loto Bogo Čerin
Vsem bralcem iskrene čestitke za 1. maj
Katedra
Ob osnutku zakona o visokem solstvu v SR Sloveniji
Dosedanje razprave in tudi mnenja merodajnih funkcionarjev oz. družbenih služb o organizaciji visokega šolstva v naši republiki soglašajo v oceni, da je težišče visokošolskega študija v dvigu njegove kvalitete in učinkovitosti. Prav v tem pogledu pa si je predloženi osnutek v izrazitem notranjem nasprotju in uveljavlja dve različni merili. Medtem ko za fakultete, visoke šole in akademije predvideva vrsto ukrepov, ki bi naj prispevali k dvigu kvalitete njihovega delovanja, znižuje višjim šolam sedanjo, z zakonom postavljeno raven, in sicer tako, da jim odvzema zakonito pravico do znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki je nujno funkcionalno dopolnilo visokošolskega pedagoškega dela in osnovna značilnost visokošolskega zavoda. Sedaj veljavni zakon namreč v svojem 2. členu izrecno predvideva, da lahko višje šole poleg izobraževanja strokovnjakov z višjo izobrazbo organizirajo oziroma razvijajo znanstveno raziskovalno delo, če je tako določeno z njihovimi ustanovitvenimi akti in z njihovimi statuti.
Predloženi osnutek zakona o visokem šolstvu te možnosti sploh ne omenja, s tem pa so posamezne višje šole potisnjene na nižjo raven, kot jim jo je priznaval dosedanji zakon in kot so jo nekatere že dosegle in celo presegle. Za mariborske višje šole pomeni tak ukrep korak nazaj in je zato v nasprotju z že omenjono splošno oceno o potrebi dviga kvalitete visokošol-
skega študija. Ni nam znano nobeno mnenje v dostopni svetovni literaturi, ki bi dopuščalo možnost visokošolskega pedagoškega dela brez sočasne znanstveno raziskovalne dejavnosti. Razlika med posameznimi visokošolskimi zavodi ne more biti v tem, da eni gojijo znanstveno raziskovalno delo, drugi pa ne, temveč le v obsegu učne snovi, ki pa mora biti v vsakem primeru predavana na visokošolski način, to je ob uporabi znanstvenih metod. Takšno stališče izraža tudi novi statut zagrebške univerze, ki celo dopušča vključevanje ustreznih višjih šol v sestav univerze.
Dosedanje delo nekaterih višjih šol je tudi pokazalo, da lahko dosežemo pri vključevanju izkušenih strokovnjakov iz gospodarstva in družbenih služb v pedagoško in znanstveno raziskovalno delo učinkovito sintezo vseh teh elementov sodobnega visokošolskega dela. S tem ko postavlja zakonski osnutek višje šole v slabši položaj, kot so ga imele doslej, zmanjšuje tudi možnost prehajanja diplomantov višjih šol na ustrezne fakultete in visoke šole. Dosedanje analize pa so pokazale, da ravno diplomanti višjih šol, ki so sc odločili za nadaljevanje študija na univerzi, ta študij zelo dobro nadaljujejo in dosegajo dobre rezultate.
Na podlagi teh ugotovitev predlagamo spremembe v osnutku zakona. Predložene spremembe, ki jih objavljamo na 2. strani, dajemo v javno razpravo.
k&tcdr& t
? A 4 te ^
КАТЕОПО mariborskih Študentov tzdaja Zveza Študentov Jugoslavije odboi visoko-Šolskih zavodov v Mariboru.
— List urejuje uredniški odbor. glavni ln odgovorni urednik:	DARKO	PASEK,
tehnični urednik: JANEZ UJ-ClC- — Uredništvo ln uprava Slovenska ulica 8 tel 22 004.
— Cena Izvoda: 80 par — Tisk: Časopisno podjetje Mariborski tisk. — 21ro račun: 818-878-548 — Nenaročenih rokopisov In slik ne vračamo.
Pripombe k zakonu o visokem
Med temeljne določbe zakona o visokem šolstvu se naj doda novi Člen, И te glasi: »Visokošolski zavodi, univerza ln združenje lahko ustanovijo skupnost za obravnava-mena za zavode, univerzo oziroma združenje, ki tako skupnost ustanovijo.« (12. člen doslej veljavnega zakona o visokem šolstvu.)
2. PREDLOG:
V 5. členu naj se tretji odstavek glasi namesto dosedanjega, takole: »Statute visokošolskih zavodov potrjuje združenje oziroma univerza.«
3. PREDLOG:
8. členu je treba dodati novi odstavek, ki bi ae naj glasil: »Na fakultetah Je težišče znanstvenega ln pedagoškega dela na organizaciji tretjestopcnjskega študija ta oblikovanju čim večjega števila znanstvenikov za potrebe gospodarstva ln družbenih služb, medtem ko Je težišče znanstvenega tn pedagoškega dela na visokih in višjih šolah na oblikovanju operativnih strokovnjakov za potrebe gospodarstva ln družbenih služb ln na organizaciji ter razvijanju, zlasti aplikativnega znanstveno-raz-iskovalnega dela.«
4. PREDLOG:
10.	člen zakona Je treba dopolniti tako: »Višje šole vzgajajo In izobražujejo strokovnjake z višjo izobrazbo ter razvijajo ln organizirajo znanstveno raziskovalno delo, če Je tako določeno z njihovimi ustanovnimi akti ln njihovimi statuti«
5. PREDLOG:
Drugi odstavek 14. člena se naj glasi: »Tedenski pouk naj usklajuje statut 1n sme znašati največ 3* ur, od tega največ 20 ur predavan) «
S. PREDLOG:
IS. členu dodati novi odstavek: »Tako dejavnost načrtuje Visokošolski zavod na osnovi podatkov, ki jih dobi od ustreznih delovnih organizacij ln njihovih združenj. Delovna organizacija mora v elaborata o nameravani organizaciji proizvodnje ln poslovanja oziroma novi Investiciji analizirati podatke o potrebah pred in do kvalifikacije zaposlenih ljudi «
V 15. členu osnutka se naj ustrezno dopolni tako, da morajo biti učni načrti in programi med sorodnim! ali enakovrstnimi visokošolskimi zavodi med seboj ustrezno usklajeni
7. PREDLOG:
Prvi odstavek 17. člena se naj glasi takole: »Visokošolski zavodi organizirajo predavanja ln druge oblike pomoči za študij Izrednih študentov, če eo za to potrebe ln pogoji.«
*. PREDLOG:
Prvemu odstavku 29. člena se naj doda: »Vpisni pogoji morajo biti
KATEDRA
Uredniški odbor:
Olga Cerič, Drago Jančar, Braco Zavrnik, Ervin Hartman, Vladimir Spje-oek (foto urednik)
Glavni In odgovorni urednik:
Darko Pašek
Tehnični urednik:
Janez Ujčič
Sekretar:
Ervin Hartman
enaki za redne ln izredne študente.«
29. členu se na) doda novi odstavek: »Izrednim študentom, če študirajo na osnovi pristanka pristojnega organa upravljanja delovne organizacije, Je zagotovljen študijski dopust v zvezi z obračunom osebnega dohodka na osnovi določil, ki so sestavni del samoupravne zakonodaje delovne organizacije.«
». PREDLOG:
V 30 členu se naj drugi odstavek glasi: »S statutom visokošolskega zavoda se lahko določi, da se študent ne more vpisati v drugi semester istega letnika, če ni opravil obveznosti prvega semestra (kolokvij, vaj«).«
10. PREDLOG:
V 31. členu predlagamo varianto, ki se naj glasi: »Študent se lahko enkrat med študijem ponovno vpiše v Isti semester oziroma letnik istega visokošolskega zavoda oziroma Iste organizacijske enote, če Je opravil večji del pogojev za vpis v višji letnik. Večkrat pa le lz utemeljenih razlogov ln z dovoljenjem zavoda, ki se določi s statutom.«
11. PREDLOG:
32. členu se naj doda novi predzadnji odstavek s tem besedilom:
»Pogoje za vpis v ustrezni semester ustrezne fakultete oziroma visoke šole za diplomante ustrezne višje šole določita sporazumno oba prizadeta visokošolska zavoda.«
V zadnjem odstavku Istega člena se naj doda: »Po pogojih, ki jih določi statut.«
12. PREDLOG:
V 34. členu se naj drugi odstavek glasi: »Študentje morajo sodelovati pri delu organov visokošolskega zavoda in univerze oziroma združenja ter pri delu organov ustanov, ki se ukvarjajo z zdravstvenim!, socialnimi ln materialnimi vprašanji študentov.«
13. PREDLOG:
V 35. ‘členu ni Jasen status študenta. ki se ponovno vpiše v Uti letnik. (81. člen.)
14. PREDLOG:
V 3*. členu se naj v prvem odstavku doda to besedilo: »Ce gre za znanstvene discipline, pri katerih so pomembne delovne Izkušnje, Je lahko izvoljen za visokošolskega učitelja kandidat na osnovi ustrezne habilitacijske listine.«
15. PREDLOG:
Drugi odstavek 42. člena se dopolni tako: »Za učitelja višje šole Je lahko Izvoljen, kdor Ima ustrezno visoko izobrazbo ter Izpolnjuje druge pogoje, ki Jih določi statut višje šole. zlasti takšne, s katerimi višje šole spodbujajo svoje učitelje k znanstvenoraziskovalnemu delu.«
18. PREDLOG:
Prvemu odstavku 45. člena Je treba dodati naslednje besedilo: »Status univerze določa postopek o habilitaciji in vnaprejšnji habilitaciji.« (Glej besedilo 51. člena do sedaj veljavnega zakonal)
17. PREDLOG:
68. člen se naj glasi: »Študentom odpravljenega visokošolskega zavoda je treba zagotoviti, da lahko dokončajo začeti študij po pogojih, ki Jih določa statut odpravljenega visokošolskega zavoda.«
18. PREDLOG:
Tretjemu odstavku 79. člena se naj doda: »Mandatna doba študentov — članov sveta traja dve leti, vsako leto se izvoli polovica članov sveta na novo«
19. PREDLOG:
82. člen se naj glasi: »Določbe tega zakona o višjih šolah veljajo tudi za obstoječe pedagoške akademije, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.«
Skozi
P
e r
i
skop
Zadrugi študentov ln dijakov se Je le končno posrečilo zbrati predstavnike višjih šol (razen predstavnika višje agronomske ln višje stomatološke šole) za prvo letno sejo upravnega odbora. Na tej »zgodovinski« seji Je upravnik Riko Vračko seznanil prisotne o številu zaposlitev v letu Ml. ki Jih Je bilo 1670. Povprečni zaslužek člana zadruge je bil 440 N din. Od del, ki ro Jih opravljali študentje, prevladujejo fizična. UO Je tudi potrdil sklepni račun za leto 1987 in prav tako finančni plan za 1968. leto Sklenili so tudi, da so lahko študentje člani za-. druge leto dni po preteku absolventskega staža, oziroma če enkrat pavzl-rajo, seveda s pogojem, da prinesejo potrdilo o rednem opravljanju izpitov na šoli. Zadruga je tudi sklenila, da bo v maju sklicala skupščino, kjer bi naj študentje povedali, kaj mislijo (da ne bodo govorili samo za vogali).
KUD Študent Je Imel 1. aprila sejo upravnega odbora. Datum Je bil malo ponesrečeno Izbran, saj so vsi s strahom ln skoraj skrivoma prLšll na seja, da bi Jih nihče ne videl, kako so nasedli prvoaprilski šali. Nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki Jim je bil ravno ta datum lepo opravičilo za Izostanek.
V aprila je bila na VTS krvodajalska akcija, ki se Je je udeležilo 159 študentov, od tega Je bilo 59 študentov in 18 profesorjev lz višje tehniške šole. S tem popravljamo alarmantno vest, ki smo Jo objavili v prejšnji številki Katedre, da Je bilo namreč pripravljenih dati kri samo 11 študentov lz te šole.
Pred kratkim Je KUD Študent osnoval dramsko skupino, ki Je le začela z rednimi vajami deLa Petra Ustinova Do srednjih vej. Vendar Je že po nekaj vajah režiser Stanko Potisk odstopil, češ da ne zmore. Vodstvo KUD Študent nam je sporočilo, da so že dolgo čakali, kdaj jim bo mariborska Drama poslala režiserja, ln zdaj, ko so ga končno dobili, je še ta odpovedal. Kje so zdaj tisti, ki so na občnem zboru zagotavljali, da bo mariborska Drama rade volje pomagala pri ponovni ustanovitvi dramske skupine med študenti? (Ali ne vedo, da so mariborski gledališčniki zelo, zelo zaposleni z družbenim delom: borba za finančna sredstva.)
Predstave Ars longa vita brevls zagrebškega študentskega gledališča se je udeležilo (pozor!I!) samo 60 študentov. Pred predstavo Je bilo prodanih 90 vstopnic. Potemtakem so še ljudje, ki podpirajo kulturo (beri: kulturne prireditve). Seveda pri tem ni prav nič važno, če se teh prireditev tudi udeležujejo. Hvala vsem, ki so darovali denar ln širokogrudno pustili svoje sedeže prazne za dijake ln oficirski kader!
Vsem. ki so pozabili, da Je uredništvo Katedre še vedno na Slovenski *, sporočamo, da še vedno delamo na istem naslovu, ter da se bomo preselili v nove prostore šele Jerenl. Upamo, da bo prizadetim ta vest segla do srca!
(Užaloščeni s »delavci)
Da Je Tribuna (ljubljanski študentski list) dobila novega fotografskega urednika, smo že opazili pri zadnjih številkah, ki so bile fotografsko dobro
opremeljene. Mesto urednika fotografije je prevzel Mariborčan Tone Stojko, ki pa seda) stalno živi, študira in dela v Ljubljani. V kratkem bo Tone Stojko razstavljal svoje fotografije v klubu mladih v Mariboru.
V soboto, 20. aprila, so bili Izredni študentje Jezikovnega oddelka — skupine za srbohrvatskt Jezik — peda-
goške akademije na llterarno-zgodo-vlnskl ekskurziji v Zagrebu. Pod vodstvom prot. dr. Mata Slmundiča, rednega profesorja PA v Mariboru, so študentje obiskali v Zagrebu jezikovni Inštitut Jugoslovanske akademije znanosti ln umetnosti, Matico hrvatsko. Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti 1n vseučlllško knjižnico, ogledali pa so si tudi pomembnejše llterarno-zgodovlnske spomenike mesta Zagreba. To Je že drugi primer, da so Imeli tudi izredni študentje tak način pouka, saj Imajo sicer samo predavanja v seminarski obliki.
