitacijo svojih slik, izkupiček prodaje pa bo namenila slabovidnemu otroku. Za kulturno popestritev so poskrbeli pevke in pevci Komornega zbora AVISTA iz Šentjurja, ki jih vodi profesorica Tina Pečar. (J. G.) Vilma Mavrič (na sredini] je razstavila slike na steklu z motivom zodiaka in zdravilnih zelišč. Čebelična šola v naravi Za matere in žene Aktivno. Hruševski učenci četrtih razredov so preživeli nepozabno šolo v naravi. Piše: Stanka Kodrnja Učenke in učenci četrtih razredov iz Osnovne šole Hruševec Šentjur so se že v začetku šolskega leta skupaj s starši odločili, da bodo odšli v šolo v naravi. Tako so se zadnji februarski dan s kovčki in potovalnimi torbami odpravili na pot proti domu Čebelica v Dolenji vasi. Čas bivanja v šoli naravi je bil zelo natrpan. Že prvo popoldne so prehodili del učne poti po Zaplaških stezicah, si ogledali rastlinstvo in se pogovarjali o živalih in njihovih bivališčih. Ko se je stemnilo, so odšli na nočni pohod, si ogledali čudovito zvezdno nebo in si ob utrinkih nekaj lepega zaželeli. Zabava in učenje Naslednji dan so se urili vstreljanju z lokom, si ogledali čebelnjak, naslikali panjske končnice, postali mladi vremenoslovci, raziskovali temperaturne spremembe, se gibali po gozdu in naučili lisičje hoje. Zvečer so imeli Škratov ples v klubu Čebulica. Bilo je nepozabno, saj se je vrtela najboljša glasba, na katero so učenke in učenci plesali in peli. Zadnji dan so se pomerili v Lovu na lisico - orientacijskem teku. Vprašanja na orientacijskem teku so bila so zelo zahtevna in težka. Nekaterim ni uspelo poiskati vseh skritih predmetov in pravilno odgovoriti na vprašanja in zato je bila njihova uvrstitev slabša. Spoznali so še živali v domu Čebelica, jih pobožali in nahranili. Vsak dan so imeli prosti čas, med katerim so se igrali igre naših dedkov in babic, človek ne jezi se, mlin, pa nogomet in še kaj. Napisali so tudi vzorne dnevnike o bivanju v šoli v naravi. Po okusnem in dobrem kosilu so odšli domov polni novih spoznanj in vtisov. Prva šola v naravi jim bo vedno ostala v spominu. Na Škratovem plesu seje vrtela najboljša glasba. Mati. Materino srce je neskončna ljubezen in dobrota. Piše: Lucija Jager V nedeljo, 18. marca, smo se zbrali v avli osnovne šole Dramlje, da bi se zahvalili vsem našim mamicam. V prostorih Kulturnega društva Dramlje smo se v oblačnem nedeljskem popoldnevu naužili čudovitih nastopov in iskrenih misli, ki jih je publiki podelila napovedovalka programa Metka Lavbič. Že tradicionalno so vse slavljenke v uvodu pozdravili pevci moškega zbora Dramlje pod vodstvom Alje Pešak. Predstavila se je tudi vokalna skupina Dram-eljski odmev, ki že vrsto let navdušuje poslušalce z ubranim petjem. Nastopili sta dve folklorni skupini. Za starše so bili najpomembnejši nastopi njihovih otrok. Otroci iz vrtca Dramlje so izvedli nastop s petjem in plesom. Učenci Osnovne šole Dramlje so pripravili več krajših nastopov. Predstavili so se v plesu, igranju instrumentov, deklamiranju pesmic, petju in igranju skečev. Navdušena publika jih nagrajevala z bučnimi aplavzi. V Dramljah resnično ne zmanjka talentov, pridnih delavnih rok in dobre volje, ki so na takšne in drugačne načine pomagali pri organizaciji. Drage mamice, največja zahvala gre vam, ker ste s svojo Nastopili sta dve folklorni skupini. ljubeznijo, s svojim lepim zgledom ustvarile naša življenja in naša mišljenja. Brez mamic ne bi bilo nežnega večernega poljuba, obilnega zajtrka na mizi, sladice po kosilu in nežne roke ter besede, ki pomiri še tako težko srce. DEL. ČAS: vsak dan od 8h do 18h. OJfitnaiistvo Kristina Razboršek v'£ •ZELENJAVNE SADIKE • VISEČE PELACONIJE • SADIKE MESEČNIH JAGOD AKCIJA Punčka Dorimu in zgodba o uspehu Živa Voga in njen partner Sašo izdelujeta punčke Dorimu. Dorimu. Ročno izdelane unikatne punčke izdeluje Šentjurčanka Živa Voga. Piše: Jure Godler Živa, mi lahko poveš kaj o sebi? ► Svoje otroštvo sem preživela v Šentjurju in po končani gimnaziji sem začela s študijem prevajalstva v avstrijskem Gradcu. Po končanem študiju sem se sicer za nekaj časa vrnila, a sem kmalu spoznala, da so v Avstriji veliko boljše možnosti za delo. Zato sem se vrnila in s partnerjem Sašem še vedno živiva v Gradcu. Kdo je punčka Dorimu iz tvojih sanj? ► Dorimu je skuštrana punčka z zakrpanimi hlačami, ki živi v mavričnem svetu. S sanjami o Vsaki punčki Dorimu Živa vdihne življenje. dejstva rioflce O Dorimu Punčke so izdelane iz kakovostnih naravnih materialov. Telesca in glave so iz 100-odstotnega bombažnega trikoja, napolnjenega s čisto ovčjo volno. Lasje so lahko izdelani iz naravne kože (ki je stranski proizvod pri pridelavi živil na ekološki kmetiji) ali iz čiste volne, oblačila pa so iz 100-odstotnega bombaža, lanu ali čiste svile. njej je najprej nastala zgodba, z njo pa ljubiteljsko šivanje punčk, ki je kmalu preraslo v izdelovanje ekskluzivnih, ročno izdelanih »mehkih skulptur«. Izdala si tudi knjigo Zgodba o mali Dorimu. Je na vidiku še kakšna? ► Zgodba o mali Dorimu je septembra izšla kot zmagovalno delo na literarnem natečaju za izvirno prozno besedilo. Nemški prevod je že pripravljen, nastaja pa že tudi nova knjiga. Svoje Dorimu punčke si razstavila tudi v Gledališču v Celju. Boš razstavljala tudi pri nas? ► 23. februarja je bila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje uradna otvoritev razstave Punčka - več kot igrača in na ogled bo še do 25. marca. Najverjetneje bova punčke predstavila tudi v Šentjurju. Kot vsak ustvarjalec bom tudi jaz vesela, če bom lahko svoje delo predstavila v domačem okolju. So tvoje punčke Dorimu zgodba o uspehu? ► Najin namen je punčke predstaviti kot umetniške mehke skulpture in s svojo zamislijo sva hitro prodrla v umetniške kroge. Glede na to, da sva po dobrem letu in pol izdelovanja na noge postavila razstavo z izjemo pozitivnimi odzivi, bi lahko rekla, da so punčke Dorimu zgodba o uspehu. Boš lahko živela od svojih sanj? ► Če sanje dojemaš kot sestavino za boljši in lepši vsakdan, od njih živim, že odkar ustvarjam punčke Dorimu. Živeti od sanj v finančnem smislu pa ni med cilji, ki sem si jih zastavila - tako bi lahko izgubile svoj čar. Kdo izdeluje tvoje punčke? ► Izdelujeva jih sama in tako bo tudi ostalo, saj lahko le tako ustvarjava ekskluzivne in prestižne unikate. Tvoj trg in ciljna publika segajo verjetno čez severno mejo. ► Da, punčke Dorimu so že na vseh koncih sveta - v Evropi, pa tudi v Ameriki in Aziji. Vsaka punčka ima svoje ime. Kaj ti pomenijo? ► Na začetku sva vsako punčko poimenovala, ampak kasneje se je izkazalo, da ljudje imena radi izberejo sami. Zato punčke zdaj poimenujeva le, če naročniki želijo - tudi to se zgodi. GSM: 031732 381 Email: paskal®prevozi-hipko.si www.prevozi-hipko.si mi^n Hipko Hipko vam nudi selitve, kombi prevoze, odvoze odpadnega materiala ter dostave na dom. Ugodno, hitro in zanesljivo! 24 ur na dan, vse dni v letu!!! hb lurkii, prlkii in, ooboUJi V' , k-' " k* f F-onfcanca PokeerRoom BESEDA JE VAŠA 9A I marec 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Plačevanje delovne dobe Se splača? Raziskali smo, kakšne so prednosti plačevanja prispevkov za pokojnine. Piše: Nina K robat Se brezposelnim splača plačevati prispevke Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Smo upravičeni do starostne pokojnine, tudi če prispevkov ne plačujemo? Bomo imeli, če prispevke plačujemo, višjo pokojnino? Ta vprašanja je zastavila Barbara iz Šentjurja, ki je brezposelna, prispevke si sama plačuje že devet let, 58 evrov mesečno pa zanjo pomeni precejšen strošek. Vsaj 15 let Vodja službe za odnose z javnostmi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Brane Kokot Barbari svetuje, da prispevke plačuje še vsaj šest let. Da smo upravičeni do starostne pokojnine, moramo namreč izpolnjevati dva pogoja: ženske morajo biti stare vsaj 63 let, moški vsaj 65, poleg tega pa morajo v pokojninsko blagajno prispevati vsaj 15 let. Prispevke je torej smiselno plačevati, pravi Kokot, saj si le tako zagotovimo pravico do starostne pokojnine. Pri tem imejmo v mislih tudi znesek mesečnega obroka. Brane Kokot opozarja: prispevke moramo plačevati vsaj 15 let, da lahko dobimo starostno pokojnino. Kaj pa višina? Višina pokojnine je odvisna od delovne dobe oziroma od časovnega obdobja plačanih prispevkov, pa tudi od višine zavarovalne osnove, ki si jo brezposelni lahko izberejo sami. »Višja kot je plača oziroma višji kot je znesek plačanih prispevkov, v višjem odstotku se lahko odmeri pokojnina,« pravi Kokot. Pri tem opozarja, da lahko plačujemo tudi nižji znesek, najnižji je okoli 58 evrov, vendar v tem primeru ne moremo uveljavljati vseh pravic. »V bistvu z najnižjim zneskom plačujemo nižji obseg pravic,« pojasnjuje Kokot. Dom starejših Planina bo? Jožico s Planine zanima, zakaj na Planini še vedno nimajo doma starejših. O začetku gradnje so veliko govorili pred nekaj leti, zdaj pa je vse potihnilo, piše gospa Jožica. Direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razbor-šek je pojasnila, da so pred približno dvema letoma podpisali pismo o nameri gradnje enote doma starejših na Planini pri Sevnici. Enoto doma na Planini naj bi gradil zasebni investitor, ki pa od takrat ni izkazal namere o gradnji. Dodala je še, da šentjurski dom namestitve sicer omogoča v najkrajšem možnem roku. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci ob tem pravi, da bo Občina za gradnjo enote doma starejših na Planini pri Sevnici zagotovila potrebno zemljišče, če bo zasebni investitor pokazal interes za gradnjo. Če tega interesa ne bo, doma na Planini torej ne bodo začeli graditi. (N. K.) Neočiščeni pločniki Zakaj v Črnolici niso očiščeni pločniki, sprašuje Zoran iz Šentjurja. Pravi, da je na pločnikih še precej peska, zato se lahko kdo tudi poškoduje. Obenem je pohvalil Občino Šentjur, ker sicer lepo skrbi za urejenost pločnikov. Na Občini Šentjur so se Zoranu najprej zahvalili za pohvalo. Sporočili so, da bodo pločnike in ceste tako kot vsako leto očistili konec marca oziroma na začetku aprila, ko ni več pričakovati snežnih padavin oziroma nizkih temperatur. (N. K.) Nimajo kje parkirati Da pred Zdravstvenim domom Šentjur ni dovolj parkirnih mest, pravi Vanja iz okolice Šentjurja. Tudi pred Občino je zmeraj polno parkirišče, še dodaja. Referentka za stike z javnostmi na Občini Šentjur Polonca Mastnak je pojasnila, da je pomanjkanje parkirnih mest povezano z lastništvom. Pri Zdravstvenem domu ima Občina namreč v lasti samo pet označenih parkirišč, preostanek parkirnih površin pa je v zasebni lasti. Podobno velja tudi za parkirišče pred občinsko stavbo, saj je v občinski lasti le nekaj parkirišč pri podjetniškem inkubatorju. Občanom je sicer na voljo tudi urejeno parkirišče za občinsko stavbo. »Na Občini se zavedamo, da je parkirišč absolutno premalo, zato si že dalj časa prizadevamo za ureditev območja v okolici Zdravstvenega doma, pa tudi za ureditev večjega parkirišča ob Pešnici. Vsekakor dolgoročni načrti Občine gredo v smer celostne ureditve parkirnih površin v ožjem jedru Šentjurja,« je povedala Mastnakova. (N. K.) Občina si že dalj časa prizadeva za ureditev parkirnih mest pri Zdravstvenem domu. ŠENTJURSKE MARKETING Šentjurskih novic Oglašujte tam, kjer so ljudje! Nika Zorič 041677 561 T KRONIKA iri marec 2012 fc3l urednistvo@sentjurskenovice.si Velika požarna ogroženost Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je 7. marca na območju celotne države razglasila veliko požarno ogroženost. V naravnem okolju je tako prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. Neuspešno izsiljevanje prednosti Ponikva, 4.3. - Policisti so ugotavljali, da je v okolici naselja prišlo do trka, ko je voznica izsilila prednost drugemu vozilu, kjer so bili voznik in potniki telesno poškodovani. Bogat ulov Šentjur, 6.3. - Nekdo je v recepciji gostišča izmaknil ključ od sefa in odtujil vsebino v vrednosti slabih osem tisoč evrov. Ni še prebolel Šentjur, 8. 