Na seji sveta združenja MVZ smo slišali, da Je medobčinski zdravstveni center v Mariboru odločno podprl prizadevanje šole po ohranitvi. Po dolgotrajnem prepričevanju so se zdravniki zavzeli za predlog, ki ga bo podprlo tudi združenje, po katerem naj bi se trije letniki ljubljanske stomatološke fakultete preselili v Maribor, ker je znano, da je tukaj Izbor mnogo boljši. To bi prispevalo tudi k boljši kvaliteti kadrov za četrti In peti letnik ljubljanske fakultete.
Pa še to: anketa na 50 zdravstvenih zavodih, kjer delajo absolventi stomatološke šole, Je pokazala, da so vsi odlični zobozdravstveni delavci, in da so povsod z njimi zelo zadovoljni.
Izvedeli smo. da Je medobčinski center klubov OZN v Mariboru dal natisnil! kuverte ln pisemski papir z vodnim žigom za deset let naprej. Strošek vsekakor ni bil majhen, posebno če upoštevamo, da se člani klubov OZN nenehno pritožujejo zavoljo finančnih težav.
Tisoči diplomant na VEKŠ
Pred kratkim so na mariborski višji ekonomsko komercialni šoli podelili diplomo tisočemu diplomantu. Prejel jo Je CIRIL JARNOVIC, izredni študent ODDELKA ZA KNJIGOVODSTVO Ш FINANCE iz Novega mesta.
Bi.tl tisoči diplomant ni kar tako. Ta dosežek je lepo priznanje višji ekonomsko komercialni Soli za njeno dolgoletno vztrajno prizadevanje na področju izobraževanja kadrov za naše gospodarstvo. Tovarišu Jarnoviču smo takoj po slovesni podelitvi diplome postavili nekaj vprašanj:
Znano nam je, da ste bili izredni študent. Kakšni so bili vaši študijski pogoji?
Pri nas na Dolenjskem Je zavod za Izobraževanje ln produktivnost dela organiziral posebne tečaje za izredne študente, kar ml je bilo v veliko pomoč. Za vse važnejše predmete so nam pripravili seminarje, zato emo tudi na izpitih lz teh predmetov dosegli dobre rezultate.
Kje ste bili zaposleni v časa študija?
Zaposlen sem bil ln sem še prt veletrgovini Merkator. in sicer v poslovni enoti Standard v Novem Mestu kot računovodja.
Kaj nam lahko poveste o študiju izrednega študenta?
Se preden sem se vpisal na višjo ekonomsko komercialno Solo v Mariboru sem študiral na dopisni ekonomski srednji šoli. Povem lahko to, da je povsod, kjer Je organtzi rana pomoč izrednim študentom, dosežen uspeh ln so študijski rezultati dobri. To velja za naše, dolenjsko območje, kjer Je že okoli 80 diplomantov VKKS.
In kaj menite o Izrednem študiju na višji ekonomsko komercialni šoli?
Pomembno se ml zdi predvsem to, da je ta šoli zelo Izpopolnila obliko izrednega študija, zahvaljujoč temu. da šola pripravlja gradivo ln skripta za študente. Razen tega je pohvale vredno razumevanje VEKS za delovne pogoje Izrednih študentov, ki so zaposleni in s tem precej ovirani pri študijo. Zato se je tudi na Dolen iškem tako razmahnilo število Izrednih študentov. Pričakujemo pa, da bo šola še naprej razvijala dejavnost na dru-
Sl stopinji ln »1 telimo, da bi do te ruge stopnje člmprej prišlo, da bi lahko nadaljevali s študijem.
Kako pa se počutite kot tisoči diplomant VEKS?
Prav gotovo Je to nek določen delovni uspeh. Posebno, če upoštevam, da sem leta 1964 pričel s študijem ln da so nekateri predmeti zelo zahtevni. Poleg službe sem moral poiskati čas 8e za študij. Kljub temu ml je uspelo diplomirati zato ml Je današnja diploma veliko zadoščenje za vložen trud-	D.	P.
Anketa odbora
zveze študentov višje tehnične sole
Odbor Z5 na višji tehniški šoli Je pripravil anketna vprašanja za svoje študente. Odgovori, ki so Jih dali študenti, bi naj pomagali pri reševanju nekaterih problemov na njihovi šoli in poleg tega so še dobili na podlagi teh odgovorov določena mišljenja glede KUD Študent, Zadruge študentov in dijakov in na-jega Usta Katedre. Pri anketnih vprašanjih se vidi, da so Jih sestavljali študentje sami, kar Je mogoče nekoliko negativno. Nekatera vprašanja so bila tehnično zelo slabo sestavljena, saj so zahtevala dva ali pa še več odgovorov. Za odgovor pa je imel študent samo eno možnost, in to Je mogoče tudi vplivalo, da je ostalo precej anketnih listov neizpolnjenih. Vendar pa menim, čeprav psihologi in strokovnjaki, ki se bavljo z anketami, pravijo, da boljše nič, kot pa slaba in nepreučena anketa, da bodo nekateri odgovori pomagali pri razreševanju nekaterih problemov. To sicer ni bila anketa v pravem pomenu besede, ampak ta termin se Je tako udomačil, da ga danes včasih res vse preveč uporabljajo, vsaj danes že skoraj vsakdo, ki se le spomni, »anketira«.
Na omenjena anketna vprašanja Je bilo nekaj res kritičnih odgovorov, tako glede našega lista Katedre, glede Zadruge študentov in glede samega odbora zS na VTS. V naslednji številki našega lista bomo objavili mnenja predstavnikov teh organizacij glede na te odgovore. Mogoče bi bilo pametno, da bi tudi odbori na drugih šolah poskrbeli za podobna vprašanja, saj bi jim odgovori lahko pomagali pri delu.
Tukaj vam posredujemo vprašanja In rezultate glede na odgovore, izračunane v odstotkih.	O.	C.
ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE
ODBOR ZS NA VTS MARIBOR
KOLEGICE IN KOLEGI!
Odbor Zveze študentov na VTS organizira anketo, ki bo usmerila delo odbora v hotenju za zboljšanje pogojev dela in življenja študentov na naši šoli.
Naprošamo te, da anketo sprejmeš resno, ker je v tvojem interesu, da iskreno in realno odgovoriš na vprašanja. Na ta način bo omogočeno, da študenti sami prek svoje organizacije sodelujejo pri reševanju svojih problemov.
Na zastavljena vprašanja odgovarjajte iskreno, ker bo le na ta način vodstvo vaše organizacije, to je odbor ZS na VTS, seznanjeno z vašimi hotenji in problemi v celoti.
Anketa je anonimna, kljub temu pa vas bomo seznanili z rezultati; rezultati bodo prav tako dostavljeni svetu šole in pedagoško-znanstvenemu svetu, ker bo le na ta način omogočeno izvajanje vaših hotenj.
Na koncu, draga kolegica, kolega, razumi to, da so to anketo sestavljali tvoji tovariši, ki prav tako kot ti študirajo, pa so našli nekaj časa za to, da se analizirajo študentski problemi in najde pot do rešitve težav, ki so za nas vse skupne.
Naj ne bo nikoli izgovorov študenta — »nimam časa«, ker bo poskus rešiti naše študentske probleme le v našo korist.
Samopostrežna restavracija „Center"
MARIBOR, Prešernova ulica 8
Ko obiščete Maribor, se poslužite naših uslug na samopostrežni liniji in v slaščičarni Domino. Gostom so na razpolago
najrazličnejša jedila v širokem asortimentu. Za študente sta na razpolago dva menuja po ugodni ceni. .
Vsem našim gostom čestita kolektiv k prvomajskim praznikom.
1. Število anketiranih
148
Skupaj 198
2. S stalnim bivaiiSčem
	|	► &	i M
			иа
M			23
§	s		•0 3
»N	►		I.01
48	72	39	52
	44,1 •/•	24,3 •/•	31,0 •/•
3. Stanovanje v času Študija
Q
■o
|
ft
a
80
»J
20'A
4. Kaj misliš o štud. samouprav- 5. Kaj pričakuješ od novolzvo- 0. Ali želiš obveščanje o delu od« ljanju in če si z njim seznanjen? ljenega odbora zveze študentov?	bora VTS (na oglasni deski?)
		1		3	O	
3	D O	3 8	KI Ћ	1 ■» 6 >	8 3 S	I
21	122	15	oi	0 42	30 138 15	•
13 V.	78 •/.	9*/.	43 Vi	4 V. 30 Vi	23 V. 80 Vi 9 V,	S Vi
Kakšno	Je tvoje stanje?	materialno	9.	Kaj meniš o odnosih na ctjl profesor—študent?	12. Ali smatraš za potrebno, da rela- se študenti oddelka sestanejo redno vsak mesec, da bd reševali	
	& Д	
1	1	KA
<	a	m
58	84	28
41 •/•	59	29 */•
42
42"/.
>
n
3
112
70*/.
S
o®
p
51
28 V.
oj.
3
2'/.
skupne probleme?
3	s	8
102	58	12
60 •/•	33	•/•	7	•/•
13. Ali Imaš z nabavo učnih pripo- .	...
močkov (knjig, skript, pribora)	sl	zadovoljen	s kulturno
probleme?	zabavnim	življenjem	študentov?
15. Ali bereš študentski list »KATEDRO«?
				4		
3	41 a	'.3	S	3 8	a •a	41 d
119	51	30	132	18	91	02
70 Vi	30 "/•	17 •/•	73 •/•	10 Vi	00 Vi	40 •/•
10. Katera rubrika tl ugaja (ne ugaja)?
74 40 V.
17. Ali se tl zdi kvaliteta lista ma-18. AH veš, da se lahko občasno rlborskih študentov »Katedra« za-zaposliš pri Zadrugi študentov ln
dijakov in ali sl že bil zaposlen?
3	dovoljiva? o c
59	44
53 •/•	40 Vi
5
8
7*/.
3
55
SOV.
8
00 04 •/.
1» ir.,„i,. .  	„	20.	Ali	veš,	da	Imajo mariborski
19. Tvoje mnenje o Zadrugi stu-gtudentl svoje kulturno-umetniš-21. Bi bil pripravljen sodelovati vt dentov in dijakov?	ko	dru5tv0	KUD »študent«?
72 46 V.
		a		
		« > 3	la	
		&|		S
14	41	•H		a
■O	d	rt	o	d
134	28	32	31	90
83 Vi	17 •/•	20 •/•	20.1 •/•	59,7 Vi
»* ah	22	a. Ali smatraš za potrebno uved-23. Ali soglašaš s prirejanjem spo-
zz. Ati se ukvarjaš s športom? bo obveZt telesne vzgoje na šoli? znavnih večerov na oddelkih?
	S 3 (A				
d		rt T3	rt C	9	S
83	85	114	25	136	24
50 •/•	50 •/•	71 •/•	29 Ve	85	15 V.
,	20, Kaj meniš o tem, da bi na šoli
24. Ali smatraš za potrebno orga-25. Ali st za poostritev kontrole o0(jnrli bite. v katerem hi lahko nlztranje razgovorov?	obiskih	na	predavanjih	in vajah? kupil po ugodnih cenah:
					2		
					► T3	S	%
			rt	a>	s	rt a	I
rt	.O	o	•d	C	w	&	iJ
112	64	9	48 /	112	128	114	83
02 •/•	35 •/•	3 V.	30*/»	TOV«	80	71 Vi	51 Vi
32
20*/.
Miroslav
Slama:
Živčnost dvajsetega
stoletja
NA KRI2ISCIH je vedno več trčenj _ »živčnim« klinikam primanjkuje vedno več ležišč ...
NEKEMU »VELEUMU« se je zmešalo, potem ko je patentiral svoj čudoviti Izum za pobijanje ljudi, neki Aleš je napravil samomor — vmes »ni bilo« tuje krivde...
Alžirci, Indijci in Kitajci še dalje stradajo, medtem pa v žitnih silosih »svobodnih« dežel propada žito.,. Vojna v Vietnamu se bohoti v rdečo rožo, vsak dan umirajo pošastno vojaki in civilno prebivalstvo, medtem pa se nekateri senzacij žejni »bogovi« zali\ajo s šampanjcem In v objemih lepotic pretiravajo, kako
dolgočasni so naši dnevi in večeri, pretiravajo, da jih vsa ta dolgočasnost dela živčne ...
Današnji Človek si želi dogodkov, presenečenj, senzacij. Pri tem pa se ne zaveda, da postaja ujetnik svojih izumov, ujetnik vseh mogočih zemeljskih in vsemirskih ladij, ujetnik atomov, ujetnik tekočih trakov ...
Na višku smo! Del Zemljanov je dosegel določeni standard!? Delavec v tovarni udobno sedi in sedem ur na dan pritrjuje vijake z desnim navojem. Drugi, recimo, upogiba kose okroglega železa pod določenim kotom. Kakšno udobje!? O, hvale vredni porast avtomatizacije in mehanizacije, mar ni inkvizitorsko iz dneva v dan pritrjevati vijake z desnim navojem...? Mar ne postane človek tako sčasoma sam VIJAK!
Vse smo premišljeno in plemenito izumili: stroji, avtomati deiajo za Človeka, namesto človeka, ki naj veruje v ta avtomat! Pozabili pa smo nase — prezrli smo človeka, ki zaradi vsemogočih avtomatov in pol-avtomatov postaja vedno bolj živčen. Kdo sl upa za gotovo negirati, da vsi ti dosežki prinašajo samo kratek vzpon človekove prihodnosti! Ali ni v vseh teh dosežkih kratkotrajna blaginja Človeka in ali ne vodi vse to po Široki cesti k poznejšemu propadu človekove psihe?
Današnji človek mora podleči vplivom civilizacije, kajti s tem pri-liči svojo individualnost družbi, ki je postala množična. Zato je tem bolj upravičena bojazen, da bo postal človek sčasoma BREZZASEBNI AVTOMAT DRU2BENEGA MEHANIZMA.
Ugotovljeno je, da današnji človek strastno zagovarja SVOJO OSEBNO SVOBODO IN CELO AVTONOMNOST brez vsake odvisnosti in podrejenosti. Jasno pa je, da današnjemu človeku ne gre toliko za neko abstraktno filozofsko svobodo (z izjemo manjšine, seveda!) kot za dejansko življenjsko svobodo v smislu eksistencialističnega individualizma. To pa privede do zanimive ironije, da namreč današnji človek v isti sapi zagovarja in ruši socialne odnose. Ko se bori proti avtoriteti, se postavlja za avtoriteto Ce bi temeljiteje razglabljali o našem svetu in o sebi, bi lahko nazadnje skupaj s Sartrom trdili, da je »izvirni« greh v tem, ker smo se rodili v svetu ki se vedno bolj izne-verja zakonom biologije.
Hiter razvoj bioloških, psiholoških in družbenih ved pospešuje spoznavanje človekovega osebnostnega jedra, vendar ne more dovolj ustreči RAZKLANI DUŠEVNOSTI današnjega človeka, ki hoče porušiti vse staro in nekam brez pomisleka hlasta po novem epohalnem.
ČLOVEK je danes vključen v celotno človeštvo, človeštvo v celotno življenje, življenje v celotno vesoljstvo. Po svoji naravi je Človek družbeno bitje in ta družbena oznaka v njem ima zaradi njegovega zavestnega mišljenja univerzalni značaj. In ker Je Človek v celoti tako družbeno bitje, da s svojo razumno naravo sega v celotno vesoljstvo, bi moral upoštevati tudi dimenzije svojega bitja in delovanja. Moral bi SOLIDARNO OSVAJATI SVET, solidarno izkoriščati tehnične, znanstvene, atomske dosežke ... Človek se vedno bolj pozablja boriti tudi za svojo NOTRANJO SVOBODO. ZUNANJA SVOBODA je sicer rezultat žive dejavnosti, zagona, zgodovinskih slutenj, strasti In po-
guma, odgovornosti in ljubezni, a Jo ljudje čestokrat pretirano »pozuna-nijo«, pri tem pa pozabljajo, da je danes bolj kot kadarkoli potrebna NOTRANJA SVOBODA, brez katere ne bomo nikoli popolnoma svobodni.
NA ZEMLJI ZlVI dandanašnji mnogo »johnsonov«. Vsi so samo navidezno svobodni, kajti v resnici so ujetniki lastne notranjosti, pa se ne znajo in ne morejo osvoboditi lastnega zasuženjevalskega fanatizma. S svojim OSVOBAJANJEM rušijo obče svetovno moralo, in ne zavedajoč se posledic, drvijo k uničenju drugih — in sebe! V središču prizorišča stojijo ujetniki svojih duš, ki stremijo po nadvladi, h gospo-dovalnosti, k dobičkarstvu. Postali so taki ujetniki svojega JAZA, da ne spoznajo več paradoksa svojih dejanj.
SAMO RESNICA OSVOBAJA. Svoboda pa je tisto, kar Človek danes premalo spoštuje, tisto, za kar so dajali življenje naši očetje. Svoboda jr MIR — vesti in duše!
Nekaj misli o sodobni fotorepor-terski fotogafiji
V današnjih modernih časih, ko si je človek prirodo že tako daleč zasužnjil, da mu pomaga domala pri vsakem delu, seveda davna želja po ohranitvi dokumentov o življenju in času ni usahnila, ampak se je še stopnjevala ter sl podredila tudi ustrezno tehniko. Človekova težnja, da bi zabeležil, ugrabil, pozabil in ohranil pričevanja o sebi, o svojih dejanjih, je tako stara kakor njegova zgodovina, in ta težnja je rodila fotografijo. Tako lahko danes trdimo, da je naprava, ki je zmožna — podobno kakor oko — ne le videti, ampak to tudi ohraniti, eno izmed najbolj množičnih ljudskih izrazil. Kajti fotografiranje že davno ni več beleženje, pasivna reprodukcija stvarnosti na filmskem traku, ampak človekovo zavestno kreativno dejanje. Fotografija je umetnost Cim veličastnejša je človekova zgodovina in njegovo delo, tem boljšega oblikovalca s kamero v roki tudi terja. Vsi veliki mojstri fotografije so si vselej zavestno in s pravim, lahko rečemo umetniškim naporom prizadevali kemično vtisniti na celuloidni trak najbolj avtentične trenutke. Iz tega načrtnega in zavestnega dejanja, ki noče biti le goli posnetek, ampak hoče vložiti v ovekovečenje resničnosti svoje oblikovalne in moralne težnje, nastane fotografija. Tako vsako leto organizirajo razni fotokinoklubi večje ali manjše razstave fotografije, ki so po večini povezane z raznimi znamenitimi datumi fotografije in z namenom posredovati fotografsko umetnost čim večjemu krogu ljudi.
IN S TEM NAMENOM JE BILA v začetku aprila odprta v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru tretja razstava slovenske novinarske fotografije In kakšen vtis je dobil obiskovalec te nedvomno zanimive razstave? Milo povedano — žalosten,
pa ne zaradi kvalitete razstavljenih del oziroma fotografij, temveč zaradi udeležbe fotoreporterjev. Sodelovalo je samo sedem avtorjev, in ta razstava je nedvomno najsiro-mašnejša razstava zadnjih let po številu sodelujočih. Leta 1965 je na drugi razstavi slov. novinarske fotografije sodelovalo kar 22 (dvaindvajset) avtorjev, ki so razstavili 121 fotografij. Od kod takšen padec sodelujočih avtorjev, sem se vprašal? Kaj nimamo več fotoreporterjev v Sloveniji?? Ali ta poklic izumira?? Niti prvo niti drugo. Vzrok je lahko samo eden — neinformiranosti Mnogo slovenskih fotoreporterjev verjetno sploh ni vedelo, da se pripravlja ta razstava, in tudi v uredništva slovenskega študentovskega tiska ni prišlo nobeno vabilo za sodelovanje. Nasploh pa je celotna razstava izpadla kot samostojna razstava tria Modrinjak, Škofič in 2nidaršič (vsak izmed naštetih avtorjev je prejel po tri nagrade od skupno desetih, kolikor jih je bilo podeljenih).
Pa še nekaj misli o fotografijah. 2irlja je opravila svoje delo odlično in najmlajši od nagrajenih avtorjev Joco 2nidaršič, fotoreporter TT, je prejel lepo priznanje — Petkovo nagrado. Mariborska časopisna hiša Večer pa je dokazala, da ima v svojih vrstah odlične fotoreporterje. In pozornost, ki jo posvečajo razne časopisne hiše fotografiji, se bogato poplača. Velike svetovne revije, kot na primer LIFE in druge, so bogato ilustrirane s fotografijami (za Life fotografira kar 34 svetovno znanih fotografov). Vsakega bralca bolj pritegne nekaj lepih fotografij, bodisi umetniških ali fotoreporterskih, kot gola stran "e tako zanimivega tiska. Fotografija je včasih bolj zgovorna kot katerikoli tekst. In samo časopisi z »armado« fotoreporterjev in fotografov lahko uspejo na konkurenčnem trgu tiska.	C.	B.
SODOBNI IN MIRU 2ELJNI ČLOVEK se čuti danes velikega, obenem pa majhnega, kajti spoznava, da ne more ničesar velikega več storiti sam. Vidi, da ne more osvojiti svetovnega miru sam, da ne more osvojiti željenega standarda, če se ne poveže z drugimi ljudmi, če znanost ne dobiva ekipnega značaja in če družbe ne zajame izrazitejši razvoj vsesplošne CIVILIZACIJE. Na drugi strani pa moderni pedagogi in »preroki« grozljivo strmijo v prihodnost, zgražajo se nad nezrelostjo sodobne civilizacije in NAPOVEDUJEJO PROPAD KOT ZADNJO STOPNJO DEGENERIRANEGA ČLOVEKA, Človeka, ki s svojo zagrizeno delavnostjo prodira v skrivnostni okvir dosežkov, obenem pa iz njih kuje bojno sekiro.
TAKA JE TOREJ USODA DA-MOKLA DVAJSETEGA STOLETJA, usoda junaka, ki je razširil polje znanosti in tehnike, ki je obvladal svet in zakone v njem, A IZGUBLJA OBLAST NAD SAMIM SEBOJ! Mar je to usoda Zemljana, ki se nenehno vklepa v verigo nerazumljivega nemira, človeka, ki ga muči samota sredi velemestnega vrveža, samota, ki je polna živčne izgubljenosti, tragike, zablode?
Razumljivo je da hitro povezovanje ljudi in struktur otežkoča ustrezno zorenje človekove osebnosti z resnično osebnostnimi odnosi. Predmetno, mehanično usmerjena dejavnost sicer dviga življenjski standard, obenem pa odvrača človeka od samega sebe, kar lahko povzroči duševni zastoj ali celo poznejši razkroj.
Dokler človek ne bo spoznal svojega bistva, se ne bo mogel resnično srečati s Človekom, ne oziraje se na kopico »živčnih« psihologov, ki mu iz dneva v dan dajejo strokovna navodila, a so le-teh sami najbolj potrebni.
Srečanje ’68
S tem naslovom Je fakultetni odbor ZSJ na filozofski fakulteti v Ljubljani priredil srečanje zamejskih literatov. Iz brošure, ki Je bila ob tej priložnosti izdana, sem povzel nekaj misli.
Med razlogi, ki so nas napotili k organizaciji takega večera v okviru »Srečanja ’68«, je gotovo najpomembnejši ta, da čutimo živo potrebo po boljšem poznavanju kulturnega, predvsem pa literarnega snovanja v našem zamejstvu.
Z Večerom slovenske zamejske poezije smo hoteli po eni strani zbuditi zanimanje naše kulturne Javnosti za to nikakor ne nepomembno literarno snovanje; predvsem pa bi želeli, da bi zamejci in njihova ustvarjalnost spet dobili mesto v naši zavesti.
Avtorji (Koroška), ki so se večera ude-ležllt, spadajo v mlajšo generacijo koroških literatov. Ta Je izšla vsa v glavnem iz kluba Mladje, ki periodično izdaja v samozaložbi zbornik z Istim imenom. Pri pesnikih s Primorske se odraža mnogo bol) pester in bogat kulturni prostor. Zato Je njihovo literarno ustvarjanje mnogo bolj sproščeno in zdlferencirano, saj se vežejo na živahno in razvejano revlalno ter drugo kulturno življenje.
Svoje pesmi so brali GUSTAV JA-NUSCH (Koroška, MIŠKO MAČEK (Koroška), FILIBERT BF.NEDETIC (Beneška Slovenija), MARKO KRAVOS (Trst), NIKO DARLE (Koroška), IGOR TUTA (Trst) in s prozo BORO KOSTANEK (Koroška).
Klavirske skladbe Pavleta Merkuja: Drobnice (op. 9). Largo (op. 14 It. 1) in Steklena pesem (op 30) Je izvajala pianistka Glta Mally.
Menim, da Je srečanje doseglo svoj namen kot skromno priznanje našim zamejskim ustvarjalcem in kot eden prvih tesnejših stikov, ki naj postanejo čim po-gostnejšl.
Tone D.
Ob n a! novejši h razgovoih o kulturi
Vključiti kulturo v družbo
alt družbo o kulturo, to je tukaj vprašanje.. г
Preden pričnemo kakorkoli govoriti o kulturi, si moramo zastaviti vprašanje: kaj pravzaprav kultura je? in: kaj predstavlja za nas same ter za druga številna poslanstva, ki sodelujejo ob njeni povzdignjenoeti nad_ običajno opravljanje, funkcioniranje? In končno: kako postaja kultura »vključena dejavnost« v naših, tako površno zaposlenih rokah?
Zgodovina današnjega pomena kulture ne sega daleč. Zasnove zasledimo že nekje v poznem razdobju prosvetljenstva. Pozneje pa so bila opravljena še številna temeljna dela: zgodovinska, arheološka, spoznavno teoretična. VVinckelmann, Schleiman, Bruckhardt, Herder, Scbopenhauer, Champollion in drugi, ki so opuščali že hlasieizirani esprit in ki so gledali na kulturo KOT NA SLED ČLOVEKOVE DEJAVNOSTI. podedovane od starih civilizacij, so končno pripravili njene današnje značilnosti — od biologističnih do psihologističnih, od pragmatičnih do spiritualističnih, od religioznih do političnih.
Naš namen ni naštevati metode, cilje in naloge kulturologije, še manj iz njih izvleči čvrsta načela, dasiravno bi bilo to v naši kulturni situaciji morda celo odrešujoče zaradi pouka tistim, ki v praktičnih zahtevah po kulturoloških raziskovanjih nočejo ničesar slišati. To ni naš namen, kajti znanost mora biti sama podvržena mišljenju svojega temelja. Zavoljo tega mora KULTURA kot skupek znanstvenih, umetniških in zabavnih ustvarjanj kot prosveta ali zgodovina, kot »kultura narodu« in »elitna kultura«, za nas postati avtentični problem šele takrat, ko sfero njene fenomenal-nosti postavimo nasproti njeni idealni sferi, da bi njena duhovna dimenzija postala izhodišče, iz katerega je o kulturi tndi edino mogoče govoriti.
Nemogoče je sprejeti samo smer mišljenja znak-model (v konkretnem primeru smer: beseda »kultura« — duhovni substrat vsakega časa, tudi našega); nemogoče je torej govoriti o družbenih dejstvih na enak način kot o materialnih dejstvih. Nemogoče je primerjati smer med pojmom in objektom dnhovne realnosti in med pojmom objekta praktične resničnosti. O kulturi je tudi nemogoče govoriti kot recimo o objektu fizike. Ker je kultura duhovna dejavnost, so njene zahteve za govor >n za spoštovanje prve, poslednje in edine absolutno smiselne v nizu zahtev, ki si jih človek postavlja. Prav zato je kultura v središču človekovega življenjskega interesa, od prava Pa do umetnosti. »PRIMUM V1VERE DEINDE РНП. O S O РНЛ RI« ne pomeni, da je potrebno najprej jesti, šele potem eventualno misliti o <em, da SPADA UŽIVANJE HRANE V INSTINKTIVNI KROG VSAKODNEVNIH ČLOVEKOVIH POTREB, v krog, ki ga sploh ne sprejemamo kot problem, ker v njem ne moremo najti ničesar spornega, nasprotujočega si ter se s to nespornostjo povračati v tisto sporno, nejasno in nadvse nevarno: m 1 s li t i, f i-lozofirati. Pravzaprav tisti d e 1 n d e ali Teastovo And then?, tisti višji, tisti duhovni,
▼ zavesti obstoječi, kot neka zagonetka tudi obstaja in se ukvarja z bitjem, a »ti* sto« je zaskrbljujoče, ne samo zgolj za bivanje, marveč za OBSTOJ BITI. »Tisto« ohranja razmerje med živaljo in živim bitjem, kakršno je samo človek, kajti drugače bi s človekovo večno skrivnostjo, z nedoumnostjo njegove smrti sicer bilo v res-hfcl že zdavnaj vse razumljivo, kakor lahko vsaka površnost mišljenja o večni skrivnosti Privede do navideznega Izhoda. Misleče hitje ul moglo in niti danes ne more prezreti ali Pozabiti vprašanja o samem sebi in o lastnem (zgledu za gotovost.