3. - Sosed, ki je s tožbami izgubil svojo hišo, je ponovno kršil JRM in pri tem kričal na soseda, ki je kupil njegovo domačijo. Travma ob dnevu žena Šentjur, 8. 3. - Namesto obdaritve z rožami je bivši partner svoji nekdanji družici grozil, da jo bo polil z bencinom in zažgal ali pa jo bo ustrelil. To ni bilo prvič. Ponovno so mu izrekli prepoved približevanja... Tudi v traktorju se kaj najde Blagovna, 9. 3. - Nekdo je vlomil v kabino traktorja, ki je bil parkiran v gozdu na Proseniškem in iz vozila odtujil gozdarske verige ter kardan za vitel. Žur s tujo kartico Šentjur, 9. 3. - Oškodovanec je prijavil, da mu je bila odtujena bančna kartica, neznani storilec pa je z njo opravil več dvigov na bankomatu. Razbijači Šentjur, 9. 3. - Neznanci so na parkiranem vozilu razbili steklo zadnjih vrat in poškodovali del notranjosti. Z dejanjem so lastnika oškodovali za 1.000 . Kljub hitri intervenciji je uspelo storilcem s kraja pobegniti, a so jih policisti prepoznali. Gasilci so morali požar gasiti kar dvakrat. Kar dvakrat zagorelo Grobelno, 17. 3. - Pri kurjenju požar pogasiti. Čez dve uri je na suhe trave v naselju Grobelno isti lokaciji ponovno zagorelo in je ogenj zaradi močnega vetra ponovno so morali intervenirati ušel kurjaču izpod nadzora, gasilci. Lastnik bo zaradi svoje Zajel je bližnji gozd in ob 10. lahkomiselnosti plačal kazen in uri dopoldan so gasilci morali stroške, nastale z gašenjem. Zagorelo v bloku Šentjur, 20.3. - Zagorelo je tudi v stanovanjskem bloku v Ulici Dušana Kvedra 40. Zaradi nepo-srednje bližine Gasilskega doma Šentjur, so naši gasilci požar hitro pogasli, ocena škode pa ni mala, saj je kuhinja stanovanja popolnoma uničena. V stanovanjskem bloku je požal popolnoma uničil kuhinjo. Koprski kriminalisti preiskovali Igorja Jerota Koprski kriminalisti so v četrtek tudi na območju celjske policijske uprave opravljali hišne preiskave zaradi suma storitve kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete. Policisti in kriminalisti so preverjali družbo Trgoavto Koper in njenega lastnika Igorja Jerota, ki je zadnja leta živel v Zrečah, sicer pa izvira iz Oplotnice. Jerota časopis Finance opisuje kot podjetnika, ki podjetje kupi, izčrpa in potopi. Med njegova podjetja spadajo podjetja skupine Nellux - to so, poleg Trgoavta, še Neo leasing, Baronova pekarna, Vemo in šentjurska Resevna. Igor Jerot je lastnik tudi šentjurske Resevne in družbe Trgoavto Koper. Ni mogel puhati Šentjur, 9. 3. - Mlademu Celjanu, ki je obiskal šentjurskega kolega, so policisti zasegli cigareto z vsebino zelene barve, ki naj bi vsebovala prepovedano konopljo. Niso mu dali spati Dramlje, 10. 3. - Okoli 3. ure zjutraj so na avtocestnem počivališču Romunu iz predala ob volanu kabine tovornjaka ukradli dokumente z denarjem in kartico digitalnega tahografa. Ko hočeš račun... Planina, 11. 3. - Izvajalec gradbenih je hotel plačilo »na roko« in naročnikoma - zakoncema -pričel groziti. Po besednem še ročno argumentiranje Blagovna, 11. 3. - Na kmetiji v Cerovcu sta se sprla oskrbnik konj in lastnica, ki mu je očitala, da zanje ne skrbi dovolj, oskrbnik pa jo je med prepirom še »pritisnil«. Se mulcem kradejo Dramlje, 13.3. - Nekdo je iz gasilskega doma, kljub ključavnici, ukradel kolo z motorjem in užalostil mladoletnega lastnika. Preglasen hausbal Šentjur, 15. 3. - Lastnik hiše je policistom potožil, ga podnajemnica, ki živi v spodnjem delu hiše, preveč „žura“ s pivskimi kameradi. Nekateri bi vozili povsod Šentjur, 15. 3. - Pešec je avtomobilista opozoril, da z vozilom ne sodi na pešpot, kar je voznika raztogotilo, da so posredovali policisti, ki so mu vročili položnico. Naftno nahajališče na CKO Šentjur, 17. 3. - Nekdo je odlomil pokrovčke rezervoarjev goriva sedmih parkiranih tovornih vozil na parkirišču na Cesti Kozjanskega odreda, iz treh pa je odtujil tudi nekaj goriva. Skupna škoda znaša dva tisočaka. Življenje Matilde Erjavec Matilda Erjavec je 27. februarja praznovala 100. rojstni dan. Stoletnica. Konec meseca februarja je Zgomjetržanka praznovala 100 let. Piše: Jure Godler Šentjur je bil pred stotimi leti nam skoraj neprepoznaven. V tem času so se gradili ali pa so bili ravnokar zgrajeni najpomembnejši objekti - Osnovna šola Franja Malgaja, Kmetijska šola ... V tem času, pred obema svetovnima vojnama, je v Hruševcu privekala na svet mala Tilčka. Kar neverjetno se sliši, ampak bila je zadnja od 21 otrok in 15 od njih je rodila njena mati. Oče je imel kmetijo in delal v jubilejni mlekarni. Že od malega je pomagala in delala na njivi. Mladostna leta Leta 1920 je prvič prestopila prag osnovne šole v Šentjurju. Gledanje skozi odprta okna v šoli ni bilo dovoljeno, ampak Tilčka je bila pred vsemi v šoli in tisti dan sama v razredu. Skušnjava je bila prevelika in je vsem učencem, ki so prihajali v šolo, zavpila skozi odprto okno, da pouk odpade. In tisti dan je res odpadel, saj so ji sošolci verjeli in odšli domov. Po osnovni šoli se je v Celju izučila za šiviljo in začela doma šivati. Naročil je imela veliko, se spomni, vendar so tudi takrat imeli naročniki podobne navade kot danes in ji za delo niso plačevali. Zato je opustila obrt in šla delat k bratu v trgovino. Snubci Mlada trgovka je pritegnila marsikateri fantovski pogled, a pravega fanta je še zmerom čakala. Čakala ga je že tako dolgo, da se je s to prošnjo v kalobški cerkvi obrnila tudi k Bogu. Po maši za Šentjurčane je v prazni cerkvi in zaprosila kalobško Marijo, da ji priskrbi moža, pridnega in poštenega. Z dekleti se je nato odpravila »k Erjavc« na pijačo. Tam so igrali muzikantje. Nek mladenič je na njej pustil oči in jo zaprosil za ples. Takrat je preskočila iskrica med njima. Nekaj časa sta si s Cvetom Florjanom, kot je bilo mladeniču ime, samo dopisovala. Na obisku pri njenih starših ji je na njeno prošnjo tako lepo zapel, da je takoj vedela, da je on pravi. Vojna A sreča mladih zaljubljencev in trajala dogo. Kmalu so Cveta poklicali v nemško vojsko v Gradec. Tilčka se je odločila in obiskala svoji dve sestri, ki sta stanovali v Gradcu. Na njeno prošnjo je starejša sestra šla vprašat nemškega oficirja, poveljnika kasarne, če bi lahko Cveto dobil izhod. Oficir je sestro zavrnil in ji naročil, naj pride Tilčka sama to vprašat. Res se je opogumila in Cveto je dobil dva dni dopusta. Sestra je zaljubljenca dala »skup ležat« in že v prvem poskusu je uspelo. Tilčka je zanosila. Oficir za en dan Seveda j e takoj sledila poroka. Za dopust ni bilo problema, za poročno obleko pa. Tilčka je Cvetovega nadrejenega prosila, če mu lahko posodi kakšno obleko za poroko, ta pa ji je ponudil svojo - oficirsko. To je Tilčko tako razveselilo, da ga je prosila, če bi bil poročna priča. Seveda je na povabilo takoj pristal. Cveta v oficirski uniformi so vojaki trumoma pozdravljali. Cveto je na dan poroke prišel po njo kar s kočijo. Poroka je bila nepozabna, igrale so orgle, cerkev je bila razsvetljena, svatje so se zabavali do 5. ure zjutraj. Tako so 1943. leta vsaj za en dan pozabili na grozote vojne. Prijateljstvo z nemškim oficirjem je Cveta rešilo pred vpoklicem na rusko fronto, vsaj za nekaj časa. Po koncu vojne je ves bolan prišel domov. Tilčka je zanj lepo skrbela, da si je kmalu opomogel. Povojni časi Po vojni je Tilčka začela delati v trafiki pri osnovni šoli. Z možem sta tudi iskala nov dom. Preselila Recept Na vprašanje, kako dočakati sto let, nam Matilda Erjavec odgovori: »To sploh ni tako hudo. Živeti moraš pošteno, malo jesti in veliko delati. Izogibaj se cigaretam in alkohola ne pij prekomerno.«. sta se v Zgornji trg v majhno stanovanje v bližini pekarije v Zgornjem trgu, a ko so hišo kupili Jugovi, sta se morala ponovno preseliti. V zakonu so se jima rodili trije otroci - Florjan Cveto, Roman in nazadnje hčerka, ki si jo je mož Cveto tako želel, Zorica. »Recept, kako »narediti« hčer, je enostaven,« je nadaljevala Tilčka, »mora biti nedelja popoldan, oba morata biti dobre volje in misliti na hčerko.« Za vse otroke je skrbela osem let, nato pa se je zaposlila v šentjurski Resevni, kot trgovka, poklic, v katerem je uživala in ostala. Danes živi v hiški v Zgornjem trgu, ki sta jo kupila z možem Cvetom. Čeprav šteje sto let, je njen um še vedno bister. Rada se spominja svoje mladosti in življenja, zanjo pa skrbi njena vnukinja Dolores. Z »oficirjem« Cvetom Florjanom Erjavcem seje poročila med vojno v Gradcu. JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/o,$ min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in | skupaj bomo poiskali rešitev. ; AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubičs.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moti: hubk.martin@siol.net GSM: 041672302 Konec februarja smo vrtce iz občine Šentjur ali Dobje pozvali, da nam najmlajši narišejo Radio Rogla. Vrtcu z najbolj všečno risbico sta nova medijska prijatelja RADIO ROGLA in ŠENTJURSKE NOVICE obljubila predstavo PEPELKA. Pravljico o prijazni in ljubki deklici, ki jo obišče dobra vila in se vanjo zaljubi kraljevič, bodo za 6-letno Evo Selič iz Vrtca Šentjur - Enota Hruševec, katere risbica nam je bila še posebej všeč, uprizorili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje z mentorico Petro Mrzdovnik. Veseli smo, da lahko nekaj risbic delimo tudi z vami, nekatere pa so razstavljene v pisarni Radia Rogla in Šentjurskih novic v Poslovnem centru Selič v Šentjurju. pepelko podarimo ut S Skupni doseg na območju občin: Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Dobrna, Bistrica ob Sotli, Slov. Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica, Slov. Konjice, Zreče, Vitanje, Vojnik Radio Rogla na Šentjurskem najbolje slišite na 101.8 RADIO ROGLA V SISTEMIH KABELSKA: TURNŠEK 99,2, SIOL 324, T2 Vir: Mediana, CATI in CAWI, obdobje: januar, februar 2012, moški in ženske, 10-75 let, velikost vzorca 396 oseb Rogla Antena Center štajerski Radio 1 RA SLO 1 Veseljak val Poslušanost v januarju in februarju Štajerska danes - novice ramu Radia Rogla vsake pol ure med 6.30 in 17.30. tajerske novice dneva združene Se ob 10.00. 17.00. Če imate novico za nas, pišite: infof">radiorogla.si. Štajerske novice v prof ponedeljek - sobota: 8.30, 12.30, 16.30, nedelja: 9.30 Obvestila občin, javnih zavodov, sporočila o kulturnih, družabnih, športnih dogodkih, osmrtnice, obvestila o izgubljenem. Obvestila o izgubljenih živalih, predmetih objavljamo brezplačno (do 4 objave). Za pojasnila o radijskih voščilnicah, naročila osmrtnic, obvestil ... kličite 03 757 45 10. za prijateljstvo! Registrirajte se na spletni strani promotion. michelin.si! Kupite in montirajte 4 letne pnevmatike MICHELIN! J h. S1 Potujte varno in si ZAGOTOVITE KUPON ZA GORIVO! MOIfCI SiB¥l$ Cesta Leona Dobrotinška 27. 3230 Šentjur tel.: 03 746 11 00 Rogaška Cesta 36. 3240 Šmarje Pri Jelšah tel.: 03 819 02 40 www.protect-servis.si Ponudba velja od 26. marca do 6. maja 2012 oziroma do razprodaje zalog. Za fizične osebe je veljavna ob nakupu in montaži na kraju in v času nakupa štirih letnih pnevmatik MICHELIN enake velikosti in tipa. V največ 20 koledarskih dneh po nakupu in montaži pnevmatik se je potrebno registrirati na spletnem naslovu promotion.michelin.si in poslati kopijo računa skupaj z ID kodo. ki ste jo dobili ob registraciji in jo napisali na kopijo računa, na naslov: Mediamix. Kajuhova 12.2000 Maribor. Vrednost kupona za gorivo je odvisna od velikosti kupljenih letnih pnevmatik MICHELIN: 17“ in večje = 60 EUR, 15"-16" = 30 EUR, 13" - 14" = 10 EUR. Dobavitelj kuponov za gorivo je Petrol d. d. Za nadaljnje informacije in natančna pravila programa se obrnite na prodajalca ali obiščite spletno stran promotion.michelin.si. Če imate kakršnakoli vprašanja ali komentarje v zvezi s promocijsko akcijo, jih pošljite v elektronski obliki na elektronski naslov info@promotion.michelin.si. GH?G3D£ED 777777 podružnica ŠENTJUR TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE vsak mesec vprostorih avtošoie na tržnici v Šentjurju! TEČAJ VARNE VOŽtllE ZA MLADE VOZNIKE Informacije na telefon: 051 300 265 - Krajnc Robi 031 821 042 - Boštjan Lipovšek 070 643 338 - Jože Vračun KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT? Kaj pa privoščite motorju svojega vozila? Servis že od 60 EUR www.renault.si RENAULT STORITEV AcNaprudnik d.o.o. Vrbno 2, 3230 Šentjur, SLOVENIJA T: 03/ 749 01 30, M: 070/ 662 768 ZDRAVJE TQ I marec 2012 £mJ I urednistvo@sentjurskenovice.si lemelj življenja na zemlji 22. marec je svetovni dan voda. Večina vode iz javnega vodovoda se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. V zadnjih letih je bil ta delež 97-odstoten. Iz površinskih voda se je za oskrbo s pitno vodo, predvsem zaradi njene Spominčica za lajšanje demence Predavanja v okviru programa »Dotik spomina« 12. aprila Vedenjske in psihične spremembe oseb z demenco (v KD Dobrna) 19. april Komunikacija z obolelim in možnost za uspešno razumevanje 17. maj Skrb za ohranjanje psihičnih in fizičnih aktivnosti 24. maj Vključitev oseb z demenco v aktivno družbo (v KD Dobrna) Predavanja so sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja. Kako postati fit? dejstva novice Demenca. Je možganska bolezen, ki prizadene spomin, mišljenje, govor in možnost presoje. Piše: Jure Godler S to pogosto možgansko boleznijo se ukvarjajo v društvu Spominčica Šentjur. Sedež imajo kar v Domu starejših in so prostovoljno, samostojno, humanitarno, neprofitno in nevladno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi aktivnosti, neposredno ali posredno povezanih z dejavnostjo pomoči bolnikom in njihovim svojcem pri lajšanju posledic demence. Svoje cilje dosegajo s pomočjo upravnega odbora, komisije za izobraževanje in mednarodno povezovanje ter skupine za samopomoč, tako da organizira predavanja o demenci za širšo javnost, izobraževalne programe in delavnice za svojce oseb z demenco ter izvaja aktivnosti v skupini za samopomoč. Dne, 31. decembra 2011, šteje Spominčica Šentjur 95 članov. Vsak novi član je dobrodošel, saj le primerno ozaveščeni lahko ukrepajo tako, da bo osebam z demenco in njihovim svojcem lažje. V letu 2012 so pripravili kar nekaj predavanj za širšo javnost in za svojce oseb z demenco. Tako so 15. marca organizirali predavanje Značilnosti, zdravljenje in zapleti demence. V prihodnjih mesecih bodo nanizali še kar nekaj predavanj, ki bodo v Domu starejših, ob 17. uri. Prav tako vsak četrtek v mesecu ob 17. uri izvajajo skupino za samopomoč. Uradne ure imajo vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 16. do 17. ure v Domu starejših Šentjur. Projekt »Dotik spomina« je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. Ostala predavanja so financirana s pomočjo sponzorjev in članarine. Gibanje. Naredite dovolj za svoje zdravje in telesno kondicijo? Piše: Matevž Koleša Zagotovo vsi poznamo razloge v prid gibanja. Pomena zdravja se zavemo ob prvih zdravstvenih težavah in si rečemo, da bo res potrebno nekaj narediti. Ritem novega tisočletja nas sili v smernice bodi zdrav, bodi fit. Začetki pa so vedno težki. Vedno najdmo ogromno razlogov, da se izognemo gibanju. Smo utrujeni, pa zunaj dežuje, se v fitnes klubih ne počutimo prijetno, v osnovi pa se nam preprosto ne da. Ne morem lagati. Ne boste zgubili dvajset kilogramov v mesecu dni in težko bo postati maneken za kopalke brez napora. Bistvo je drugje Čeprav vam ritem življenja omogoča zgolj uro zase, za zdravje in počutje, lahko ta ura postane vaše polnjenje baterij. Pa tudi investicija v bolj zdravo življenje. Čudaki, ki zjutraj, še sredi noči, tečejo skozi mesto. Navdušenci, ki se že na poti iz službe vidijo, kako s kolesom ječijo v tisto strmino na Kalobje. Pa vsi, ki vikende preživijo v kakšni steni skupaj z gamsi. Oni vedo. Kako lahko telesni napor prebudi energijo. Jo ustvari, namesto porablja. Ob tem pa še zniža visok pritisk, prežene diabetes, zbije holesterol. Ali pa samo pričara nasmeh ob pogledu na že davno preširoke hlače. Začeti je težko. Pa vendar dosti lažje s pravim nasvetom, z vzpodbudo in s primernim pristopom. Že vzpon na Resevno dvakrat na teden bo naredil svoje in če ne moremo preteči pet kilometrov, jih dajmo tri. Čez teden ali dva bo tudi za pet že dosti poguma. Ali pa za spoznavanje Kozjanskega s Kdo je Matevž Koleša? Matevž Koleša je eden izmed njih, ki si brez gibanja ne predstavljajo življenja. Po letih preizkušanja sposobnosti na tartanu je našel nove cilje v iskanju mej. Zaenkrat je najbližje meji prišel na 75-kilometrskem teku od Celja do Logarske doline. Redno pa poteši svojo tekmovalnost tudi na bolj normalnih razdaljah. Poleg izkušenj si nabira znanje predvsem v tujini. V lanskem letu je v Angliji pridobil licenco fitnes inštruktorja, je tudi vaditelj atletike in strokovni delavec v športu. mmmmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmsmmm kolesom. Zdravje, zdravstvena zavarovalnica in delodajalec nam bodo ali pa vsaj naj bi morali biti hvaležni. Postavitev ciljev Za vse, ki imate cilje, pa naj bo to izguba kilogramov, premagati prvi polmaraton v jeseni ali pa osvojiti Kalobje, smo tukaj mi, ki vam s svojimi izkušnjami, pridobljeni znanji in kilometrino lahko svetujemo in pomagamo. Da bodo rezultati bližje. Kako začeti? Postavimo si cilje. Naj bodo realni in vedno časovno opredeljeni. Ne precenjujmo se, obenem pa se moramo zavedati, da bo naše telo odreagiralo in da bomo sposobni vedno več. Telesna aktivnost, zlasti daljša vzdržljivostna aktivnost, nam ne bo kar takoj v užitek. Bodimo vztrajni. Obenem pa moramo prepoznati in ločiti bolečine, povezane z utrujenostjo, in bolečine ob poškodbah. Nepravilno izvajanje aktivnosti bo naredilo več škode kot koristi. Naslednjič pa o teku. Za vse, ki si že želite akcije - ob torkih in petkih ob 17. uri se v športnem parku zberejo tekači dobre volje. Člani ŠD Radost vas vabijo medse. ss**®*^ največje narodnozabavne uspešnice vseh časov RADIO ROGLA PO SLOVENSKO Poslušaj na: www.radiorogla.si! »Slovenska košarka je precej drugačna od tiste, ki sem jo igral v Ameriki in Angliji, kjer se igra hitra in atletska igra skozi celotnih štirideset minut. Tukaj se igra bolj pametno, saj vsak uporabi celotni čas, ki je na voljo za napad, igra se več akcij... Slovenski stil igranja košarke mi je ljubši.« Travis VVilliam Nelson, Košarkarski klub Šentjur ■v Športna zveza na pravi poti? Občnega zbora Športne zveze se je udeležilo 12 društev od 33. Športniki. Kakšne temelje ima krovna športna organizacija - Športna zveza Šentjur? Merila. Šport potrebuje bolj občutljive kriterije za razdelitev sredstev. Piše: Jure Godler Športna zveza Šentjur je na prvi marčevski dan sklicala svoj redni občni zbor. Ugibamo lahko samo, kako je lep prvomarčevski dan botroval k temu, da se je sklica ŠZ Šentjur udeležila le dvanajsterica polnopravnih članov zveze, ki šteje 33 društev. Zato se je redni občni zbor v občinski sejni dvorani Merila Vodstvo Športne zveze si že dlje časa prizadeva za spremembo občinskih meril za razdelitev občinskih sredstev, namenjenih za šport. Prepričani so, da morajo merila vrednotiti šport z bolj občutljivimi kriteriji, ta pravilnik pa bi bil enakovreden za vse. Župan Diaci je bil do predloga zadržan, saj merila, ki so trenutno v uporabi, zadostujejo za razdelitev sredstev. začel s 15-minutno zamudo. Poleg predstavnikov športnih društev sta bila prisotna tudi župan mag. Marko Diaci in predsednik Komisije za šport, kulturo in mladinsko politiko Vladimir Belina. V 2011 skromno Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo v sestavi Andreja Podgorška, Jožeta Obreza in Mihaele Rožej. Poročilo o delu je predstavil Vladimir Artnak, ki je lansko leto na predsedniškem mestu zamenjal Aca Pepevnika, na podpredsedniški mesti pa so izvolili Klemna Zdolška in Andreja Freceta. Lani so iz občine prejeli 4.750 EUR, od tega 2.800 EUR za delovanje, ostalo pa za projekte. Pripravili so tudi nova merila za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Šentjur, kjer bi radi spremenili merila, ki se uporabljajo. Organizirali so miniolimpijado, nogometni in odbojkarski turnir ob prazniku občine ter prireditev Športnik leta. Finance Za miniolimpijado so porabili 440 EUR, odbojkarski in malonogometni turnir vsak po 400 EUR, za prvenstvo