Sama beseda »kultura« je od vsega začetka ohranjala pot te nepozabljiv osti, čeprav je bila sprva vzorec samo svetu dela in jc v
modificiranih oblikah tega sveta delu za vzorec tudi danes. KULTURA JE: OBDELOVANJE, TEŽNJA, GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE, IZOBRAZBA, SPOŠTOVANJE! To obdelovanje, ta težnja, to spoštovanje, medtem ko povsem privlači človeka v sfero delovnega procesa z vsemi njegovimi biološkimi in umskimi funkcijami, je osnovna spodbuda, ki pomaga zgodovini, da se dogaja, vse do časa, kadar se za človeka, za samozavest, zbudi njegova največja zrelost, v kateri prične koprneti in zase uresničevati toliko zgodovinskih možnosti, kolikor mu je to na stopnji njegovega ustvarjalnega procesa, v katerega je nekako vrojen, realistično dopuščeno. Edina in pogosta posledica tega procesa pa je ta, da človek zaide v slepo ulico, po kateri brede in mračnjari; iz nje pa ni izhoda in realni izgled njegove prekinjene usode je dušenje v njej, ker se mu ni moč izogniti imanence ujetništva, ki ga svet dela nosi v sebi. Ali lahko človek v takem primeru še pozitivno ukrepa, da se izvleče, ali ne, to je stvar moralnega prepričanja, pa je zato v vsakem primeru kulturno vprašanje lahko preusodno, kajti pri svojih pozitivnih ali negativnih reševanjih svojega bivanja je človek neprestano zapostavljen.
Medtem se vprašanje o človeku z aspekta kulture v njenem prvotnem smislu pojavlja na področju njegove vsakdanjosti, v kateri lahko edino postavljamo to avtentično vprašanje, kako bi lahko človek za svojo vsakdanjostjo trajno ohranil moč in napetost premikanja proti objemu smrti — s »herojsko« stopnjo, proti strmoglavljenju s konopcem okrog vratu.
Kako se realizira v nas in v naši zgodovinski resničnosti vprašanje in neodločnost kot tisto najvišje, kar kulturi navsezadnje tudi pripada?
Realizira se dejansko kot podvojenost na materialno kulturo, na duhovno kulturo, na svet umazano prakse, na svet meglene koit-templacije (ohromelosti razmišljanja), na svet delavstva in svet inteligence, pri čemer so enim in drugim vodje birokrati in v takih zoperstavljanjih enim jemljejo potrdila o resničnosti, a drugim jih delijo, prvi niso nič, drugi so nekaj. To se realizira kot nazorna ali nena-zorna tema nekega romana.kot »družbena« ali »nedružbena« ideja nekega gledališkega dela, kot »družbeno potrebna« ali »družbeno nepotrebna« skupina ljudi, ki sodelujejo z nekim znanstvenikom ali umetnikom kot »nujna« ali »nenujna« faza (čudovita faza!) našega celotnega »potovanja« v »to ali v ono«. To je torej knltura družbe, družba na ta način razumeva NEGOVANJE IN MATERIALIZACIJO SKUPNIH DUHOVNIH IM A NENC ZGODOVINSKEGA PROCESA — to pa kultura v bistvu tudi je. Kultura je v svoji razdvojenosti oblast nad vezjo materialnega in duhovnega, trditve in sumničenja, ustvarjanja In razdiranja pa vzamejo v roke posredniki, ki so lahko uslužbencem mass medla, politikom, politikantskim katkulantom, tehnokratom in birokratom, kolurpolrtrkantom ali komurkoli že pa nekaj podobnega.
Sinteza ljndske dejavnosti in misel nanjo je prekinjena, s tem pa je prekinjena tudi vsa skupnost pojma kulture, ki Jo dane* vidimo samo še kot neko davno civilizacijo ali kot »prezentni sektor« družbe, vsekakor nezaželeni...
Na eni strani kraljuje orumenela literatura, zabavna glasba, izbori lepotic, določeni izleti, klubi, hazard, spletke okrog profesionalnega nogometa, ua drugi strani pa Je (čestokrat zanemarjena!) filozofija in književnost, avantgardna umetnost, teorijska znanost, izobraževanje ... Na eni strani humanitarna razpoka, na drug) distingvirano humanistična... Iz popolnosti projekta idealnega človeka, katero je družba včasih reklamirala in potlej pu-
вшд za uaijno Doaocnost, je izginila velika strast. A brez strasti se, če dovolite, da parafraziram Hegla, nič na tem sveto ne dogaja.
Ce umrejo velike, famozne umetniške strasti, bodo ostali samo še računi, skrbi, kurioziteti, predvidevanja. SVET KULTURE SE RUSI V SVET CIVILIZACIJE
Racionalnost obstanka — transcendencija — je postala iracionalna. Racionalna je ostala samo organizacija »qua organizacija«, ki je postala svet točnega proračuna, po katerem bodo postopali z atomiziranim ljudstvom, a človekom, »stisnjenim do mikroba«, in če'je verjeti številnim predvidevanjem, bo zadušen vsak poziv in. napor, ki bo v polnem obsegu izsanjal človekovo bivanje in tudi človekovo kulturo. Za tako »organizirano psiho« ho postalo vse »abstraktno iamentiranje«, za njo bo vsako svarilo ali znak duševne nemoči ali razstava ideologije. Zvezdna morala bo postala »morala vsemirskih osvajalcev«. Naša morala pozablja, da misel lahko prodre v resničnost samo takrat, če resnično teži k misli, pozablja, da miruje v svoji infantilni nemoči, v svojem podleganju dolgolascem, v svoji televizijski senzornosti.
S čim lahko računamo, ko govorimo o kulturi . Z našimi knjigami, gledališči, z znanstvenimi ustanovami,! izobraževalnimi ustanovami,
z dvoranami, knjižnicami, s plakati, galerija-' mi? Vse to dokaj lepo zveni, ampak kaj de faeto so naša gledališča, naše založniške hiše. naši gledališki amaterji, naše znanstvene ln polznanstvene ter vsenčiliške ustanove- kaj pravzaprav so naše knjige, naši prevodi' naši »Mladi levi« ut »Goli in mrtvi« ta »Zilahi« in »Kristusov samomor«; kaj so naši klubi književnikov in novinarjev, naši časoDisi in naši časnikarji, naša televizija in Se ob “J® твЉе r*rije in izbori lepotic, naši ideološki razgovori s pisatelji in modre opom-be, naši milni mehurji in naši filmi, naši umetniki, naši filmi, naši nepismeni napi-
■“** **■»*•№ h» polovični pi-TH П p,SatelA M ** P*«* njimi doprinesli družbene zasluge, n pozneje niso več pisali, naši gnilobni oportunizmi, naši poceni primitivizmi, ki jih poceni izvažamo, kaj so naše pro-parade. naši mladi dekadenti fat senilni klubski pohajkovalci, naša zabava, naši šla-gerji, naša propaganda in naše molčanje, naša imenovanja o kulturi in imenovanja zoper kulturo, naše ustanove; kaj so, če niso TOTALNO ODDALJENE OD SVOJEGA NAMENA OBSTAJANJA?!
Ta m e d i a postavlja danes naši kulturi najrazličnejše zahteve; da se »kultura« priključi in vključi v naše družbene tokove, da soglaša z drugimi dejavnostmi, da se izvleče iz svoje »zakrknjenosti«, da najde mesto v »naši družbi«, da je to redno bolj odvisno od materialnega stanja, za razliko od njene pretekle neodvisnosti itd... Pervertirana situacija, ki takega »tretmana kulture« v jeziku ne izraža nič manj od resnične in totalne kulturne zaostalosti, je, zdi se, samo stvar NERAZUMEVANJA, NEVKLJUCENOSTI kulture v naše »tokove«... Ali se ne hi, tovariši m e -d i a, vključili v kulturo? Ne M morebiti prebrali dobre knjige, se poskušali ukvarjati tudi z odnosom energije, mase in časa, ali bi morda vsaj make razmišljali o odnosu subjekt — objekt ali o odnosu bitje — bivajoč; ne bi gledali in ocenjevali neke sodobne razstave ali poslušali sodobno kompozicijo, naravno, ne samo gledali? Ali ne bi mogli vsaj malh vplivati na tisto četrtino nepismenih in na drugo polovico polpismenih, da bi sc tudi tl naučili teh »nesrečnih« petindvajset črk.
KULTURA, dragi tovariši, ki ste strpeli in brali te vrstice do konca, kultura ni kranjska klobasa, postavljena nasproti Shakespearu, niti ni Shakespeare klobasa, marveč duhovni horizont človeka, nenehno realiziranje duha, v katerem lahko vsakdo zagleda svoj krstni obraz.
A. STAMAC (RAZLOG)
PREVEDEL: M. SLANA
TJ
ф
c
ed
O
СЛ
ni Ut
o
U
S
Q Д
” »CJ
>o 2	w rž
•*ч л •?*	^
„Si£ a6až
T?« e^O 2-g
S .S M “ e rt (* ■e rt S1te
r bufc" « hu-S .
< O .5 S O £ ►
E Ф
a >
Aprilske
študentske
prireditve
o« 'S do SO. Jiaila i%8
Ф
M
Ф
*
M
c
Ф
TJ
k _
a 3
■j ®«
< >10
Od S. do 21. aprila so bile vsakoletne APRILSKE ŠTUDENTSKE PRIREDITVE, v katerih so se zvrstile Športne, kulturne in zabavne prireditve, te v uvodu lahko povemo, da so nekatere prireditve bile res preskromno obiskane, so pa bi bile tudi prireditve, ki so med Študenti vzbudile veliko zanimanje, največ obiskovalcev pa je imel (kot po navadi) študentski ples.
Brez fanjar, brez slovesnih nagovorov so se začele in končale letošnje aprilske študentske prireditve. Mimo sta dva naporna tedna za organizatorja (odbor ZS MVZ), in zopet je med študenti staro zatišje, ki so ga navajeni. Nekatere študente so številne prireditve kar zmedle, tako da se niso mogli »odločiti«, katero od prireditev bi obiskali in so raje ostali kar doma (dober izgovor). Prireditve so, razen drobnih pomanjkljivosti, to lahko mirno trdimo, uspele. Organizatorju je povzročila odpoved prihoda Poljakov precejšen glavobol, saj se je program (ko je bilo že vse urejeno in lepaki že natisnjeni) naenkrat precej spremenil. Poljaki so odpovedali zaradi kočljivega položaja med njihovimi študenti in pa tudi zato, ker je iz istih razlogov odpadel mednarodni študentski jestivdl v Katouvicah. Koliko prepirov in hude krvi bi lahko bilo prihranjenih prav v zvezi z obiskom poljskih študentov v Mariboru in naših v Kato-ivicah. Namesto KUD iz Poljske je nastopilo študentsko eksperimentalno gledališče iz Zagreba, ki se nam je (žal maloštevilnim) odlično predstavilo z ARS LONGA VITA BREVIS.
Prav gotovo moramo še posebej pohvaliti reklamo. Lepaki, ki jih je napravil študent likovne smeri na PA, so bili odlični, zelo izvirni in privlačni. Čestitamo!
L*
V ponedeljek, 15. t. m., je mimoidoče navduševalo z risanjem po pločnikih osem študentov likovnega oddelka pedagoške akademije, ki so risali na Partizanski cesti (nasproti Modne hiše). Omeniti je treba, da so risarji risali risbe na temo: aprilske študentske prireditve in pa na temo vojne v Vietnamu. Mariborski meščani so se začudeni ustavljali in radovedno opazovali podobe, ki so bile upodobljene ravno zaradi tega, da bi bile opazovane, še posebej pa zavoljo tega, ker so protestirale proti vojni v Vietnamu.
Kar ohrabrujoče je dejstvo, da je recital Krleževih Balad Petriče Kerempuha
Pretekli teden so se končala športna tekmovanja, ki jih je razpisal odbor ZS MVZ v okviru aprilskih študentskih prireditev. Za zmagovalce je ZS MVZ pripravil pokale v trajno last, ki jih bodo izročili na končni prireditvi dne 20. t. m. v domu JLA. Študentje so se pomerili v nogometu, rokometu, odbojki in košarki. V teh panogah so bile prijavljene samo moške ekipe, razen v odbojki, kjer sta sodelovali dve ženski ekipi.
Sistem tekmovanja je bil določen z izpadanjem ekip.
Vreme v času prireditev je bilo ugodno, gledalcev pa za tovrstno tekmovanje preskromno število. Potrebno je omeniti to, da je organizator vse premalo poskrbel za tehnično izvedbo iger. Tu mislimo predvsem na določitev sodnikov, zapisnikarjev in podobno. Skratka, mnenja tekmovalcev kot tudi gledalcev, ki so si prišli ogledat tekmovanje, je, da odbor ZS MVZ v
prihodnje pristopi kot organizator resneje.
Uvrstitev: nogomet — ekipa višje tehnične šole rokomet — ekipa višje ekonomsko komercialne šole odbojka — ženska ekipa pedagoške akademije odbojka — moška ekipa VEKS
košarka — moška ekipa VEKS
P. S.
Povratno srečanje v nogometu med mariborskimi in ljubljanskimi študenti je bilo v Ljubljani, kjer je prišlo med omenjenimi nastopajočimi do neljubega spora in celo do pretepa. Vzrokov zdaj ne bomo iskali, ker se eni izgovarjajo na druge. Dejstvo je, da so mariborski študentje raztrgali zapisnike in so se s tem izkazali zelo nešportno. V prihodnje naj organizator pošlje na takšna tekmovanja tekmovalce, ne pa pretepače.
in Rudolfove Zvegle potepuhove vzbudil predvsem med mladimi gledalci toliko zanimanja. To je toliko bolj zanimivo, ker vemo, da v modernih pogojih gospodarjenja ni mogoče prodajati nikakršnih izdelkov za široko potrošnjo (mixal, yeti, bio ipsa, candi itn.) brez ustrezne reklame, ka-li da bi p(r)odajali brez ustrezne reklame izdelke človeškega duha. No, in ker ni za baladni večer nihče trosil letakov, lepil lepakov, pisal po časopisih, je zanimanje, s katerim je mlado občinstvo sledilo Krležcvim in Rudolfovim besedam, ki sta jih izgovarjala Anica Sivec in Beno Sevšek, naravnost vznemirjajoče. Vznemirljivo je tudi, da je Drago Jančar pozabil tekste, ki so bili spremna beseda, v Klubu prosvetnih delavcev, tako da jih ne moremo objaviti v našem listu.
Tribuna pod naslovom Federacija danes, ki jo je vodil JMitja Ribičič, član CK ZKJ, je bila vsekakor ena najbolj uspelih prireditev v študentskem tednu. Več kot 200 mariborskih študentov je v predavalnici VEKS z velikim zanimanjem spremljalo uvodne besede ter se pozneje aktivno vključevalo v zares zanimivo in brezkompromisno razpravo. Vprašanja, ki so jih zastavljali posamezniki na lističih in ustno, so načela skoraj vse važnejše probleme, ki so sicer prisotni, pa jih je kljub temu v tisku in drugod v javnosti zelo težko, če že ne nemogoče razreševati. Razprava se je sicer kmalu po uvodnih besedah oddaljila od naslovne, ozko začrtane teme, ter se, kakor je bilo pričakovati, usmerila v problem prisotnosti slovenskega naroda v jugoslovanski skupnosti. Tako so brez vsakih zadržkov padala vprašanja o delitvi našega narodnega dohodka, o naši vojski, o prisotnosti Slovencev v organih federacije, o emigrantskem slovenskem življu, o šovinizmu, o samoodločbi narodov, o odcepitvi, o provinclalizmu in zaplnt-ništvu, o zboru narodov, o pristojnosti republik, o slovenski avto,cest!, o fondu za nerazvite'predele, o konfederaciji in še o nekaterih. Mitja Ribičič je na vprašanja odgovarjal zelo neposredno, tako da je ravno zavoljo te neposrednosti, še posebej pa zaradi zavzetosti za reševanje naših nacionalnih Interesov že med predavanjem požel odobravajoč aplavz. Takšne tribune so vsekakor dovolj privlačne in atraktivne tako za študente kot za tiste, ki tribune vodijo.
Koristno bi bilo takšne tribune še vnaprej organizirati. Tudi to je ena izmed poti k demokratizaciji naše družbe, ki se še sedaj ni popolnoma osvobodila paro-larstva in strahu pred odkrito polemiko.
Ob koncu samostojnega nastopa KUD Študent mi je nekdo rekel: »Nikar Jih ne kritizira). da ne bodo izgubili volje« Pa kako rada bi napisala: čestitam KUD Študent, Se tako naprej . To bi se ml nastopajoči posmehovali, saj sami dobro vedo, kakSen Je bil nastop in kakSen bi v resnici naj bik Upam vsaj. do so toliko samo- j kritični Priznati moram, da 2 sem Imela občutek, kot da sc- I dim na eni izmed srednjeSol- -skih proslav, kjer Je pač po navadi proslava zaradi proslave oz. proslava zaradi Praznika. Pri nastopu KUD Študent Je bilo vse preveč »po domače«. Tehnična Izvedba nastopa Je bila slaba Precej IcpSe bi Iz-gledalo. če bi Imeli na odn> vsaj malo scene (kar bi lahko Izdelali likovnik na PA) in pa sami reflektorji bi tudi lahko precej pomagali. Med samim izvajanjem le manjkala živahnost (mislim na folklorno sku- j pirio) ln ni bilo prave poveza- Ji ve med točkami.
Čeprav prihaja večkrat do sporov med pevskim zborom in folklorno skupino nočem teh odnosov Se bolj rahljati, vendar priznati moram, da Jo bil pevski zbor bolj pripravljen kot folklora, sal nekateri plesi (razen gorenjskih in br-
,s°hdno zabavala
,°goče bi v bodoče razml-
*■ da bi takšne študentske
nom, da bi bolje razpoznali spoznali Izpovednost dola pr stave.
Vpisala ' :T tako
0 B
a
в
1
Katedrin razgovor
NA ZADNJI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV MARIBORSKIH VIŠJIH SOL SO ZA NOVEGA SEKRETARJA KOMITEJA ZK MVZ IZVOLILI TOVARIŠA ALEKSANDRA KUTOSA. Z NOVIM SEKRETARJEM, KI GA NA TA NAČIN TUDI PREDSTAVLJAMO NAŠIM BRALCEM, SMO PRIPRAVILI NASLEDNJI RAZGOVOR:
KAKO OCENJUJETE DOSEDANJO DEJAVNOST KOMUNISTOV-STUDENTOV NA MARIBORSKIH VIŠJIH SOLAII?
Ne morem si lastiti pravice ocenjevanja dela komunistov študentov, ker bi vsaka tovrstna sodba bila nujno subjektivno enostranska. Od tega pa se želim že v naprej distancirati. Realno oceno njihovega dela je po mojem mnenju mogoče ugotoviti le na širših relacijah objektivne presoje vseh činteljev, ki se z njihovo dejavnostjo v praksi srečujejo. Zlasti pa je to naloga študentov komunistov samih, delim mnenje s tistimi, ki pravijo, da so mladi komunisti prežeti z velikim optimizmom za ustvarjalno idejnopolitično delo. Brez zadržka lahko tudi ugotovim, da komunisti študenti ta svoj življenjski smoter prizadevno uresničujejo.
KATERE SO PO VASEM MNENJU NAJVAŽNEJŠE NALOGE ORGANIZACIJE ZK MVZ? (KOLIKO BO REORGANIZACIJA VPLIVALA
NA VSEBINSKE SPREMEMBE?
Strniti v nekaj misli naloge komunistov mariborskih visokošolskih zavodov ni lahka naloga. Zato bodo moje meditacije tudi pomanjkljive. Ce upoštevamo čas in prostor kot dialektično osnovo vsakega zavestnega družbenega gibanja, potem smatram za temeljno nalogo komunistov na mariborskih visokošolskih zavodih v sedanjem trenutku poglobljeno idejnovzgojno In racionalno organizirano izobraževalno dejavnost. V mislih imam dva kompatibilna vidika vzgojno izobraževalnega dela: in sicer tisto idejnovzgojno delo, ki je imanentno samemu izobraževalnemu procesu, kakor tudi idejnovzgojno delo, ki je organizirano v širših družbenopolitičnih asociacijah študentov in učiteljev na mariborskih visokošolskih zavodih. Gre predvsem za razvoj tistih oblik moralno-etične in družbenoekonomske vzgoje, katerih namen je oblikovanje svobodne samoupravne socialistične osebnosti. Vse druge naloge Zveze komunistov imajo tako ali drugače svoje izhodišče v tem osnovnem smotru. Ne smemo si delati utvar, da nove oblike organiziranosti Zveze komunistov samodejno zagotavljajo že tudi novo vsebino dela Sedanja organizacijska struktura določa samo najširši družbeni okvir, da bi se mogla izraziti vsa potencialna politična energija komunističnega gibanja Vsebino in družbeno težo temu gibanju pa morajo dati s svojim aktivnim odnosom
do danega stanja komunisti v transformaciji in evoluciji idejne fiziognomije in vodilne vloge Zveze komunistov.
2E NEKAJ CASA OČITAJO ZVEZI ŠTUDENTOV, DA JE PREMALO AKTIVNA, ŠTUDENTOM NA VIŠJIH SOLAII PA, DA SE NE VKLJUČUJEJO V RAZNA PODROČJA DRUŽBENEGA DOGAJANJA. KJE SO PO VASEM MNENJU VZROKI TEMU IN KAKO POSPEŠITI AKTIVNOST ORGANIZACIJE ZS?
Ne vem, če je tak očitek popolnoma na mestu. Preveč smo kritično razpoloženi, da bi določeno aktivnost priznali za dobro. Ko ocenjujemo neko delo moramo biti objektivni in realni. Svojih emocionalnih sodb ne smemo posploševati, ker nas česlo vodijo na pot iracionalnih zaključkov. Po mojem mnenju je mariborska zveza študentov precej aktivna organizacija, številni njeni člani pa zelo prizadevni in delavni. Zveza študentov izvaja obsežno vzgojno-izobraževalno dejavnost, prizadevno se ukvarja s pogoji in problemi študija, razvila je zelo široko in kvalitetno kulturno aktivnost, skrbi za tehnično vzgojo študentov, uspešno se vključuje v reševanje socialnoekonomskih problemov študentov, razvila je številne športne aktivnosti, tvorno se vključuje v prizadevanja za razvoj mariborskega visokega šolstva itd.
KAKŠNE SO PO VASEM MNENJU NAJVAŽNEJŠE NALOGE ZS V ZVEZI Z PROBLEMATIKO GLEDE visokega Šolstva? (mislimo PREDVSEM NA OSNUTEK NOVEGA ZAKONA O ORGANIZACIJI visokega Šolstva v srs.)
V sedanjem trenutku je ena izmed najvažnejših nalog Zveze študentov, da se aktivno vključi v javno razpravo o organizaciji in položaju visokega šolstva na Slovenskem. Ker družbena vloga posameznih visokošolskih zavodov in njihova organizacija mora koncipirati in izražati tudi interese študentov, je nujno, da do teh vprašanj študentska organizacija zavzame odločno in jasno stališče. Gre predvsem za štiri osnovna vprašanja, ki jih je treba primerno kvantificiratl in kvalificirati: Prvič: kakšna mreža visokošolskih zavodov ustreza slovenski naciji glede na njene potrebe in ekonomske zmogljivosti? Kakšna stopnja disperzije in dislokacije posameznih šolskih zavodov je najbolj umestna, s posebnim poudarkom na mariborske višje šole? Drugič: na katerih visokošolskih zavodih je smotrno razvijati stopenjski in kje enoviti študij? Kako usklajevati oba vidika učnovzgojnega procesa, da bo zagotovljena možnost sinhroniziranega študija? Tretjič: na katerih osnovah naj temelji enotnost visokošolskega študija na Slovenskem? Četrtič: ob katerih visokošolskih zavodih je nujno razvijati fun-damentalno in aplikativno znanstve-no-raziskovalno delo?
Darko Pašek
plese še prirejali, ki pa naj bi bili res »študentski«.
Kretnja skuša zamenjati besedo, misel, izpoved, postati skuša izpoved — postane izraz. Igra rok in teles nam dopoveduje, zapoveduje, dokazuje, jezikovnemu izrazu daje drug pomen, nov pomen. To sicer ni izničenje klasičnega gledališča, kljub temu pa to še zdaleč ni teater kakršnega smo vajeni, saj posamezni igralci sploh niso pomembni, nadvse stopa v ospredje kolektivna igra. Ker torej takšno gledališče ni več gledališče v svojem pravem pomenu besede, tudi gledalci ne moremo in ne smemo predstave spremljati, kakor smo jo navajeni spremljati. Jasno ie, da ne gre tu za »spremljanje« kot ploskanje, cepetanje z nogami, kričanje, ali kot metanje paradižnika na oder, marveč za doživljanje. Predstav-več za doživljanje. Predstave potemtakem ne smemo sprejeti kot avtorjeve izpovedi v obliki teksta, ki ga igralci bolj ali manj uspešno izgovarjajo. V njem ne smemo iskati zgolj tistega, kar je hotel John Ar-den izpovedati, povedati, pokazati, kajti to kar gledamo še zdaleč ni tisto, kar je bilo tedaj, ko je dramatik vzel zadnji popisani list iz pisalnega stroja, temveč tisto, kar je na odru pred nami. To ni več John Arden, to Je nekaj drugega, kaže se nam kot to, kar je. Kljub temu, da Je dogajanje na odru, ki se odvija pred našimi očmi (in v katerega se tudi sami, v zgoraj omenjenem smislu vključujemo) vezano in priklenjeno v vseh skrajnostih, razčlovečen svet, pa vendarle teče brez nas, mimo nas in neodvisno od nas.
Kakor ni Miltlades samo poprečen, morda nekoliko preveč agresiven in vase zamaknjen pedagog, marveč sfanatizirani militarist, kakor otroci niso samo razigrana dečica, ampak strahoviti anarhisti, ki se pozneje sprevržejo v pokorne živalce, kakor Je učiteljeva nimfo-manska žena brez vsakih čustev in oropana vsega človeškega, kakor je vse kar gledamo popolnoma nerealno, ker je prignano do zadnjih skrajnosti, kakor Hamlet ni pravi Hamlet temveč prav zabavna zmodernlzirana parodija (ta vložek so igralci vstaviU sami), ki se nagiba že nesmislu, kakor Je vse kar gledamo nesmiselno, zdravemu človeškemu pojmovanju in čutenju tuje, tako moramo gledalci vzeti vse kar vidimo in slišimo in čutimo takšno kakršno je. Ničesar sl ne smemo odmisliti z name-
najbolj obiskana prlredi-Okoll 000 študentov se je in vrtelo na nekoliko plesišču. Na nekate-»grozdni sok« tako vpll-da so Izgubili oblast nad JS seboj ln so začeli Iskati žsn Primerno borbeno razpolo-družabnike. Drugim Je zo-služil lep pregovor: »in vl-
ita««, in to vse dotlej, ni zmanjkalo pijače ter bolj vneti zagovorniki Pregovora obležali pod mi-Sicer pa me bo organlza-hapadel, češ da pišem sa-o nekaterih posameznikih Sas, ^em sliko, kot da so vsi ko k Popivali. Res ni bilo ta-nudo saj se Je večina lepo
vatsklh) sploh niso bili izple-
p« ul.
naslednji nastop pa bi z ““Oljem (upam, da bom lahko) "“Pisala; bravo KUD Študent, naprej!