v krosu 500 EUR in za refundacijo stroškov šolam za prevoze na občinska prvenstva 1.300 EUR ter enako za stroške prevoza na regijska in državna prvenstva, ki so jih dodatno prevzeli nase iz občinskega proračuna. Skupaj so porabili 7.340 EUR. »Prihodkov, skupaj z ostanki iz leta 2010, je bilo 8.020 EUR,« je poročal Artnak. Sekretarju so namenili 1.200 EUR bruto. Prav tako niso uspeli posodobiti internetne strani v višini 400 EUR. Poročila so prisotni predstavniki športnih društev sprejeli soglasno. Prvenstvo v veleslalomu Predsednik Športne zveze o financah ni modroval, ker je občinski razpis za sredstva za delovanje že zaključen. Porabili bodo lahko nekaj več sredstev kot lansko leto, in sicer 5.000 EUR, 2.560 za delovanje. Z 260 EUR bodo uredili tudi internet v Športnem parku. Zavezali so se, da bodo več izvedbene podpore dajali društvom, ki so včlanjena v zvezo, finančne podpore pa zaradi omejenih finančnih virov žal ne. Tekmo med športniki in politiki bodo izvedli ob otvoritvi igrišča v Šentjurju, prav tako bodo izvedli ista turnirja kot lani. Želijo si organizirati tudi odprto prvenstvo Šentjurja v veleslalomu, v kolikor bodo konec leta zimske razmere to dopuščale. Spletno stran bodo posodobili tudi tako, da se bodo na občinskem spletnem mestu zbirale informacije o delovanju športnih društev. Župan vendarle kritično Župan Marko Diaci je omenil, da je sodelovanje med občino in ŠZ naredilo korak naprej in da dobro sodelujejo. Vse zveze društev bi se po njegovem morale financirati s sredstvi društev - članarino. »Glede na to, da je na občnem zboru ŠZ bila nizka udeležba, bi tudi lahko sklepal, da je večina društev zadovoljna s športom v občini,« je nadaljeval župan. Pohvalil se je še z uspešnimi športnimi projekti in infrastrukturo, ki se gradi po občini, in odgovoril na nekaj vprašanj predstavnikom športa. Seja se je po kratki razpravi o potrebnosti meril in delovanju županove komisije za področje športa kmalu složno zaključila. Šentjurske ekipe v futsalu uspešno Končana so zimska tekmovanja v futsalu. Ekipe s šentjurskega območja so sodelovale v okoliških ligah in dosegle nekaj visokih uvrstitev. V 13-članski zimski ligi v Podčetrtku je ekipa Loka Vulkanizerstvo Mulej osvojila 2. mesto in osvojila isto število točk kot zmagovalci. Najboljši strelec je bil s 43 zadetki »vulkanizer« Matjaž Vojsk. Na 7. mestu je končala Neznanka x, na 8. pa Panterji Prevorje. Šentjursko obarvana zasedba je bila uspešna tudi v zimski ligi Rogaška Slatina, saj je Butik Dolores zasedel končno 2. mesto. V 18-članski ligi so bili na 8. mestu člani ŠD Šentvid, na 11. mestu pa Šejki Dubaj. V šmarski ligi je na 4. mestu končal Alfagrad, na 7. pa Kalobje, ki je s tem zaključilo zgornjo polovico uvrščenih ekip. V Celju je tekmovanje organiziralo Društvo za mah nogomet Šentjur. V 1. ligi je na 5. mestu končal Bogi team. Ekipa Butika Dolores je zasedla 2. mesto v zimski ligi Rogaška Slatina. Obstanek na dosegu noge Zabeležena 7. zaporedna zmaga Košarkašice ŽKK Šentjurja so odlično zaključile sezono. Po zimskem premoru se nadaljuje tekmovanje v Štajerski nogometni ligi. Zaradi izstopa ekipe Krško B bo v konkurenci 13 klubov, dosedanji rezultati s Posavci se upoštevajo. Za šentjurske nogometaše je s tem obstanek v ligi močno olajšan, saj morajo poskrbeti, da bodo boljši od poljčanskega Boča, ki precej zaostaja, tekma odločitve pa zna biti, ko se bodo z njimi pomerili 31. marca. S pripravami na spomladanski del sezone so Mladi upi pričeli 13. januarja. Zaradi snega in nizkih temperatur je imela članska ekipa kar nekaj motenj, zato so odigrali le štiri pripravljalna srečanja. Menjave Ekipo je pozimi zapustil Tadej Kramer, kopačke so na klin obesili še Stanko Jovanovič, Žan Kozar in Uroš Mikše. V klub so prišli štirje novinci. Matic Tržan (letnik 1987) se vrača k nogometu po dveletnem premoru, prej pa je treniral v Celju in igral na položaju branilca. Vratar Mirel Durič (1991) je v prejšnji sezoni kot posojeni Lestvica: 1. Šmarje pri Jelšah in Tehnotim Pesnica 33 točk ... 9.-12. Šoštanj, Koroške Gradnje, Krško B, MU Šentjur 13, 13. C. O. Ormož 10, 14. Boč Poljčane 3. igralec štorskega Kovinarja igral v Vojniku. EnakojebilozMomčilom Peričem (1991), ki je obrambni igralec. Kot najmlajši (1993) se je ekipi pridružil zvezni igralec Marko Padarič, ki je doslej treniral v Celju. Trener Matjaž Šnabl v članski vrsti računa na 16 igralcev, tako da si bo moral nujno pomagati s fanti iz mlajših pogonov. Gostje izkoristili ponujeno 17. 3.: MU Šentjur: Marles hiše 1:4 (0:1); 1:1 Jularič 60.' Šentjurski mladci so po izenačenju popustili pritisku gostov, ki so v zaključku, kljub igralcu manj, ob odprti igri domačih zmago potrdili s tretjim in četrtim zadetkom. (B. R.) Zmage. Košarkarice odlične v finišu sezone. Piše: Barbara Murk Košarkarice ŽKK Šentjur so v zadnji tekmi letošnje sezone, v kategoriji 1. C SKL za kadetinje, zabeležile 7. zaporedno zmago. Dekleta so iztržila Izkupiček 8 zmag in prav toliko porazov. 82 točk razlike V 4. krogu so Šentjurčanke gostovale v Črnomlju. Srečanje je tokrat zaznamovala najboljša strelka sezone Neža Murn, ki je dosegla kar 42 točk. Dekleta so tekmo dobila brez večjih težav s 27 proti 109 in kljub visoki prednosti korektno odigrala srečanje do konca. Med strelke so se vpisale: Murn 42, Tanšek 23, Kračan 15, Zdolšek 7, Piki 6, Šentjurc 6, Mulej 5 in Germek 4. Ponovno Murnova Z ekipo ŽKD Tolmin so se košarkarice, ponovno v gosteh, pomerile 3. marca. Varovanke trenerja Dejana Rodiča so tekmo nadzirale od samega začetka, z dolgimi napadi, s podajami in z lepimi zaključki. Srečanje se je končalo z izidom 41 proti 75 v korist ŽKK Šentjur, najboljše strelke pa so bile Neža Murn s 27 ter Zala Belak in Rebeka Kračan s 14 točkami. Zaključek sezone V zadnji tekmi kadetske sezone, 10. marca, je bila zabeležena še sedma zaporedna zmaga, tokrat je doma padla ekipa Wellness centra Patricia iz Rogaške Slatine. Naše košarkarice so zabeležile zmago s 73 proti 50, trener Dejan Rodič pa je takole komentiral zaključek sezone: »Čestitke vsem dekletom in upravi, da smo izpeljali uspešno sezono, hkrati se zahvaljujem tudi za zaupanje. Dekleta sedaj čaka teden počitka, sledijo priprave za nastop na mednarodnem turnirju v Pragi in priprave za naslednjo sezono. Turnir na češkem bomo izkoristili kot nagrado dekletom za trud, ki so ga vložile v igro.« V tekmi proti Marles hišam so Šentjurčani popustili pritisku gostov. V Šentjurski državni prvaki Občina Šentjur je bogatejša za kar tri nove državne prvake. Mlada šahistka s Preverja Nuša Hercog je na 19. državnem prvenstvu v šahu na Debelem Rtiču osvojila prvo mesto v počasnem šahu. V kategoriji deklic do 10 let je s 7,5 točkami suvereno osvojila zlato odličje in s tem postala tudi državna prvakinja. Prvo mesto na istem tekmovanju do 10 let v fantovski kategoriji je osvojil prav tako Šentjurčan Nejc Amon, ki je z 8 točkami pometel s konkurenco 29 prijavljenih. Nejc je postal celo dvojni šahovski prvak, saj je zmagal tako na pospešenem kot v počasnem šahu. V mladinskem državnem prvenstvu v pospešenem šahu v kategoriji deklet do 10 let je konec meseca februarja postala državna prvakinja tudi Maja Majcen. Vsi trije trenirajo pod vodstvom Marjana Drobneta. (N. Z.) Nejc, Maja in Nuša so šahovski prvaki. V pričakovanju četrte lige Travis Nelson je statistično najboljši posameznik rednega dela. Liga za prvaka. Šentjurski košarkaši se lahko enakovredno kosajo z vsako ekipo. Piše: Bogdan Rahten Po treh tednih premora se pričenja liga za prvaka, kjer bo četrtič doslej sodeloval tudi šentjurski klub. Za dvig forme je članska ekipa izkoristila ugodno možnost dvojne doze treningov v Poreču, kjer so odigrali tekmi s članom ruske profesionalne lige Spartakom iz Vladivostoka, ki je bil glavni pokrovitelj bivanja. Prvo tekmo so za pet točk dobili Rusi, drugo pa za koš Šentjurčani, kjer je z osmimi trojkami blestel Tadej Ferme. Po besedah trenerja Damjana Novakoviča so igralci odlično prenesli vse napore. Igor Marič je zaradi lažje poškodbe izpustil en dan, Ivica Jurkovič pa bo v polni trening prišel šele nekaj dni pred pričetkom lige za prvaka. Na ligo za prvaka se pripravljajo tudi pri klubski upravi, kjer bodo poskrbeli za dodatno dogajanje, ki je že Lestvica Končna lestvica 1. dela Lige Telemach: 1. Helios 16 (zmag) : 2 (poraza), 2. Zlatorog 13:5, 3. Elektra Šoštanj 12:6 4. Šentjur 12:6, 5. Maribor Messer 10:8 ... doslej pogosto krasilo tekme v Hruševcu. Šentjur: Rogaška 4:0 3.3. Rogaška Crystal: Šentjur 71:83; Držič 18, Ferme 16, Marič in Rembert 14, Pelc 13 ...V zadnjem srečanju rednega dela, ki ni odločalo o ničemer, so Šentjurčani, ki so igrali brez Nelsona, še četrtič v sezoni odpravili Slatinčane, ki v končnici znova niso bili dovolj konkretni. Zmešali štrene na lestvici Ekipo Zaboka so domači zlomili v drugem polčasu. Ekipa Šentjurja 2000, ki jo vodita Danilo Razboršek in Mile Čepin, je doživela grenek poraz v petek, 16. marca, ko je šentjurska ekipa gostovala pri hrvaškem Ivancu. Ekipa Ivanci, ki je hrvaški drugoligaš, je gladko zmagala z rezultatom 75:55. Koše so dosegli: Blaž Gobec 6, Boštjan Korošec 17, Peter Vodopivec 10, Jan Šentjurc 2, Žiga Pevec 6, Luka Romih 2, Robi Dremšak 3, Aleš Razboršek 8. Krepko se je maščevala vloga tihega favorita hrvaškemu Park Zaboku, ki je gostoval v nedeljo, 18. marca, v Šentjurju. V prvem polčasu so Hrvati imeli premoč v vseh elementih igre in naj večja prednost je bila celo 43:26 za goste. Košarkaši Šentjurja 2000 so se zbrali proti koncu polčasa in rezultat s presingom po igrišču znižali na 10 točk razlike 43:33. Drugi polčas so naši zaigrali veliko bolj podjetno in na koncu je zmaga z rezultatom 72:67 ostala doma. S tem rezultatom je omogočila slovenskima ekipama KK Lipicica in ŠD Šmarje, da bosta igrala v finalu lige. Strelci za Šentjur 2000 so bili Blaž Gobec 9, Boštjan Korošec 29, Jan Šentjurc 3, Peter Vodopivec 19, Žiga Pevec 9, Robi Dremšak 1 in Aleš Razboršek 2. (N. Z.) za prvaka Rogaško Crystal z največjim obiskom (505) in z najboljšim izkoristkom prostih metov (80,7 %)! V elementu podaj je Šentjur skupno na 2. mestu (14,8), v skokih pa na tretjem (31,6). Natančnost metov za 2 in 3 točke je zadoščala za 4. mesto (53 in 34%). Pri posameznikih je Travisu Nelsonu pripadel vrh tabele v kategoriji valorizacija s povprečnim statističnim indeksom 21,8. Na visokem 4. mestu je Igor Marič z indeksom 16,2. Med najboljšo deseterico strelcev so kar trije igralci: Nelson - 1. mesto s povprečjem 17,8 točk na srečanje, Marič - 5. m. s 14,5 in Patrick Rembert - 7. m s 13,4. Slednji se je znašel tudi na 2. mestu pri podajalcih s povprečjem 5,2 asistence na srečanje. Nelson je na vrhu tudi na seznamu blokerjev z 1,25 blokade na srečanje, Milan Sebič pa je v tem elementu 5. z 0183 »banane«. Razpored lige za prvaka: 24. 