Kot smo že uvodoma omenili ’ bil študentski ples v domu
<L>
>CJ
C
03
Uh
Uh
No 31001
gledam te sumljivo izvor alienacije je v monogamiji gledam te še bolj sumljivo kako naj te drugače ko s! že vso noč prespala z mano odidem pod prho namesto da bi se osvežil s kakšno rdečelasko gledam te skrajno sumljivo hotel sem se igrati nage Polinezijce pa so me nagnali v šolo hotel sem biti mož pa so vse deklice naučili igrati »med dvema ognjema« pa samo to
hotel sem spati z vsemi sošolkami
pa še
s tistimi iz paralelk
pa so me vpisali v plesni tečaj
vso noč spim s tabo
namesto da bi trkal na srca drugih
sten
vsak večer te bom našel v postelji
bolj
zanesljivo kot svežo rjuho to mi bo omogočilo da postanem uradnik socialnega zavarovanja
monogamija omogoča kurbanje da vtakneš samega sebe v traktor in še plačaš
temu se dandanašnji pravi osvežitev sprememba
gledaš me z okroglim globokim pogledom
poezija prašičev
nič ne razmišljaš, mirno ješ kompot saj veš da bom čez dva dni spet
potreben zakaj bi se vadila delati špago če je od tisoč industrijskih zavrt-
Ijajev riti
sedemdeset odstotkov dobrih bom Še
vedno
preveč len da bi si našel drugo
o narava zakaj si nas zapustila o ljubezen zakaj nam omogočaš da smo kosilnice pisalni stroji in določeni
vzvodi avtomobila oh ljubezen ta je prav vse kriva vzljubimo in ljubimo pa se počasi a gotovo navadimo kurbanja
jaz sem ti kot kruh
in ti si mi kot voda
jaz sem ti kot sol
in ti si mi kot luč (40-vatna)
V temačnih zimskih dneh
2. januarja 1968
No 892
rodil sem se kot soženj da bi suženj bil
živel sem kakor suženj in se boril za nove variante suženjstva, ki sem
jih klical
svoboda ena svoboda dve svoboda tri
kaj zato če imam raketo Polaris
kaj zato če imam jezero v Afriki
sebe nisem nikoli imel
nihče me noče prodati meni samemu
ni obračuna
ni računa
ni pogodbe
ni pečata
nihče me noče prodati nihče me nima
suženj sem
najrevnejši vseh sužnjev
marjetica ni bila ženska vseeno je postala cvetlica rasla je kot sveča rumena glava je rasla spet so ti marsovci prišli spet ti prekleti piramidnikl v kleti stare hiše so bili zidovi rožasti so bili zidovi vijoličasti ne morem jih prisiliti da bi bili sivi kot so v resnici bili in ometa ne morem prisiliti da bi ne bil nebo ampak to kar je
res bil
v urejenosti tega sveta
PESMI
suženj brez gospodarja kako se naj znajdem o drek pa ustanovim družbo in postavim izvršni svet
kaj počnete ljudje jugoslovanska obala se vdira ne splača se
čez trideset milijonov let bo samo še Romunija... zakaj ne pobijete miličnikov saj ste jih vendar sami umiličnili da bi varoval svojo svobodo se je človek skopil v sužnja če hočeš živeti naredi samomor
30 decembra 1967
Sanje 323
v urejenosti tega sveta so določene razpoke marjetica je imela rumeno glavo podobno glavi psa ali glavi, sončnice
ta glava je bila oko s črno zenico
trepalnicami
obrvi so bile črn dežnik
marjetica je imela telo ciklame
vsi smo bili cvetlice
malce nepravilni stožci
pri marjetici se je najbolj videlo
pravzaprav je bila skrita v stožcu
stožci so Aljaževi stolpi kovinska
varovala travnik ob elektrificirani progi to je bila klet kjer so spravljali
krompir
plesen je skrita v travi vlak je pripeljal debeloglaveu oprasnil glavo
kri je tekla tako navadno
so določene razpoke ta stavek je bil čisto drugačna misel preden sem ga zapisal stavek se ml je postavil po robu poiskal si je s;jm besede ki mu jih jaz 'nisem nameraval poiskati
trava v kleti hiše marsovski kostumi ne moreš narisati ne moreš opisati pusti te dežele
pusti te dežele, ki te brcajo v rit že od pamtiveka pusti te dežele ki te brcajo v rit že te vedno znova prepričajo da si drugačen kot si in da so stvari drugačnih barv kot so pusti te dežele ki so ti kot sol
modra gladina morja te prereže na
dva dela zato nikar v vodo brez maske
lahko boš pogledal pod gladino in videl da ni strahov ko se dvigneš nad gladino res ne vidiš do obzorja skozi motno steklo a sonce vendarle vidiš gor in dol si tako lepo razdeljen morska deklica in tako je prav oh 10. februarja 1968
Štiri notice
Notica 1
timok je največja reka v vzhodni srbiji le redkim pa je znano da je pravo ime te reke veliki timolc in da nastane iz štirih rek ki se vse imenujejo timok trgovški in svrlji-
ški
timok se pri knjaževcu zlivata in
ušiva
rita beli timok ta se po 49 km pri zaječaru zlije v črnim timokom od tam pa do donave pa se reka imenuje
veliki timok
Notica 2 biafrske sile so napadle ne ko oporišče federainih enot v petrolejskem središču bo nfju in ponovno vdrte v juž na predmestja eivguna
Notica 3
Vsakdo, ki ima količkaj opraviti s. tiskarnami, ve, da so iz leta v leto
bolj obremenjene z naročili. Kljub temu, da je prišlo do združitve manjših obratov in se gradita dve razmeroma veliki tiskarni, je vendar naročil za najrazličnejše tiske več, kot jih zmore naša grafična industrija.
Notica 4
Naraščanje zalog v industriji se je ustavilo, ker tekoča proizvodnja sproti najde kupce, V trgovini se zaloge celo zmanjšujejo.
Matjaž Hanžek
Tone Partljič:
A
H
OSEBE: Zena Mož Dete v
zibki
Soba, v zibki spi dete. Zena sedi molče za mizo. Potem gre k otroku, se skloni nad zibko in ga poljubi. Vrne se k mizi in zakoplje roke v lase, tako sloni.
M02 (skozi vrata —■ molči — gre k otroku, se skloni in ga poljubi, potem gre k mizi in sede. Molk. Čez čas gre k radiu in ga prižge). ŽENA: Neeeee! (Histerično vstane in gre k radiu ter ga ugasne.)
M OZ (jo odrine, da se opoteče do mize, začne tiho ječati, potem nenadoma na glas zajoče. Mož gre k njej in jo stisne k sebi. Zunaj nekje daleč je slišati grmenje, kot bi padale bombe, ali kot bi zlovešče grmelo. Zena vstane, se stisne k možu in jeca. Vsa je iz sebe). MOZ: Tiho bodi sedaj, da se mala ne zbudi.
ŽENA: Kaj bo, kaj bova storila? MOZ: Čakajmo. (Spet gre k radiu,
ga prižge, žena se več ne upira.)
NAPOVEDOVALEC: »...že dalj časa se uspešno upirajo sovražniku; toda sedaj so se enote morale umakniti na druge položaje. Toda
. poveljstvo naših sil sporoča, da ta umik ne pomeni priznanja sovražnikove nadmočnosti, marveč taktično potezo, kajti obramba se bo na teh položajih lažje organizirala, zakaj vsak trenutek lahko pričakujemo nov sovražnikov napad. Vodstvo naših enot izjavlja, da bo s težkim srcem prisiljeno uporabiti atomsko orožje, morda tudi bombo, zakaj vse kaže, da ima tudi sovražnik take načrte. Vse prebivalstvo opozarjamo, naj se ravna po znanih navodilih, ki so jih prejeli na tečajih protiatomske vzgoje... Naj živi zmaga, naj živi naša domovina ... Do nadaljnjega bomo predvajali plemenito glasbo Lud-wiga van Beethovna, in sicer njegovo Tretjo simfonijo ... Vabimo vas, da mirno poslušate radio naprej.« — (Oglasi se močna simfonična glasba — Tretja Beethovnova ...)
MOZ: Atomsko bodo vrgli.
ZENA: In ves svet bo Hirošima, mala, ti, jaz, vsi bomo razpadli...
MOZ: Ves svet je že tako Hirošima.
ZENA: Vse je Hirošima.
MOZ: Se spomniš, ko sva gledala film Hirošima, ljubezen moja, pa ga nisva razumela; na jezo, ker si me peljala gledat tisti film, sem te klical Hirošima, ljubezen moja.
ZENA: In najina mala, ki sladko spi, ki se še ne zaveda, je tudi ona Hirošima?
MOZ: Tudi.
ZENA: In to, kar nosi moja sestra že pet mesecev v maternici, je tudi to Hirošima?
MOZ (se zadere): Tiho bodi! Vsi smo, ves svet je prekleta svinjska Hirošima. Vsi smo, vsi bomo.
ZENA: Saj bom tiho. A ne morem
POST FESTUM NEKIM DOGODKOM
Pastorka Cse pritožuje)
Kakšen naj bo položaj pastorke? Naj vedno prosjači za tisti košček kruha, skozi katerega se vidi Pohorje? In kolik hlebček kruha ima mačeha, da tako skopari s kosi?
Zakaj moramo pastorko pritisniti tako ob tla, da napove gladovni štrajk, da se obsodi na počasno samostojno hiranje. Sele potem, ko vidimo, da bi njena resnična smrt pomenila za nas zločin, se mačeha omehča in da za silo spet debelejši košček kruha. Koliko časa bo trajalo to večno prosjačenje, to rezanje mi-m kosov kruha? Iz majhnega hleba je težko narezati veliko debelih kosov. Zato režemo tako tanke.
Toda, zakaj sem se rodila kot pastorka, se vprašuje sirota Jerica. Zakaj se ni kranjska Micka rodila kot Pastorka, zakaj je tista hiša v središču vasi toliko bogatejša, da tam delijo debelejše kose kruha, skozi katere ni mogoče videti Šmarne gore? Naj si jaz, sirota Jerica, poželim, da ki razdelili moko tako, da bi vse hiše v vasi imele enake hlebčke, pa bi Petem morda tudi moja mačeha lahko rezala debelejše kose. Ne smem si poželeti tega, ker me bodo takoj obsodili kot reakcionarko, ki hrepeni Po zastarelih davnih časih uravnilovke. Ne, mene ne zanima politika, mene ne zanimajo progresivna in re-akcionarna mnenja v krušni politiki, mene zanima moj vedno prazen želodec, kajti naveličana sem že gla-
razumeti, zakaj ravno sedaj, ko sva dobila stanovanje, ko sem ti prinesla iz bolnišnice to štruco, ko sva dobila nekaj več denarja pri plači... Lahko bi lepo živela, sedaj pa ... sedaj pa vojna, ta atomska, povej, kaj naj storiva ...
MOZ: Molči, molči, ali pa te bom ...!
ZENA: Ustrelil, kaj?
MOZ: Si nora? Prej bi sebe.
ZENA: Saj nimaš pištole?
MOZ: Zjutraj so mi jo dali v tovarni.
Molk
ZENA: Cuješ, kako blizu so že.
MOZ: Kakih deset kilometrov od mesta je tista druga obrambna črta.
ZENA: Ce pade bomba, bo tudi pri nas Hirošima, ne?
MOZ: Saj sem ti rekel, če pade ena, bo ves svet Hirošima.
ZENA: Mogoče pa ne bo tako hudo, saj imajo ravno tako gospodje politiki in generali svoje otroke, žene, saj tudi oni praznujejo rojstne dneve, imajo toliko vsega, za kar bi se jim ja moralo splačati živeti.
MOZ: Saj ravno zato ... Prižgal bom radio, mogoče so si premislili. (V radiu — glasba, čez minuto pa ...)
NAPOVEDOVALEC:	»Po taktični
grupaciji neprijateljeve žive sile je sedaj jasno, da se sovražnik pripravlja na izstrelitev atomske bombe in atomski udar. Tudi naše čete so zaradi tega pripravljene na podoben korak. Jasno je, da nosi vse posledice za morebitno uničenje človeštva naš sovražnik — agresor. Vse civilno prebivalstvo vabimo, da ostane mirno, naj se pripravi na najhujše, naj odide v družinska zaklonišča. Do nadaljnjih poročil bomo predvajali
Beethovnovo glasbo — Tretjo simfonijo.« — (Glasba.)
MOZ in ZENA stojita nema.
ZENA: Prosim, vse nas ubij.
MOZ: Si znorela! (Zakriči:) Si blazna!
ZENA: Priznaj, da si že sam mislil na to.
MOZ: Molči o tem.
ZENA (poklekne): Lepo te prosim, vse nas ustreli. Ali bi lahko živel še naprej, ko bi videl, kako vsi razpadamo od radioaktivnosti?
MOZ: Molči, molči...
ZENA: Ustreli nas, rotim te.
M02: Ne nori.
ZENA (k njemu): Adijo, ljubi moj. Ce sem te jezila, oprosti, ker rada sem te res imela.
MOZ: Daj, molči!
ZENA: Mene prvo, prosim, mene prvo, potem ljubico malo ... potem sebe.
MOZ: Molči! (Potem potegne revolver in ustreli v ženo, ki pade. Potem trikrat ustreli v zibko, dvigne pištolo in odpre usta in se misli sam ustreliti. Roka se mu trese.)
NAPOVEDOVALEC:	»O,	človekov
razum; o, človek pisan z veliko začetnico. Spet je zmagal razum. Obe strani sta pravi čas spoznali, da je boljši pogovor za zeleno mizo kot medsebojno uničenje. In glavno poveljstvo naših čet je potrdilo, da je konec vojaških sovražnosti, premirje je potrdil tudi glavni štab nasprotne vojske, ki se že umika. Sovražnosti so ustavljene sekundo pred dvanajsto in Hirošima se ne bo ponovila ...«
MOZ (ustreli v radio, pogleda po sobi, ženo in mrtvo trupelce in se ustreli v usta. Pade).
Tema, glasba, zavesa.
DRAGO JANČAR
dovnih štrajkov In bom lepega dne v resnici izdihnila.
Kako naj lepo pojem jaz, sirota Jerica, ko pa moram misliti na pajčevino v želodcu. Moram peti, ker sem pač zato na svetu. Toda moje petje neprijetno moti kruljenje v želodcu, ostri nadzorniki, ostri kritiki pa mislijo, da sem že iztrošena, mislijo, da je kruljenje napaka v mojem glasu, ker ne pogledajo do želodca. Ko pa jim povem, kako je z želodcem, se delajo gluhi, obsodijo me, da ne mislim na drugo kot na kruh in klobase. Hude so obtožbe, ki padajo name. K sreči se mačeha vedno toliko omehča, ker ne želi, da bi ves svet kazal s prstom nanjo, češ ubila je pastorko. Zato mi v ponedeljek odreže malo debelejši kos kruha, v sredo je pa že spet vse po starem. Tako je moje hiranje spet aktualno, le smrt je odložena, kajti biti večno podhranjen, pomeni bližati se propadu. V eni vasi živiva s kranjsko Micko, kako je lahko njej, da ima pravo mamo. Tudi moja mačeha je v njeni službi in ji mora dajati davke. Micka pa je in se redi in dobro raste.
Vsaka primerjava s plačami prosvetnih delavcev, s stanjem šol, s financiranjem gledališč, kulturnih ustanov med Ljubljano In Mariborom, Ptujem itd. ni naključna. I
TONE PARTLJIČ
Upreti se
V nedei;o je BOG ki se mu jebe
(Aleš Kermauner, Nujnost pristanka)
Poscatl se na pločnik, ko gredo ljudje z dela ali na delo, vreči krožnik makaronov s paradižnikovo omako in širom parmezanom v državni grb, razbiti šipo na najbližjem izložbenem oknu, napisati verze:
da nas ne boste Jutri zajebali
in v soboto proti vam da nas ne boste vsak teden pretepali
in v petek proti vam da nas ne boste vse življenje zasledovali In v četrtek proti vam da nas ne boste zaprli v dosmrtno ječo in v sredo proti vam da nas ne boste izpostavili na samotnem otoku
in v torek proti vam da nas ne boste ubili
in v ponedeljek proti vam
(Kermauner, Nujnost pristanka) vreči se z Eilflovega stolpa, ozmerjati miličnika s kmetom in primitivcem, štraj-kati zaradi prenizke plače, demonstrirati proti kavboju iz Teksasa, zagroziti s stavko zaradi premajhne dotacije Drami, ali početi karkoli drugega podobnega, pomeni upirati se. NI važno, kakšen projekt z aktom upora uresničujem, dejstvo je, da z uporom, odporom, ugovorom, uresničujem samega sebe. Sicer je morda res razlika med učiteljsko stavko v Ptuju in med scanjem po pločniku, toda za posameznika. ki se upira, ni med enim in drugim ničesar, bolje rečeno, ni niti v enem niti v drugem dejanju nič takega, kar bi dokazovalo večjo pomembnost prvega (razbijanja izložb) pred drugim (stavka). Gre namreč za vprašanje razšel n os t i. Kakor bo na primer za nekoga mehiška revolucija vesoljna in vse-odrešujoči proces, ki ga bo potrjeval in učlovečeval, tako bo lahko to za koga drugega metanje makaronov v državni grb ali pisanje verzov. Pravice do odpora, upora, ugovora, človeku ne moremo odtujiti, če ga še tako zasledujemo, pretepamo, ali izpostavimo na samotnem oto-
ku. Uprem se, če sem obremenjen s kakršnimkoli nasiljem, s trpljenjem, če sem izpostavljen nevarnosti izničenja mojega jaza, in ne samo to; uprem se tudi, če sem obremenjen s pozornostjo in dobrohotnostjo, s samim seboj ali s svetom, ki me jemlje meni samemu. Upiramo se, ker je to naša usoda tn naše prekletstvo in naš vsakdan, upirati se Je treba zavoljo tega, ker smo. Dokler živimo, s« zoperstavljamo, vendar je vsa naša revščina in kratkovidnost v tem, da se upiramo vselej z namenom, da se nam vsak trenutek zdi, da Ima vse kar počnemo svoj namen in pomen, svoj smisel. Ko spoznamo, kar Je spoznal neki pesnik, preden se je zastrupil s plinom: čeprav se mu res jebe in mi zato res nimamo razloga, da se ne bi tudi nam, če ta hip umremo! je res najbolje, da umremo. Toda ravno v tej naši nezaključenosti in poživaljenl povsakdanjostl je sreča za vsakogar Izmed nas. Nemirna, nikoli zadoščena sla po spoznanju nečesa, kar nismo, kar ne moremo biti In kar si niti ne želimo biti, nas žene k uporu. Omejevanje možnosti ugovora torej ni samo nasdlje nad fizičnimi bitji, temveč tudi nasilje nad izvirnostjo, spoznanjem, vrednotenjem, ustvarjanjem, še več: nasilje nad človekovo človečnostjo, kajti jasno je. da si svobode ni mogoče pridobiti, osvojiti in posvojiti, ni ga, ki bi bil dokončno osvobojen. Ce sem prost, svoboden, osvobojen, se lahko istovetim s tem pisalnim strojem Ce sem svoboden sem pisalni stroj ali kaj drugega. Sem nič. Nekaj sem takrat, kadar se za svobodo borim, kadar se osvobajam. Le tedaj, ko se osvobajamo, smo lahko ustvarjalni in vsaj nekolikanj svobodni. Ujeti smo v upor, zakleti smo. Upiranje ni borba za svobodo, dasiravno si jo postavljamo (običajno) za cilj, temveč je boj za nus same. Upirati se, pomeni uresničevati samega sebe, dokazovati svojo prisotnost, svojo človečnost, dejanskost, resničnost, celovitost.
Nekaf misli ob 20. obletnici obstofa celjskega učiteljišča
kdo je komu bolj zavisten in s tem možnost tekmova-
za znanje. Morda ni prav, da nja v znanju.
bodo zdaj ukinili učiteljišče	Miroslav	Slana
LETOS BODO MATURANTI CELJSKEGA UČITELJIŠČA DVAJSETIČ ZAPELI »GAUDEAMUS IGITUR« IN KAR MALCE PRESENEČA, TUDI ZADNJIC. Z NJIMI BODO ZAPELI TA »LABODJI SPEV« TUDI NEKDANJI MATURANTI, KI SO SKOZI DVAJSETLETJE MATURIRALI NA TEJ SOLI. POKOJNO UČITELJIŠČE BODO SKUPNO POKOPALI JULIJA V DOMU KULTURE. NOVOROJENČEK, PEDAGOŠKA GIMNAZIJA, 2E ČETRTO LETO DELI PROSTORE Z UČITELJIŠČEM IN PRAV ZATEGADELJ JE 2E SKRAJNI CAS, DA SE POSTARANO UČITELJIŠČE ZA VSELEJ UMAKNE. MATURANTI PROSIJO TIHEGA SOŽALJA. NOVINCI PA MENIJO, DA BODO Z UVEDBO ŠTIRILETNEGA ŠTUDIJA IMELI SE MANJ MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV, KAJTI MORALI BODO NADALJEVATI ŠTUDIJ SE NA AKADEMIJI, KAR PA JE ZA MNOGE ZARADI SLABIH SOCIALNIH RAZMER DOKAJ DILEMICNO.
Zakaj toliko nezadostnih ocen?
Zadnja generacija osem-insedemdesetih učitelj iščni-kov bo jeseni pričela poučevati po osnovnih šolah Slovenije. 45 maturantov pedagoške gimnazije, ki bodo letos prvikrat maturirali po novem sistemu, pa ostaja pred dilemo. S končano pedagoško gimnazijo ni moč dobiti službe, pa so zato prisiljeni, da nadaljujejo študij na akademiji ali na fakulteti. Morda so se prav zaradi te razlike štiri leta, odkar so živeli v nekakšni »integraciji« z učiteljiščniki, nekoliko postrani gledali.
Profesorica Kaučičeva, ki dokaj vztrajno in temperamentno vodi trenutno učiteljišče in pedagoško gimnazi-go, je izrazila nekaj misli. Poudarila je, da pomeni gimnazija pedagoške smeri nekakšno odskočno desko za nadaljevanje študija na pedag. akademiji. Specifičnost: poleg splošnih predmetov imajo še dopolnilno glasbeno, likovno in tehniško vzgojo, kar pa še vedno ni dovolj, da bi dijak dobil zadovoljive kvalifikacije za opravljanje učiteljske dolžnosti, saj je znano, da traja pedagoška gimnazija štiri leta, medtem ko je učiteljišče trajalo pet let. Dijak pedagoške gimnazije dobi osnovne informacije za lažji študij na pedagoški akademiji.
Ali je ukinitev učiteljišča ln ustanovitev pedagoške gimnazije pozitivna poteza
ali ne, o tem bi bilo težko reči kaj konkretnega. Za Celjane vsekakor novi način ni najugodnejši, saj obiskuje pedagoško gimnazijo nad’50% vozačev iz Šoštanja, Savinjske doline in drugih oddaljenih vasi. 64% vseh dijakov izhaja iz delavskih in kmečkih družin. Učiteljski poklici so zadnje čase zelo priljubljeni in nekako v »modi« predvsem pri kmečki mladini, kar pa niti ne preseneča. Neljubo presenečeni so samo mnogi dijaki iz kmečkih družin, ki so nameravali obiskovati samo učiteljišče in se potem zaposliti. Po novi uredbi o načinu študija pa so mnogi prikrajšani in stojijo pred perečim problemom: kje dobiti sredstva za nadaljnji študij, komu se obrniti za stanovanje v Mariboru ali v Ljubljani? Večina jih je brez študijskih podpor, zato so pred velikim socialnim problemom. Sistem novega načina študija je objektivno dober, vendar bi morali pri tem pomisliti tudi na neko določeno kontinuiteto.
Ravnateljica Kaučičeva je vložila ža mlade že mnogo napora. Prizadeva sl, da bi mladini nudila čim več, da ji olajša bodoči študij. Profesorica Kaučičeva ima dokaj demokratična in sodobna gledanja na mlade; čeprav je dovzetna za klasične reči, je mini krila in dolgi lasje ne
BRANKO CERlC:
Upornik
Resnica I Mar ni to nekaj prelepega, samočloveškega! Toda ta Resnica je mnogokrat tudi zelo kruta ln nerazumljiva. Stalno sl okoli nas In v nas samih. Kamor padajo naši pogledi, te zagledamo! Toda kljub temu nisi namenjena vsem In za vsakega. Nekateri preprosto zaprejo oči in tako te ne vidijo več. To mora biti lepo, »lepo«, če lahko resnici obrneš hrbet ln sam sebi lažeš
On tega ni mogel storiti. Sovražil Je la?.. Kako sploh lahko kdo zatira resnico? Saj Je s tem uničil svojo človečnost. On ni hotel uničiti svoje človečnosti Ce bi Izgubil svoj Jaz, bi propadel. Preprosto bi propadel Tega se Je bal. Zato se Je začel bojevati za svoj Jaz. Pri tem je naletel na "eliko nerazumevanje starejše generacije
V šoli so ga Imeli profesorji za nemogočega. predrznega.
brezglavega ln zaletavega dijaka. Včasih celo za huligana. Te-
J;a mu seveda niso rekli, a bral lm Je lz očL Kaj Je hotel, ko pa so ga najrazličnejše krivice in protekclje, ki Jih ni bilo malo, prizadele že v osnovni šoli. V srednji Jim Je bil še bliže. Proti tem je odkrito ln neustrašeno nastopil, povračila pa so bila velika ln zahrbtna. Najrazličnejše kazni ln ukori. Seveda so tudi marsikatere ocene, ki Jih Je dobil. bile glede na znanje zato znatno nižje. Drugič Je zagovarjal svoje ln tudi drugih fantov dolge lase. Zakaj jih ne bi smel nositi? Saj so del nas Rodili so se z nami ln morajo z nami živeti. VI tega ne dopustite. Obsojate nas za barabe ln htiliga-ne. Toda kaj so vam storili naši dolgi lasje! Saj so postali nor-
(Nadaljevanje na 11. strani)
motijo. Dokaj življenjsko in sodobno je rešila tudi nekaj primerov, ko so dijakinje (se zgodi!) zanosile. Ni jim »servirala« starega eksemplaričnega načina, ki je po nekaterih srednjih šolah še danes v modi: odpust iz šole. Dala jim je možnost, da so lahko nadaljevale in končale študij. Pripomnila je, da so ta dekleta intenzivneje študirala in ob koncuu dosegla zelo zadovoljive uspehe.
Danes, ko se je pričelo uveljavljati samoupravljanje tudi na šolah, danes, ko je poteklo klasicističnemu obdobju, je tudi med dijaki več možnosti, da se kot posamezniki uveljavljajo. To je razvidno tudi iz njihovega dela v zadnjem času. Vedno aktivneje uveljavljajo svoje delo prek marksističnih krožkov, prek šole za življenje, prek mladinskih ur. Njihova interesna področja se delijo na krožke, specialne organizacije, na planince, KUD Svoboda, na literarno skupino, dramsko skupino, skratka — Celjani delajo, navkljub temu da je med' njimi precej vozačev.
Dijak Cekner je navdušen nogometaš in šahist, obenem pa vodi tudi Instrumentaliii ansambel, s katerim čestokrat gostujejo v bližnji in daljni okolici. Sicer pa je pohvalno za vse dijake, da se aktivno udejstvujejo kakor v kulturno-zabavnem tako tudi na športnem področju, pa bi o tem morda napisali drugič kaj več.
Njihova dijfflka samouprava se deli na šolske skupnosti, šolske skupnosti pa samo koordinirajo delo razrednih skupnosti. Prav zato so vključeni vsi in si posamezniki prizadevajo, da bi bili čim boljši. Priporočljivo bi bilo, da se po njih zgledujejo drugi slovenski srednješolci.
Po liniji aktiva se učitelji-ščniki in pedagoški gimnazijci nekako »službeno razumejo«, sicer pa se ne ve,
Pred dnevi so bile na srednjih ln osnovnih šolah redovalne konference, ki so ponovno pokazale uspehe ln neuspehe dijakov ln učencev. Učnih uspehov, obravnavanih na konferencah v Mariboru, ne bi mogli pohvaliti, saj Je odstotek tistih, ki so se prebili skozi tri konference brez nezadostnih ocen. razmeroma nizek. Predsedniki razredov, povabljeni na konference, so navajali vzroke nezadovoljivih uspehov ln obljubljali, da bodo nezadostne ocene do konca šolskega leta vsaj v glavnem popravljene. Ker bo konec šolskega leta kmalu, na Izpolnitev obljub torej ne bo treba čakati dolgo.