3. (SOB) ob 19.00 Helios Domžale : Šentjur 28. 3. (SRE) ob 19.30 Šentjur : Krka 31. 3. (SOB) ob 19.30 Zlatorog: Šentjur 4. 4. (SRE) ob 19.00 Union Olimpija: Šentjur 7. 4. (SOB) ob 19.30 Šentjur: Elektra Šoštanj 11.4. (SRE) ob 19.30 Šentjur: Helios Domžale 17. 4. (SRE) ob 19.00 Krka : Šentjur 21. 4. (SOB) ob 19.30 Šentjur: Zlatorog 25. 4. (SRE) ob 19.30 Šentjur: Union Olimpija 28. 4. (SOB) ob 20.00 Elektra Šoštanj: Šentjur Damjan Novakovič »Na vsaki tekmi želimo biti konkurenčni in upamo, da bomo vsem ekipam v ligi delali probleme. Konkurenca je ostra, proti vsem ekipam, razen Olimpije, pa smo letos že igrali in vse tekme izgubili. Naš cilj je vsaj ena zmaga in borba za 5. mesto, najverjetneje z Elektro. Ob tem nam ni vseeno, kakšen vtis bomo zapustili, in če bo vtis in borba na pravem nivoju, verjamem, da bo šentjurska dvorana polna na vseh naših tekmah.« Odlični statistični pokazatelji Šentjurska ekipa se lahko po prvem delu lige pohvali z največjim številom doseženih zadetkov (82,5), skupaj z Šampion na mini motorju Za vse organizacijske podrobnosti za Andraževe treninge in tekmovanja skrbi oče Roman. Minimoto. Andraž Hriberšek je lanski državni amaterski prvak v v kategoriji AP-1. Piše: Bogdan Rahten Med imeni uspešnih športnikov s Šentjurskega se vse pogosteje pojavlja Andraž Hriberšek iz Stopč, ki se udejstvuje v minimotu, ki je disciplina v okviru cestno-hitrostnih motorističnih dirk. Mladenič iz Spodnjega Vrha pri Stopčah je na prvi pomladni dan postal polnoleten, kmalu pa bo pričel s svojo sedmo tekmovalno sezono. V motošport je zašel po nagovarjanju prijatelja, ki je potreboval sovoznika v prikoličarski izvedbi minimota, zadnjih pet let pa tekmuje izključno kot posameznik. V prihajajoči sezoni, ki se bo pričela 28. aprila na Vranskem, bo na sporedu podvojeno število dirk, saj bosta vsakič organizirani dve zaporedni preizkušnji, na koncu pa bo štelo 10 najboljših rezultatov. Andraž si v prihodnosti želi močnejše konkurence, ki je dosegljiva v okviru mednarodnih tekmovanj, ki so precej dražja, prav tako pa si iz kategorije zračno hlajenih motorjev želi prestopiti v rang vodno hlajenih do 50 kubičnih centimetrov. Kot vsak tovrsten šport tudi ta ni poceni. Najcenejši motorji stanejo od dva do tri tisoč evrov, nekoliko boljši pa med pet in šest tisočakov. Stroški tekmovalnega vikenda s prijavninami, z zdravstvenimi pregledi in materialnimi stroški nanesejo med 300 in 400 evrov, zato je nujna dobra organizacija in pomoč pokroviteljev, ki zaenkrat v takšni ali drugačni obliki v lepi meri pomagajo. Andraž je član ljubljanskega AMD Orjaki, ki ga vodi Igor Trifoni, v klubu pa poskrbijo za vzdrževanje motorja, kar bi bil sicer enormen strošek. Njegova prednost je gibčnost, ki jo je pridobil s treningom hokeja, in mu pri ravnanju s sicer majhnim motociklom pride zelo prav. Sicer mu je najbolj pri srcu pista v Krškem. (B. R.) v Sto žensk na Zusem V nedeljo, 11. marca, so v Planinskem društvu Žusem ob dnevu žena že drugič zapovrstjo organizirali pohod žensk na Žusem po strmi poti. Le da so letos na pohod z naslovom prireditve »Sto žensk z mučeniki na Žusem« povabili tudi moške, ki so prav tako v teh dneh praznovali svoj praznik. Pohodniki so se zbrali zgodaj popoldne na svojem tradicionalnem zbirnem mestu pri Turistični kmetiji Žurej v Javorju. Pohod je bil lepo obiskan, saj se ga je udeležilo približno tristo pohodnikov, po večini nežnejšega spola, s čimer so presegli naslovno število udeleženk. Po uvodnem pozdravu so krenili na pot za zastavonošo, kot je pri njih navada. Po vzponu so se na vrhu Žusma malo okrepčali, vsak pohodnik pa je bil tudi obdarjen v duhu preteklih praznikov. Na vrhu jih je s svojim humorjem zabaval »Stampedov Pepi«. Prijetno druženje so nadaljevali pri lovskem domu na Žusmu ob zvokih domače glasbe in dobre hrane. Po odzivu udeležencev se za prihodnost pohoda ne gre bati. (B. B.) Na Žusem seje odpravilo več kot 300 pohodnikov. Ukanit. grrrri V novih prostorih rogla nffi^ce Medijska prijatelja Šentjurske novice in Radio Rogla sta se sredi meseca marca preselila v nove prostore, v Centru Selič, na Drofenikovi ulici 15, v Šentjurju. Odpiralni čas: Pon., sre., čet., pet. od 9.00 do 14.00 ure, Torek od 9.00 do 18 ure Veste za zgodbo, novico? Imate fotografijo? Želite oddati mali oglas v Šentjurske novice ali na Radio Rogla? Obiščite nas v novih prostorih! Pričakujeva vas Jure Godler in Nika Zorič. Šentjurske novice, Drofenikova ulica 15 3230 Šentjur, Tel.: 03 620 02 53, Fax.: 03 620 02 54 kev«iw|,center Akcija v mesecu aprilu od 6 do 7 ure zjutraj vsa kava ZA SAMO 0,90 €. \aez Dom um dozi pmo ihb cvetličarna in DARILNI BUTIK NATAŠA - NOVO V CENTRU SELIČ www.cvetlicarna-natasa.com ;.\j a. * i* • - >- Darila in cvetje za vse priložnosti, O** zavijanje daril in posebnost šopki presenečenja ter Wv i ■; ureditev grobov in r žalni program. Brezplačna dostava do 25 km. j Telefon: 031 302 666 Šentjur, Kalobje in Celje. nnn BANKA KOPER ~Z- vrvni gledamo naprej. Posebne ugodnosti - za nove komitente, pravne in fizične osebe - financiranje sončnih elektrarn - ugodni potrošniški hipotekarni krediti - avtomobilski krediti Obiščite nas v naši poslovalnici, od pon.- pet. med 08.30 in 16.30 uro. ali nas pokličite na telefon 03/ 747 80 83, 747 80 84. Za Ajdo Od smučanja do tekmovanj Mladi korenjaki so prejeli nagrado Oberkrainer gala 2012. Koncerti. Ljubitelji narodnozabavne glasbe boste zagotovo veseli pomladi, saj se bodo začeli koncerti in prireditve, kjer bo na odrih veliko naših domačih glasbenikov. Piše: Vid Aužner V mesecu februarju se je na Golteh odvijal veleslalom slovenskih narodnozabavnih in zabavnih glasbenikov. Polovica od 150 različnih rock, pop in seveda do narodnozabavnih glasbenikov se je preizkusila v smučanju. Med njimi tudi predstavnik ansambla Unikat Davor Pušnik, ki je dosegel odlično peto mesto v veleslalomu. Na začetku meseca marca se je veliko dogajalo na narodnozabavni sceni. Številni koncerti, na katerih ni manjkalo naših glasbenikov, so se kar vrstili en za drugim. Člani ansambla Petka so nastopili na dnevu žena 8. marca v kulturnem domu Štore, na Jožefovem koncertu na Muti Nov videospot Člani Ansambla Poet so bili znova pridni. Posneli so nov videospot z naslovom Sreča v dlaneh. Snemali so ga v zelo lepem turističnem kraju, v Minoritskem samostanu Olimje v Podčetrtku. Šminka in petke »Za vsako žensko obstaja pravi odtenek rdeče barve,« se glasi znani stavek, ki ga lahko pogosto zasledimo v lepotnih revijah. Rdeča šminka na ustnicah privablja poglede drugih in takšen je bil namen tokratnega večera za ženske, ki je bil namenjen Šentjurčankam ob njihovem prazniku. Dekleta so se zbrala v petek, 9. marca, v Kava baru Pošta in sama poskrbela za zabavo. Hana Sudar in Mateja Gobec, ženski del ekipe ŠKMŠ, sta tudi letos tako kot vsako leto pripravili zabavo, namenjeno samo puncam. Priprava na zabavo se je začela z nasveti za ličenje, in še na velikem koncertu Domača glasbena parada, ki je bil 22. marca v dvorani Tri lilije v Laškem. Unikat ter Slovenskih 6 bosta še ta konec meseca nastopila na kulturni prireditvi z nazivom Pomlad je tu, in sicer v soboto, 31. marca, ob 20. uri, v športni dvorani Podčetrtek, kjer bosta zaigrala poleg ostalih dobrih glasbenikov. Če imate čas, se koncerta morate udeležiti. Mladi korenjaki Gre za zelo mlad kvintet petih mladeničev iz Dobja pri Planini. Skupino sestavljajo: Dejan Bevc (klarinet), Dejan Frece (trobenta), Robi Novak (harmonika), Primož Tovornik (kitara) in Tilen Kočevar (bariton, kontrabas). Pred štirimi leti so začeli samostojno glasbeno pot, zadnji dve leti pa za njihov glasbeni razvoj kjer so strokovnjakinje razložile trike ličenja ter naličile obiskovalke. Večer se je nadaljeval ob sproščenem klepetu in zabavnih nagradnih igrah. Ozračje je kmalu razgrel erotični plesalec s svojim šovom in proti koncu nastopa so dekleta le premagala začetno sramežljivost. Vstop moškim je bil sicer prepovedan do polnoči, a se je prava zabava razvila šele, ko so se pridružili dekletom in jih očarali s svojo opravo, saj so tako kot obiskovalke upoštevali dress code in iz omar potegnili kravate in srajčke. Zabava je trajala do poznih nočnih ur. (S. R.) skrbi Sandi Jug. Že leta 2007 so prvič gostovali v Nemčiji. Trenutno so najbolj poznani v sosednji Avstriji, kjer tudi največ nastopajo. Uspešni v Avstriji Ponovno so bili povabljeni na slovit koncert v Stefaniensaal v avstrijskem Gradcu. Tam so namreč podeljevali najvišja evropska glasbena priznanja Oberkrainer vsem, ki igrajo Avsenikovo glasbo v kvintetovski zasedbi. Poleg njih so povabili tudi ansambel Roberta Zupana, kjer igra naš domačin Luka Polenšek iz Gorice pri Slivnici. Mnogi se ga boste verjetno spomnili še iz prve zasedbe ansambla Unikat. Mladim Korenjakom je znova uspelo, dobili so nagrado na Oberkrainer gala 2012, ki so je zelo veseli in so nanjo ponosni. Dekleta z rdečo šminko in visokimi petkami so si naredile 8. marec po svoje. Dobrodelnost. Ko smo že izgubili upanje na dobroto ljudi, nam ga je koncert za Ajdo povrnil. Piše: Jure Godler Dobrodelni koncert za malo petletno Ajdo Brilej s Planine pri Sevnici je zagotovo eden od presežkov letošnje pomladi, če že ne leta. Koncert, ki je drugo marčevsko nedeljo v športno dvorano OŠ Hruševec Šentjur privabil tisočglavo množico, daje upanje, da je dobrota tista, ki v časih, ko vlada vsesplošna kriza, ne bo zapustila ljudi. Pomaga tudi, ko se dobrodelnosti lotijo tako znana imena, kot so Rosvita Pesek, Janko Sopar in ne nazadnje Jernej Brilej, očka male Ajde. Takrat je uspeh zagotovljen. Znana novinarja nacionalke sta težave deklice Ajde že predstavila javnosti v reportaži Tednika. Za Ajdo, ki boleha za cerebralno paralizo, skrbi mamica Alenka, deklica pa zaradi svoje bolezni ne more hoditi. Rešitev za njo je terapija Therasuit, ki pa je zaradi velikih finančnih sredstev starša ne moreta več plačevati, čeprav je napredek Ajde po nekaj terapijah očiten. To terapijo sta razvila Poljaka Richard in Izabela Koscielny, ki živita in delata v ZDA, izvajajo pa jo v tudi v Pesnici. Ajdino telo vpnejo z elastičnimi vrvmi in šele tako je deklica prvič samostojno stopila na tla. Elastična opora s številnimi ponovitvami prisili njene možgane, da vzpostavijo nove povezave. Gledalci televizijske oddaje so za Ajdo zbrali 18.000 EUR. Sredstva bodo namenili za izvedbo Therasuit terapij in nakup ortopedskih pripomočkov. Na koncertu so zaigrali Čuki, Prifarski muzikantje, Ansambel Braneta Klavžarja, MePZ Zarja Akvonij, Ansambel Petka, Ansambel Akordi, Ansambel Unikat, Ansambel Sekstakord in Skupina Crescendo. Petletna deklica Ajda boleha za cerebralno paralizo. KARCHER VPS gsm: 041-956-281 PRODAJA IN SERVIS KARCHER OPREME Vps jecl s.p. Belo 27, 3240 Šmarje pri Jelšah www.karcher-vps.si KarcherK5.610T250 Special Edition Karcher5 650 I Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM. 041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 V-ALN Stanislav Valner s.p. tel.: 03 574 32 69 Vodruž 1 a 3230 Šentjur DAN BALKONSKIH RASTLIN SOBOTA, 14.4.2012 10 /o popust na vso kupljeno blago. Sobota, 14. 4. 2012 svetovanje od 9. do 12. ure Svetovanje s SLAVKOM ZGONCEM 28. april 2012 od 9. do 12. ure. Svetovanje z inž. agr. IRENO VIZJAK 28. april 2012 od 9. do 12. ure. Svetovanje z inž. DRAGOM JANČIČEM od 23. aprila do 18. maja 2012 Prevozništvo -Vrtnarstvo Valner Stanislav Valner s.p Vodruž l.a 3230 Šentjur KIEPENKERL Profi-Litie NEPREMIČNINE I V Imenski Gorci (Podčetrtek) prodam opremljeno zidanico, 5x5 m, vinograd s 300 trsi, nekaj sadnega drevja (jablane, slive), skupaj 1000 m* I 2 * * S zemljišča. Telefon 04 20 41 087 in 031 570 111. 1 Prodam zapuščeno posestvo, 6 ha, v enem kosu, rodovitna zemlja, z nekaj gozda, 4 km iz Podčetrtka. Telefon 03 5813 366. 3 Prodam vseljivo stanovanjsko hišo v bližini Podplata, z zemljiščem ali brez, sončna lega. Telefon 031 340 695. I Prodam gradbeno parcelo s stavbiščem v KS Sladka Gora. Telefon 031 340 695. Prodam večjo parcelo z urejenim gradbenim dovoljenjem ob obvoznici, 2 km od središča Rog. Slatine. Telefon 041 326 006. Oddam opremljeno 1-sobno in neopremljeno 2-sobno stanovanje v Rogatcu. Telefon 041 890 031. ■ V Roginski Gorci (Podčetrtek, 5 km od term) ugodno prodam 10 let star vinograd, 1 ha, možen nakup manjše površine. Telefon 041 282 285. Prodam gradbeno parcelo v Tekačevem ob glavni cesti, 872 m2. Pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko gradnjo. Možnost takojšnje gradnje. Telefon 051 658 500. M V Laškem prodam 4-sobno stanovanje (82 m2) v dvostanovanjski hiši, z dodatnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem. Odlična lokacija in razgled. Možna menjava. Telefon 051 658 500. Prodam bivalni kontejner z mini kuhinjo, vodovodom, električnim agregatom, ter 4000 m2 ograjenega zemljišča ob slatinski obvoznici, cena 13000 EUR. Cerovšek Janez, Pegazov dom, Rog. Slatina, soba 25/1 po 16. uri. Prodam gradbeno parcelo v Celju (obrtna cona, Kulturniška ul.), 1350 m2, komunalno urejena, za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Cena 70 EUR/m2. Kontakt, ogled dokumentacije: Cerovšek Janez, Pegazov dom, Rog. Slatina, soba 25/1 po 16. uri. Novo opremljeno stanovanje v Ločah, v velikosti 50 m2, oddam. Prodam pa parcelo, primerno za počitniško hišico. Telefon 041 696 867. I Počitniško hišico v Podčetrtku, oddam. Telefon 041 755 756. I V Zrečah ugodno oddam stanovanje v najem. Telefon 070 225 323. Stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 03 752 04 02. 1 Prostor v Oplotnici, ki lahko služi kot skladišče ali proizvodnjo, 750 m2, oddam v najem. Telefon 031 745 842. 2 V Zrečah oddam trisobno stanovanje v najem. Telefon 041 228 532. Travnik - njiva, kmetijsko zemljišče, nezazidljivo, 60 arov, v okolici Slov. Konjic, prodam. Telefon 040 776 110. Sl Dvosobno stanovanje v Vitanju oddam v najem. Telefon 031284 923. H Opremljeno stanovanje v bližini avtoceste Tepanje oddam. Telefon 041 733 265. Samsko sobo z lastnim vhodom in sanitarijami za dve osebi v Bezini oddam v najem. Telefon 041 666 201. Hi Novo opremljeno stanovanje v Ločah, 50 m2, oddam v najem. Telefon 040 696 867. H Dvosobno stanovanje v stanovanjski hiši v Slov. Konjicah, ugodno oddam. Telefon 051 392 026. M V Škofji vasi prodam hišo, 160 m2, z dvema trisobnima stanovanjema, s pokritim prostorom za tri avtomobile. V račun vzamem enosobno pritlično stanovanje med Slov. Konjicami in Celjem ali počakam na del kupnine. Cena je 130.000 EUR. Telefon 070 777 281. H V Šmarjeti pri Celju prodam dvostanovanjsko hišo, na mirni lokaciji, ob gozdu. Telefon 041 715 039. H V okolici Celja oddam sobe, s televizorjem, kuhinjo, kopalnico, pralnim strojem. Cena od 100 EUR dalje. Telefon 03 5471 244 in 041 763 800. B Enosobno stanovanje v bloku v Celju, blizu centra, oddam. Telefon 031 326 697. U V okolici Črešnjic prodam starejšo hišo z manjšim gospodarskim poslopjem. Telefon 031 211 874 in 577 44 04. Prodam komunalno urejeno parcelo, 800 m2, z gradbenim dovoljenjem za vikend. Lepa sončna lokacija v Bovšah pri Ljubečni. Telefon 041 709 684. ŽIVALI___________________________ ^Ugodno prodam prašiče, težke od 35 do 180 kg, krmljeni z domačo hrano, možne so tudi polovice, očiščeni odojki in dostava. Telefon 031 311 476. Prodam prašiče, 40 do 50 kg, dolge mesnate pasme. Telefon 031 273 431. Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke, težke od 120 do 200 kg. Telefon 031 743 351. Kupim telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. Kupim teleta za pitanje, težka od 130 kg naprej. Telefon 041 354 971. Ugodno prodam mlade nesni-ce, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne ter peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581. Jarkice - mlade rjave kokoši pred nesnostjo, prodam. Telefon 041 611 592, 031 300 922 ali 02 802 50 21. Pujske, težke od 25 do 40 kg, za nadaljnjo rejo prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 423 571. Telice od 250 kg do 500 kg, prepuščene simentalke, po izbiri prodam, možna tudi menjava. Telefon 031 467 862 ali 03 577 51 26. H Pujske od 25 do 35 kg prodam, lahko pripeljem. Telefon 031 610 915. B Jagenjčke, mlade ovce, mlade ovne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 800 671. Ovco z jagnjetom ugodno prodam. Telefon 031 654 756. M Mlade kokoši nesnice prodam. Podarim seme topinamburja. Telefon 051 417 542. Žrebico pasme haflinger, staro 10 mesecev, prodam. Telefon 031 827 455. Bikce mesne pasme od 130 kg do 350 kg kupim. Telefon 040 696 867. Odkupujemo vse vrste krav in telic za zakol. Telefon 040 673 009. ■ Prodam prašiče, težke od 40 do 50 kg. Cena je 1,9 EUR/kg. Telefon 031 447 283. H Piščance bele za dopitanje, ter mlade nesnice prodam. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Telefon 03 5471 244 in 03 5472 070 in 041 763 800. Podarim psičke, sivo bele kosmatinčke, srednje velike, stare 17 tednov. Telefon 031 384 805. STROJI, NAPRAVE Kupim traktor Zetor, IMT, Ur-sus, Universal ali drugo. Telefon 041 680 684. Traktorski hidravlični cepilnik za drva ter varilni aparat C02 Iskra prodam. Telefon 041 711 783. Kupim traktor Zetor, IMT, Ur-sus, Universal ali drugo. Telefon 041 678 130. Rotacijsko kosilnico deutz fahr 165 bobnarico, pajek 4 m, tračni obračalnik 180, siloreznico z motorjem ter kleparski krivilni stroj lm prodam. Telefon 031 630 616. Puhalnik za seno, prevozni molzni stroj Milkline in dva radiatorja, (120 x 90), po ugodni ceni prodam. Telefon 031 708 669 in 02 801 95 57. HI Novo tovarniško izdelano, atestirano premo s torzijskim vzmetenjem, nosilnosti 750 kg, in dvotaktni bencinski motor za vrtno kosilnico, 60 ccm v zelo dobrem stanju prodam. Telefon 041 420 879. Samonakladalno prikolico, puhalnik z elektromotorjem, dvo-brazdni plug in klinaste brane prodam. Telefon 031 640 417. Traktor Universal 64 DTC prodam. Telefon 041 537 228. Koso SIP roto 135, odlično, tračni obračalnik SIP favorit 220, novi jermeni, traktor Zetor 4911, dobro ohranjen, prodam. Telefon 040 776 110. Mešalec za beton, dobro ohranjen, kupim. Telefon 03 576 21 91. DELO____________________ I Iščemo dnevno varstvo in pomoč pri postrežbi za starejšo osebo. Telefon 031 608 600. Zaposlimo osebo za delo v računovodskem servisu. Delo ob- sega vodenje poslovnih knjig samostojnih podjetnikov ter gospodarskih družb, obračun plač zaposlenim in zahteva minimalno 3 leta delovnih izkušenj na računovodskem področju ter obvladovanje urejevalnikov besedil (Word, Excel). Priporočljivo je znanje uporabe programa SAOP iCenter. Možnost zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Kontakt za vloge 03/757 65 10 ali posrednik. doo@siol.net. 13 Iščem delo (obrezovanje sadnega drevja, vinske trte, podiranje dreves, urejanje okolja in tlakovanje). Telefon 030 253 840. Iščem delo (inštrukcije za osnovnošolce: slovenski jezik, matematika, pomoč pri bralnih in učnih težavah osnovnošolcev). Telefon 051 311 422. Iščem delo (kakršno koli delo, pleskanje...). Telefon 070 201 622. Iščem delo (pomoč pri učnih težavah osnovnošolcev in srednješolcev pri predmetu matematika). Telefon 040 540 994. ! I Iščem delo (pomoč v gospodinjstvu, delo na kmetiji, pomoč starejšim). Telefon 040 591 205 ali 040 524 803. I Iščem varuško za otroka za občasno varstvo. Telefon 031 367 174. Iščem delo (čiščenje, pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otroka). Telefon 051 202 906. Iščem delo (čiščenje, pomoč v gospodinjstvu ali dnevno varstvo). Telefon 031 520 268. VOZILA, DELI Prodam nove letne gume z alu platišči, 195/65 R 15, Vredestein. Telefon 040 733 283. RAZNO Prodam kostanjevo kalano kolje za vinograd. Dolžine 2,20 m po 1 EUR komad ali dolžina 1,60 m po 0,65 EUR . Telefon 040 827 678. I Prodam kmečke starine - orodja in pripomočke. GSM: 031 306 023. Prodam mešano belo vino, sort sauvignon, laški rizling in šipon. Hranjen v hrastovih sodih po klasični metodi. Telefon 031 330 866. Prodam 3 omare in 2 kredenci. Telefon 03 5824 611 in 030 252 407. Prodam 80-basno klavirsko harmoniko, znamke Barcarole, 3 bas registri in 5 klaviature registri. Telefon 051 232 783. Prodam suhe hrastove fosne, debelina 5cm. Telefon 040 847 310. S Prodam starejše moško kolo ROG - Record na 3 predstave letnik 1966 in električni pisalni stroj Robotron 202. Informacije na GSM številki 031 306 023. Avtohišcs Strašek Za vas obratujemo od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure, ob sobotah, od 8. do 12. ure. Za več informacij pokličite: prodaja vozil: 03/818 32 33 servis: 03/818 32 30 rezervni deli: 03/818 32 31. www.volkswagen.si PRAVI TRENUTEK ZA NAKUP GOLFA. SŽOEUR PORSCHE Golf Edition in Sky FINANCE GROUP SLOVENJA Izkoristite izjemno priložnost in odpeljite Volksvvagen Golf sedaj v izvedbi Edition ali Sky in tako prihranite kar do 3.800 EUR! JAMSTVO 4; Das Auto. Emisije C02:107-145 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,1-6,31/100 km. Porsche Slovenija d.o.o.. Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO, pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO_„ ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volksxvagen.si Najsodobnejša optika za vsa vozila. NOVO!!!!! POOBLAŠČEN SERVIS VOZIL ZNAMKE ŠKODA Naročnik:: Avtohiša Strašek d.o.o. KONJENIŠKI KLUB KOMENDA IN OBČINA KOMENDA VABITA NA SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME od 30. marca do I. aprila 2012 Slavnostna otvoritev v petek ob 12.uri Sejem bo odprt: petek od 12. do 18. ure sobota in nedelja od 9. do 18. ure Organizirano brezplačno parkiranje. V času sejma GOSTINSKA PONUDBA! V času sejma vabljeni na zanimiva predavanja Več na www.sejemkomenda.si, tel.: 01/83 41 472. Prisrčno vabljeni na ogled sejma in spremljajočih zabavnih prireditev. V________________________________________________J državna razstava cikastega govt^a^T PROST VSTOP VLJUDNO VABI SEJEM KOMENDA www.gostisce-bohorc.com Gostlšceiniprenoč^ ift.” Bohorč 11 fiji, Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 domača kuhinja, malice, pizze, KOSILA,A LA CARD.CATERING. 7 sodobno opremljenih sob. Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe 100 let Kmetijske šole 33. nadaljevanje Kmetijska šola ima še vedno zemljiškoknjižno pravico nad površinami nekdanjega šolskega posestva, ki je bilo kupljeno leta 1909 za šolo, v približni zmeri 134.173 m2 in obsega njive, travnike, stavbne parcele in gozd. Težnja Kmetijskega kombinata Šentjur je bila, da Kmetijsko šolo izbrišejo iz zemljiškoknjižne pravice, toda ob podpori in mnenju Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Skupščine republike Slovenije, Skupščine občine Šentjur in Gospodarske zbornice je Temeljno sodišče v Celju, enota Šentjur pri Celju, 3. 6.1986, s sklepom potrdilo, da je Kmetijska šola ohranila zemljiškoknjižno pravico. Kmetijski kombinat Šentjur se je pritožil, toda Višje sodišče v Celju je dne, 27.12.1986, sklep potrdilo. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo zahtevo Kmetijskega kombinata Šentjur za revizijo postopka s sklepom 9.4. 1987. Vendar po tolikih letih sklepi še vedno niso v celoti realizirani in se zelo počasi realizirajo. Mislim, da bom doživela končno realizacijo. Treba je pač biti optimist in potrpežljiv, da se doseže cilj. Kmetijska šola v Šentjurju se je rojevala počasi, da je nastala, zdržala je 100 in več let, preživela 3 vojne: 1914-1918, 1941-1945 in vojno za Slovenijo in verjetno bo tudi dočakala končno rešitev svoje celote. Porajale so se težnje, da bi preselili KŠ iz Šentjurja, a niso uspele. Programi so se spreminjali v skladu s politično ureditvijo, a je KŠ vedno našla pot iz uničenja in tako na novo vedno dokazovala, da je bil vizionarski pogled šentjurskega župana dr. Gustava Ipavca in poslancev v deželnem zboru pravilen in da plodove še vedno s ponosom uživamo. Danes imamo v Šentjurju ne samo Srednjo poklicno in strokovno šolo, ki izobražuje za različne kmetijstvu sorodne poklice v štiriletnih, triletnih, dvoletnih programih in programu (3 + 2), ampak tudi Višjo strokovno šolo s štirimi usmeritvami. Več o tem bom prepustila besedo tistim, ki na šoli delajo in seveda bolje poznajo podrobnosti razvoja šole od lete 1992 do današnjega dne. Bilo je nekoč Nastali so moji spomini na Kmetijsko šolo, na sodelavce in sodelavce izven šole, na moje učence, na mnoge vesele in žalostne dogodke, če bi zapisala vse, bi nastal »zajeten Špeh«, toda vsega ne morem izpustiti. Torej začnimo! Dolga leta so minula, odkar ko sem sklenila, da se ne bom več vozila na delovno mesto v Goričane, kjer je imel Zavod za farmacijo Republike Slovenije svoje posestvo, ki mu je bilo dodeljeno v uporabo po drugi svetovni vojni. Po zaključenem stažu na Mlekarski šoli v Kranju in v obratu Ljubljanskih mlekarn sem se zaposlila na Zavodu za farmacijo na njihovem posestvu. Moja pot na delo se je začela zjutraj ob 5. uri s tramvajem do železniške postaje v Ljubljani. Nato z vlakom do /AC '"S Ul V- p,. ; v L r<‘ t' Notranjost doma učencev Srednje kmetijske šole Šentjur pri Celju. Medvod. Na postaji v Medvodah sem imela shranjeno moje kolo in sem se z njim peljala do Gradu Goričane. Kolo sem potrebovala v službi, da sem lahko obhodila posestvo - nasade zelišč. Pozno popoldan sem opravila enako pot kot zjutraj. Domov sem prišla približno ob 18. uri. Tako so minevali dnevi. Rastline so molčale Na posestvu so bile zaposlene tri sezonske delavke, ki so v glavnem ročno plele nasade zdravilnih rastlin, in konjar, ki je s parom konj opravljal strojna dela na njivah. Hrana, ki sem jo prinesla od doma, je bila v moji torbi. Zdržala sem eno sezono in razmišljala, kako rešiti problem - spremeniti zaposlitev. Že v času študija mi je bilo všeč delo v mlekarni z mlekom in z živalmi, zlasti s kravami in prašiči. Odločila sem se in povedala očetu, da bom dala odpoved. Oče me je razumel in mi rekel: »Prav, bomo že.«. Bil mi je vedno vzor, avtoriteta in prijatelj, ki je znal trezno svetovati. Šla sem k asistentu za mlekarstvo in se pozanimala, ali bi se našla zaposlitev zame po moji želji. Postavila sem tri zahteve. Prvič, delo z mlekom in živino. Drugič, delo izven Ljubljane, ker sem si vedno želela živeti na deželi. Tretjič, stanovanje v bližini delovnega mesta. Čez nekaj dni me je poklical in rekel: »Imam službo zate, ki ti je na kožo pisana. To je delo na Kmetijski šoli v Šentjurju, pouk živinoreje in kemije in ostalo delo, ki se opravlja na šoli, šolskem posestvu in v dijaškem domu.« Dejal je, naj grem pogledat v Šentjur, da bom izvedela vse, kar me zanima. Po telefonu sem se z direktorjem Kmetijske šole dogovorila za sestanek na Kmetijski šoli in tako sem se v zadnjem tednu meseca avgusta 1957. leta odpravila v Šentjur z vlakom. Vožnja je bila prijetna, zveze so bile dobre in še danes pravim, da me je v Šentjur pripeljal »Franc Jožef«, ker je zgradil » južno železnico in naredil postajo v kraju Sv. Jurij ob južni železnici«. V Šentjurju me je sprejel direktor inž. Jenšterle. Na šoli so bili v velikem delu. Obnavljali so šolske stavbe in posestvo, ker so jeseni leta 1960 imeli planirano veliko proslavo za 50-letnico delovanja šole. Ob vodstvu direktorja inž. Jenšterla sem si ogledala bližnjo okolico šole z delovišči, s hlevi, z živino in vrtnarijo. Ogledala sva si še šolske prostore, učilnice in bivalne prostore za učence in učenke. Takrat je bilo bivanje v domu šole med šolanjem za učence obvezno. Pri ogledu šole in doma se je pridružil še upravnik dijaškega doma g. Izidor Horvat. Pokazala sta mi tudi moje stanovanje. Bilo je res zelo blizu, in sicer nasproti učilnice in zbornice. Zame je bila to čudovita novica. Za hrano je bilo poskrbljeno v domski menzi. Ogled in razgovore smo zaključili s kosilom v šolski kuhinji. Še danes se spominjam dobrega golaža, polente, solate in peciva, s katerim je postregla glavna kuharica Štefka Orož. Po kosilu je direktor vprašal: »Kako ste se odločili?« Odgovorila sem: »O odločitvi vas bom obvestila.« Upravnik Horvat se je nasmehnil:»Mislim, da se je odločila, da pride.« Domov sem se odpeljala z avtobusom, ki je stal pred kmetijsko šolo. Avtobus je vozil dvakrat dnevno v smer Rogaška Slatina in dvakrat dnevno v smer Ljubljana in direktno na Bled. Zjutraj in popoldne. Leta 1957 je bila cesta od Ljubljane do Celja že asfaltirana. Med vožnjo domov sem razmišljala o mojem bodočem delu. Morda je to res pravo delo zame: kombinacija kmetijske stroke s pedagoškim delom. Imela sem dovolj izkušenj iz stroke, ki sem si jo želela, in tudi dela z mladino. V mojem času je trajalo šolanje na gimnaziji osem let. Vsi dijaki smo morali tudi volontersko delati ob pouku. To so bile udarniške, prostovoljne dejavnosti za dijake višjih razredov, od 5. do 8. razreda. Med drugimi obveznostni smo imeli tudi volontersko delo z nižjimi razredi gimnazije do vključno 33. nadaljevanje piše mag. Nevenka Cmok četrtega razreda. Bila sem mentor enemu od nižjih razredov. Mentorstvo je vključevalo tudi pomoč pri učenju, ker so razredi tekmovali med seboj. V poletnih mesecih smo mentorji šli za voditelje skupin v počitniške kolonije s pionirji namesto v delovne brigade. Udeleženci kolonij so bili predvsem osnovnošolci od 1. razreda osnovne šole do 4. razreda srednje šole. Tako sem prve počitnice preživela s pionirji iz Primorske v Kamniku, druge počitnice s pionirji iz ljubljanskih šol na otoku Krku, tretje z osnovnošolci na Koroški Beli pri Jesenicah in zadnje po maturi v Baški na morju. V Šentjur sem pripotovala 31. avgusta 1957. S 1. septembrom 1957 sem nastopila novo delo na kmetijski šoli. S seboj sem imela 3 kovčke. V enem sem imela strokovno literaturo, v drugem so bile obleke, v tretjem posteljnina in ostale potrebščine. Tokrat nisem prišla z vlakom, temveč z avtobusom. Avtobus je stal pred vhodom Kmetijske šole in mi ni bilo potrebno prenašati prtljage. Ko sem obvestila ravnatelja, kdaj pridem, sem povedala dan in uro, ne pa da se pripeljem z avtobusom. Pred šolo ni bilo nikogar. Malo sem bila razočarana. Šla sem v ravnateljevo stanovanje, kjer me je sprejela ravnateljeva soproga Štefka. Po pozdravu me je vprašala: »Kako ste prišli?« »Z avtobusom,« sem odgovorila. Zasmejala se je: »Naši so vas šli čakat na železniško postajo. Boste pri meni počakali, da pridejo.« Tako sem prišla na Kmetijsko šolo in ostala 35 let. Tu sem srečala prijazne in zanesljive sodelavce in učence, ki so bili v bistvu že odrasli ljudje, vajeni dela in življenjskih tegob. Imela sem delo, ki mi je bilo »hobi«, ne pa muka. Delo mi je nudilo veliko zadovoljstva. Nikoli se nisem pokesala, da sem prišla v Šentjur, (se nadaljuje) dejstva novice Število učencev, ki so uspešno zaključili šolanje Šol. leto Program šolanja Zaključni učenci 1910/11 do 1960/61 Poklicna živinorejska - poljedelska šola 1158 1960/61 do 1968/69 Poklicna živinorejska - poljedelska šola 118 1966/67 do 1988/89 Šola za kmetovalce 709 1969/70 do 1989/90 Šola za kmetovalke - gospodinje 359 1985/86 do 1989/90 Šola za kmetovalce - oddelek za odrasle 84 1972/73 do 1989/90 dislociran odd. na Muti: Šola za kmetovalce 146 1983/84 do 1989/90 Kmetijec 132 1990/91 Kmetovalka - gospodinja 62 1982/83 do 1989/90 Kmetijski tehnik 366 Prijatelja preprečila spopad 2. nadaljevanje Janez Tomplak Janez Tomplak je bil vpoklican v šentjursko četo TO, ki je bila nastanjena pri Knafelcu v Jakobu. O dogodku se spominja: »Slišali smo streljanje ali nekaj podobnega pri gostilni Salobir, ki je bila od nas oddaljena dobrih sto metrov. Komandir čete je določil štiri, da gremo pogledat, kaj se je zgodilo. Nič nam ni povedal, da je o tem obvestil milico, očitno pa tudi njim ne, da smo mi tam. Pri gostilni nismo opazili ničesar posebnega. Eden je ostal zunaj z mitraljezom, trije pa smo šli v gostilno, kjer smo preverjali, če kaj vedo o streljanju. S kolegom sva popila kavo. Kmalu smo zaznali neko dogajanje zunaj gostilne. Ko sem prišel ven, sem videl, da se v bližini premika prazen kombi. Izza vogala sem slišal klic: »Stoj!« Mislil sem, da je prijatelj, in sem mu rekel: »Sreč, kaj se zajebavaš, pridi ven!« Nato sem slišal: »Tomplak, a si ti?« Prepoznal sem Pinterjev glas in rekel: »Seveda sem jaz, saj me poznaš.« Nato se je pojavilo okoli deset miličnikov. Odleglo mi je, saj nas je bilo strah, kaj se bo zgodilo. Bili smo si zelo blizu in tudi streliva smo imeli precej.« In kdo je sploh streljal pred gostilno in omogočil nastanek te zgodbe? Nekdo! Ludvik Pinter Opazili smo, da so našo prisotnost zaznali tudi takrat še neznani vojaki in so začeli z neko dirko. Dobro seje slišalo ropotanje z orožjem in njegovo napenjanje. Precej so se gibali in se tudi pogovarjali med sabo. Slišal sem znan glas in prepoznal Janka Tomplaka, ki je tudi delal v Alposu. Vprašal sem: »Janko Tomplak, kaj si to ti?« On je odgovoril s podobnim vprašanjem: »Pinter, ali si ti?« Takrat sem rekel: »Pebi, nega srat, dajte cevi v zrak, saj se bomo pobili.« Resno meje skrbelo, saj smo bili čisto blizu drug drugega. Imel sem sicer dober položaj in pregled nad nasprotniki, a v podobnem položaju so bili lahko tudi oni. Orožje sem takoj umaknil. Očitno se je najino pogovarjanje prijelo in so podobno ravnali tudi drugi. Hitro smo ugotovili, da gre za našo vojsko. Skupaj smo šli v gostilno. Čeprav se ni nič zgodilo, je bil položaj pred tem tako napet, da tudi pitje kave ni bil običajen užitek. Tudi po dvajsetih letih sem prepričan, da je bila ta akcija zelo nevarna. Naboje smo imeli v ceveh in orožje pripravljeno za strel. Enega sem imel na muhi. Spomine spremlja grozen občutek, da smo bili blizu zelo velike tragedije. Bila je popolnoma odprta nevarnost in odvisna samo od nas na obeh straneh. Oboji smo ravnali pametno.« - -v-. . ■ ■ ■ - ■ ' -■■■: --.k; zS: - ic • -Loč Ar pa |f| Pred Gostiščem Salobir so se skoraj spopadli pripadniki TO in miličniki. Po poteh 14. divizije 2. nadaljevanje Izgon nemških učiteljev Divizija se je ob prihodu v center kraja razdelila v skupine. Prva se je ustavila pri trgovini Čater. Uslužbenka ki je bila tedaj prodajalka v trgovini, se je ob pogledu na množico uniformiranih ljudi tako prestrašila, da je nameravala zapreti trgovino. „Dekle nikar ne zapiraj, danes bomo mi kupovali, mi smo slovenska narodnoosvobodilna vojska!" je zaukazal poveljujoči. Med tem je prišla lastnica trgovine Čater Ivanka, kateri je poveljnik razložil, da bodo s seboj odpeljali vse kar je potrebno borcem. Pri Čatrovih so stanovali tudi učitelji, tedaj so v Dramljah službovali samo še štirje. Partizani so jim ukazali, da morajo vsi od tod, ker da jim partizanska vojska ne bo več dovolila ponemčevati slovenskih otrok. Druga skupina je istočasno pregledovala prostore stare šole, kjer so našli nekaj vermanšaft-uniform ter pušk in ročnih granat. Zasačili so tudi nekaj domačinov, oblečenih v vermanšaft - uniforme, ki niso uspeli pravočasno pobegniti. Partizani so jim ukazali, da se morajo sleči in sezuti. Zasežene uniforme so dobili partizani, ki so imeli najbolj strgana oblačila. Vermani pa so lahko odšli domov, šele ko so jim domači prinesli druga oblačila. Klofuta za nemškega privrženca Tretja skupina partizanov, je šla izpraznit trgovino Lotrič Kristine. „Njen mož je veljal za copato. Vaščani so celo govorili, da ni kaj prida domiseln, da bolj počasi misli. Ko je možakar opazil oboroženo skupino, kije prihajala Piše: Primož Laubič k trgovini, je najbrže pomislil, da so prišleki vermani in pozdravil s „Heil...“. Za te nespametne besede in kretnjo z roko si je menda prislužil klofuto. Tudi v tej trgovini je skupina partizanov pobrala vse, kar jim je koristilo, lastnici je pustila samo obvestilo o opravljeni rekviziciji z napisanim partizanskim pozdravom „Smrt fašizmu, svoboda narodu." To blago je menda bližnji sosed Lotričeve s sanmi, vpreženimi v volovsko vprego, moral odpeljati na Hrastnik", je slikovito navedeno v monografiji. Divizija se je v kraju zadržala vsega največ uro in pol. V tem času je predhodna izvidnica že prešla Svetelko, navzgor proti Straži na Gori in še višje na območje Slemen. Postavitev bojnih položajev Okoli 11. ure /14.2.1944 op.a / so se brigade 14. divizije že postavljale na borbene položaje, saj se je štab odločil, da se bodo enote divizije vsaj malo odpočile od večdnevnega pohoda in nenehnih bojev z Nemci. Vedeli pa so tudi, da se jim bo sovražnik kaj kmalu približal. „V Spodnjih Slemenih, okoli Pristavnika, se je razmestila Šercerjeva brigada; štab je bil pri Pristavniku, po domače Zastanu. Čez grapo na drugem hribu, na Zgornjih Slemenih, je zavzela položaje Bračičeva brigada. Štab se je namestil pri kmetu Kožuhu. S to brigado je bilo tudi divizijsko poveljstvo. Desno in nekoliko nižje od nje se je v Kladnartu utaborila Tomšičeva brigade," opisuje razporeditev enot dr. Miro Mastnak. Ranjencev partizani niso puščali za sabo. Prazniki so pred vrati Potica. Smo v mesecu, ko je pred nami eden največjih krščanskih praznikov - velika noč. Prav tako nas obdajajo spremembe v naravi; nezadržno hitro nam približuje pomladni čas. Piše: Tanja Gobec Na razvaljano testo namažemo več nadevov - skuta, rožiči. Nekateri kar niso mogli dočakati teh toplejših dni, čeprav smo jih bili veliko deležni že med zimo. Vrtovi se že urejajo, prva zelenjava že poganja ... zato bomo naslednjič pripravljali že kaj iz domačega vrta. Tokrat vsebinsko ostajamo še pri praznikih, v času katerih se radi mastimo. Zopet se pripravljajo tradicionalne jedi: potice, jajca, hren, šunka... Kdo se jim lahko upre? Skoraj nihče, vem, a le previdno in v mejah normale. No, takšne povedi nas bodo spremljale iz naših nepogrešljivih kuharskih in zdravstvenih nasvetov v medijih. Eni nas bodo opozarjali na kalorije, drugi nam bodo želeli čim več ponuditi. Sama priporočam več gibanja takrat, ko jemo te dobrote. Naj vam tokrat predstavim drugačno potico. Potice iz grobo mlete moke Zrnje pšenice ali pire si zmeljemo grobo, če nimamo možnosti mletja doma, tako moko kupimo. Za nadeve lahko uporabimo tako orehe kot lešnike, mi pa bom tokrat uporabili mleti mak, kokos, mlete rožiče in skuto. Nadevi: - Mak ali kokos - mleti mak umesimo v vrelo mleko (navadno ali sojino, tudi voda velja), dodamo sladkor po želji, lahko tudi rozine in začimbe ali vanilj v prahu, ter ohladimo maso, da jo bomo lahko mazali po testu. - Rožičeva moka - Namakamo jo v vodi in potem dodajamo razne dodatke (če želite, lahko preizkusite, kako se obnese, če jo »pokropate«). - Skuta mora biti groba, po želji lahko dodamo kislo smetano, jajce, sladkor in seveda za pehtranovo potico s skuto tudi pehtran. Preizkušeno je, da je tisti pehtran boljši in okusnejši, ki ga pridelamo sami na vrtu in ga tudi sami posušimo. Vsak nadev oziroma tistega, ki ga bomo izbrali, zmešamo in pripravimo do takšne gostote kot Namig Ko imamo zvito potico še na deski, lahko to kačo narežemo na kolobarje. Ko vzhajajo, jih položimo na pekač, namažemo z maščobo in spečemo. Prepričana sem, da boste imeli nekaj novega in zanimivega na mizi in boste s tem marsikoga presenetili. Namig Ko imamo zvito potico še na deski, lahko to kačo narežemo na kolobarje. Ko vzhajajo, jih položimo na pekač, namažemo z maščobo in spečemo. Prepričana sem, da boste imeli nekaj novega in zanimivega na mizi in boste s tem marsikoga presenetili. da je trdno zvito. Pred vzajanjem je priporočljivo potico napikati, pred peko pa po vrhu namazati. Takole izgledajo pečene mini potičke. orehov nadev. Pri skutinem nadevu moramo biti zares pozorni na gostoto nadeva. Testo Grobo mleto moko zamesimo enako kot drugo testo za potico. Ker je takšna moka polnejšega okusa, ne pretiravamo z dodatki. Prav tako ta moka potrebuje več tekočine, zato jo dodajamo sproti in pazimo, da je ne zamesimo preredko. Po prvem vzhajanju bomo že lahko opazili, ali smo zamesili presuho ali preredko in takrat še lahko popravimo. Po drugem vzhajanju razvaljamo testo in nanj namažemo nadev, ki smo ga že prej pripravili. Testo zvijemo in damo v namaščen, z moko posut ali s papirjem za peko obložen pekač. Potico malo napikamo z vilicami ali iglo in pustimo vzhajati. Pečemo eno uro pri temperaturi okoli 190 stopinj. Med pečenjem potico po vrhu namažemo z maščobo ali vodo. Vesele in prijetne praznike vam želim. Razrezane položimo na horoskop novfče D D E OVEN (21.3. - 21.4.) Razpoloženje boste poskušali popraviti tako, da boste v družinsko okolje vnašali nenadne spremembe, ki bodo v dom vnašale nemir. Svoj pogum raje pokažite na poslovnem področju. BIK (22.4. - 20. 5.) Ker boste prijetnega razpoloženja in dobrovoljni, je čas, da se v službi pokažete v najboljši luči in se povzpnete kakšno stopničko višje. Tudi odnos do partnerja bo nežen in uvideven. DVOJČKA (21. 5. - 21. 6.) Pokazala se bo možnost večjega finančnega priliva, a resno ne boste obogateli. V ljubezni boste zadovoljni s tem, kar imate ali česar nimate, vsekakor si sprememb ne boste želeli. RAK (22. 6. - 22. 7.) Dokler ne veste, kaj bi radi od sebe, v ljubezni ali v službi, ne hitite nikamor in pustite, da vas preteklost nauči boljše izbire. Zdravje in počutje bosta odlična. LEV (23.7. - 23.8.) Nekatere spone, ki so vam v službi preprečevale, da bi se lahko razvijali naprej, bodo počasi odpadle in vaš ego bo lahko zasijal v polni luči. Zelo boste uspešni. DEVICA (24. 8. - 23.9.) Čeprav se načeloma trudite, da imate do sodelavcev enakovreden odnos, boste dajali prednost tistim, ki so tako ali drugače bližje vašemu srcu. Ne zanemarite partnerja. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Nadrejeni vam v tem tednu ne bodo dali dihati, QJjjp vsaj občutek bo tak. Treba bo počistiti dolgove, ki so se nabrali. Več občutka sreče in zadovoljstva bo v partnerstvu. n ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Pred vami je poslovno naporno obdobje, v katerem •BtiCF se morate dokazati kot strpna in tolerantna oseba, s katero se je moč o vsem pogovoriti. Tako boste lahko dosegli svoje cilje in sanje. 0 0 0 0 STRELEC (23.11. - 21.12.) Polni ste velikih načrtov, s katerimi bi bajno obogateli, ampak čas ni najbolj primeren za velike podvige. Pazite, da ne boste na račun poslovnosti preveč zanemarili svojega partnerja. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Če ste v preteklih dneh zamudili priložnost, da nekomu poveste, koliko vam resnično pomeni, se boste morali zdaj nekoliko bolj potruditi za sproščeno izražanje čustev. Pojdite med ljudi. VODNAR [21.1. -19. 2.) Težave, ki se lahko pojavijo v partnerstvu, rešujte med vama, vpletanje tretje osebe bi vse skupaj lahko samo še poslabšalo. Z ali brez razloga se ob koncih tedna odpravite ven. RIBI (20.2. - 20.3.) Veliko lepega in veliko pozitivne energije lahko črpate iz svojega partnerskega odnosa, morebitna nesoglasja boste znali romantično prebroditi. Pogosteje si vzemite čas za sprehod. atn uuiort