Kje so torej vzroki, da uspehi učencev osnovnih ln dijakov srednjih šol niso boljši? Se mladi ljudje premalo učijo? Kot Je videti, so med vzrpkl na prvem mestu domače razmere dijakov ln učencev. Družinske težave mlado osebnost naredijo pasivno. Neprijetno ozračje doma, napeti odnosi med starši, vse to povzroča v otrokovi osebnosti odpor do opravljanja tekočih dolžnosti, do učenja ln sprejemanja učne snovi. Fant ali dekle se prične zapirati vase. Prav otroci iz neurejenih družinskih razmer so velikokrat kasnejši prestopniki. Učiteljsko osebje v osnovni šoli še upošteva domače razmere in poskuša učencu pomagati, v srednji šoli, ki ni obvezna, pa Je ta pomoč odvisna od posameznega profesorja.
Vzroki neuspehov v šoli so sl podobni. Med drugim Jih je treba iskati tudi v sami mladi osebnosti, v človekovem zorenju. Manjvrednostni kompleksi lahko vplivajo na zelo dober ali povzročajo slab učni uspeh. »Ker me v , tej stvari ne cenijo, Jim bom pokazal ln dokazal, kaj zmorem pri učenju,« te besede lahko večkrat slišimo od svojih sošolcev Tak človek se trudi, da bi svoje hotenje tudi uresničil. Prebije veliko časa ob knjigah ln zvezkih ln njegov trud rodi zaželene sadove. Pridno učenje pomeni večjo razgledanost ln s tem več sposobnosti za premagovanje vsakodnevnih težav. Drugače Je, če se v mladem človeku porodi misel, da Je nesposoben, da ni zmožen opraviti svoje dol-
žnosti ln naloge. Morda ga Je ** nesposobnega označil nekdo drugi, toda to se Je zajedlo v duševnost, fant ali dekle ne poskuša stanja spremeniti, ampak se
fočasl sprijazni s stvarmi, kakr-ne so, z neuspehi. Na dozorevajočo ln oblikujočo se osebnost vplivajo razni dogodki, prezgodnja ln prevelika zaljubljenost v osebo drugega spola, smrt v dru-, žlnl, bolezen, pretirano udejstvovanje na področjih zunaj šole, neurejeno življenje. Vzroke Je treba iskati celo v letnih časih m vremenu. Jeseni in pozimi se J® mnogo laže učiti kot pozneje, ko pride pomlad ln postaja vroče. Pomladi število nezadostnih ocen v redovalnicah znatno naraste. Na fizično, a ne tudi socialno zrele mlade ljudi ima pomlad erotičen vpliv, posledice tega vpliva Je čutiti v šoli.
Vsi omenjeni vzroki so bili nekako na strani dijakov. So Pa še drugi, nič manj pomembni Ш usodni. Med pogostnimi ln zelo neprijetnimi vzroki slabih učnih uspehov Je lenoba. Nekaterim mladim ljudem se kratko malo ne ljubi učiti. Četudi Imajo morda časa na pretek, ga raje porabijo za vse mogoče koristne ln nekoristne dejavnosti. Pohajajo po gostinskih lokalih, preu-ravajo v obiskovanju mladinskih plesov, kinematografov ln športnih tekem. Napisala sem PreU" ravajo, ker nekaj prostega časa ln duševne sporostltve potrebul6 vsak človek, tudi dijak ln učenec. Seveda tisti, ki pretiravaj®' podcenjujejo pomen človekove odgovornosti za storjena dejanj« ln se pred drugimi ln samimi seboj poskušajo opravičiti.
Sestavek Je samo razmišljanje o tem, zakaj je v naših šolah precej ln včasih nekoliko preveč nezadostnih ocen. Statistični P®: datkl bi to razmišljanje najbrž še bolj zaostrili. Toda marsikaj Je vendarle mogoče popravi«;
Šolsko leto kljub temu, da je t svojem zadnjem obdobju, še n»
končano. V življenju se Je treba vedno za nekaj boriti. Prav J®’ da se dijak v šoli bori za to, ®a ne dobiva nezadostnih oce!l; Kajti učimo se zase in za svoje prihodnost, za mesto, ki ga bomo nekoč Imeli v družbi. Zahteve po Izobrazbi so na vseh področjih življenja vsak dan večje-M. S.
✓Tovarna 'S&dorog. Maribor-.
80 let proizvodnje je zagotovilo kvalitete naših proizvodov. Priporočamo vam uporabo:
detergentov: Mixal, Rio exfra plavi, Oskar total, Bio ipsa, Dik novi, Cel, Mixalit.	K
Vsak mesec pokloni Oskar svojim kupcem 5 pralni'i strojev Gorenje In 300 drugih nagrad. Ko dobite v zavitku Oskarja nagradni kupon ga s svojim naslovom pošljite Zlatorogu In nagrajeni boste. •
toaletnih mil: Solea mila v različnih vonjih: ciklama, jelka, lavendel, jorgovan. tabako. Sayonara,. Oziris, Lotos, Speik, Lanolln. Clicerinsko milo.
Naj vam nujno potrebno čiščenje kože poslane užitek, ki bo dvojno nagrajen. Za 20 poslanih ovojnic Solea mila - frotirka zastonj.
kozmetike: Solea krema, Baby krema, kolekcija Florina. Van Kalt S, Soled, Brlx. Dentol A l D, Ultra olje, (Solea spray, Soled spray).
sredstev za nego las
po licenci Schvvarzkopf: Flt, Glemo. Golf, Frottee, Se-
borin, Palette, Igora Royal, Taft, Bonavvel, Caracul. Coralle Onalkalt.
industrijskih
čistilnih sredstev: ziatoii. ziatexi.
Čestitamo za t. maj
^ VSE DOBRO IZ HIŠE ZLATOROG
4*
*
>
O
*
i
O
9*
O
o
*
Pesmi
JANEZ ŠPRINGER: NA PLESU
Šejk
tekstilna tovarna bo kmalu v deficitu pomislite tisto krpico blaga ki si jo pritrdijo nad koleni oni s plešo pa se smejejo potem pa jim pravijo
da imajo železo v glavi, šejk
jutri grem k zdravniku
po očala za dolžine kupil si bom dokolenke in se prijavil na plesni tečaj.
MILAN OSRAJNIK:
TOŽBA
Odkar smo ljudje nemi, odkar se le gledamo in z očmi obtožujemo in bijemo, ni kanila iz skrušenih atomov mojega živalskega telesa niti kaplja radosti. Odkar smo ljudje nemi in motni asfalt na cestah joče v rumenozele-no noč, odkar nabrekle reke nafte in smradu kakor oživljajoča bol gora požirajo
razgaljeno zemljo, so moje sanje, so moje sanje tako same ...
Vtisi s potov^rifci Stuttgart
Potujemo. Zadovoljen, da si lahko uresničil svojo željo, čeprav stisnjen med prtljago, da le s težavo, od časa do časa, premakneš odrevenele ude, zreš skozi okna v pokrajino, ki počasi temni...
Kmalu bo noč in trajala bo zelo dolgo. Skozi vso Avstrijo, tja do nemške meje. Potlej se boš vozil še lep čas podnevi, skozi neznane pokrajine, tja do velikega mesta, kjer boš izstopil. Sprejel te bo Zahod...
Mladi par, ki se mu je posrečilo najti sedež — seveda na lastnem kovčku, se je navdušeno pogovarjal. Pogovor sta pričela tiho, nato sta postajala vse glasnejša in naposled sta bila podobna prešernim otrokom, ki se v veselem pričakovanju peljejo na počitnice. Slišiš besede: »Zgradila si bova hišico. Topel, ljubek domek, v katerem bova gospodarila samo midva.« Sledi smeh... Pa so res še srečni ljudje na svetu.
V kotu ždi nekdo, čigar pogled je mračen. Zaskrbljeno grbanči čelo in kadi cigareto za cigareto.
»Kam pa vi potujete?« ga vpraša dekle.
»V Stu...,« odvrne mož.
»V...,« se razveseli dekle. »Midva tudi. To mora biti lepo mesto, kajne?«
»Lepo, čfe imaš denar.«
»Denar? Saj ga vendar greva služit Delala bova in zaslužila veliko denarja.«
»O, nikar se preveč ne veselita! Ce bosta hotela prinesti kaj domov, bosta morala presneto garati...«
Mladima ni všeč črnogleda izjava možakarja. Spet nadaljujeta svoj pogovor o sreči, o denarju, o ljubkem domu. Naposled se naslonita drug na drugega in zaspita.
»Neumna otroka...«, zamrmra mož.
Se enemu potniku se posreči dobiti prostor v kupeju, pred hodnikom vagona. Založi te s prtljago zato, da lahko spravi v kupe svoj
kovček in košaro. Ko se mu končno posreči celo sesti, izvleče iz velike košare kos slanine in štruco kruha ter se z velikanskim tekom loti malice.
Mraz pritiska vedno bolj in z vseh strani čutiš, kako ti polagoma okamenijo udje, kako ti rdijo ušesa in nos. Ker postajaš , vedno bolj utrujen, si zaželiš sesti, četudi na tla. Ampak tudi na tleh ni prostora...
Možakar se še vedno ukvarja z malico. Nekam s težavo se loči od kruha in slanine, potisne vse nazaj v košaro, potlej pa vzame vžigalico, napravi iz nje zobotrebec, si očisti zobe, zazeha, se nasloni na steno in zaspi...
Tudi sam postaneš zaspan. In za nekaj trenutkov se ti zazdi enakomerno udarjanje koles ob tračnice zelo oddaljeno, skoraj neslišno, dokler se ob močnejšem sunku spet ne prebudiš.
Naposled te mraz, utrujenost, enoličen ritem vlaka in smrčanja potnikov tako razkačijo, da bi bil pripravljen zamenjati ves Zahod za svojo udobno postelja
Velika postaja nekje v središču Avstrije te reši trpljenja. Precej ljudi izstopi. Z njimi skopnijo tudi škatle, košare in kovčki, s katerimi so te bili obložili. Skozi vzdih olajšanja se spustiš na svoj kovček in samemu sebi priznaš, kako rajsko lepo je sedeti. Nasloniš se na sopotnika, on nate in potem je vseeno, če sta tujca, vseeno, če se nista predtem predstavila, kajti v nečem sta si podobna: oba sta enako utrujena...
Zbudiš se s prvim svitanjem v naročju. Kolesa enakomerno ropotajo med sivimi polji. Za trenutek si razočaran, ko vidiš, da se polja ne razlikujejo od naših. Vlak drvi skozi velika naselja in mesta in zazdi se ti, da so še bolj siva od polj. Nemčija je industrijska dežela, pomisliš.
Tudi drugi potniki so se zbudili. Cas umivanja je in dolga kolona se prične drenjati pred umivalnice. Stisneš se v kot in gledaš zaspane, skoraj zabuhle obraze potnikov, kako čakajo, se prerivajo in govore, govore, govore... Ničesar ne razumeš. In prvič se v tebi porodi čuden občutek, ki te spremlja vso pot, občutek, ko ugotoviš, da nikogar ne razumeš in da tudi oni tebe ne razumejo. Počutiš se nekako nebogljenega. Brskaš po spominu za besedami, tvoriš preproste stavke, si pomagaš z rokami in z mimiko obraza, da te končno le nekdo razume. In nehote prisluhneš vsaki besedi, ki se ti zdi znana, v pričakovanju, da bo domača.
Ves zavzet strmiš v visoke katedrale, okrašene s stolpiči, strmiš v množico kipov, kipcev in okraskov, v visok stolp, na katerem se vse pne kvišku, občuduješ pisane rozete, v katere se upira zahajajoče sonce. Naslednji dan sonce vzhaja. In tebe prevzame živahno, a urejeno vrvenje, pozabiš na besede razočarane žene in na njeno skrb do sina. Nehote pomisliš: »Zakaj tudi mi nimamo takšne katedrale z visokimi stolpi?«
Toda nekega dne si ogledaš tudi življenje za katedralo. Po četverokotnem betonskem prostoru se širijo enolični zvoki lajne. Berač vrti lajno v brezkončno enoličnost in tu pa tam zacinglja v njegov klobuček novec. To je zate novo, kajti prvič vidiš berača z lajno.
»Haben Sie Zeit.Fraulein?« (Imate kaj časa, gospodična?) zaslišiš, in iz avtomobila zro lokave oči v mlado dekle. »Kommen sie mit mir.. J«
Obrneš se in pospešiš korak. Ampak še vedno slišiš za seboj tisti zoprni, osladni glas. Spretno se ozreš. Opaziš, da je dekle stopilo v avtomobil. Obenem pa opaziš, da po pločniku pohaja še več
V
deklet in žena. Avtomobili pa se ustavljajo in spet vozijo dalje, vozijo ljubezen, ki se ji pravi denar...
Razočaran se vrneš pred katedralo, ki izgubi v tvojih očeh nekaj sijaja. Sprejme te vrvež, ki te utruja, in iznenada si neizmerno zaželiš svojega majlRiega, četudi neznatnega mesteca. Ta trenutek ti to mestece pomeni naj večjo in naj lepšo katedralo na svetu. Počutiš se nebogljenega in zazdi se ti, da te bo vsak trenutek nekaj pogoltnilo in povleklo neznano kam.
Ko tako pohajkuješ po mestu, lahko odkriješ gostilnico, nad katero piše: ČEVAPČIČI. Vstopiš... Med gesti zaslišiš znano govorico. In srečen si, da jo lahko poslušaš...
»... A ko sem ji povedal,da sem Jugoslovan, me je pogledala kot zločinca in odšla ...«
Mlad moški glas utihne. Starejši mu odgovarja: »Ce nisi Nemec, si pač .auslen-der’, s tem se moraš sprijazniti.«
»Nisem se in se nikoli ne bom! Tudi .auslenderji’ smo ljudje, delamo kot vsi drugi, zakaj bi nas torej poniževali?« Prijatelj mu v odgovor zmigne z rameni, čez čas pa sikne: »Ali boš šefu razbil nos, če te postrani pogleda, ali pa boš potrpežljivo čakal na ukaze — in na plačo, kaj?!«
»Dovolj jih imam! Vrnil se bom domov.«
Vrniti se domov. Prijetna misel, ki te spremlja vso pot. Vrniti se v svoje majhno mesto, vrniti se pod jasno nebo, k slovenski besedi, k našim ljudem!! Da, to lahko storiš ti, ki si turist. A ljudje, ki zanje doma ni kruha, kaj naj storijo ti, če se jih poloti domotožje? Ostanejo, hrepene, nestrpno čakajo in večajo svoj »kupček« denarja za — vrnitev.
Zdenka D.
Upornik?
(Nadaljevanje z 10. strani)
malen pojav — tako kot pri vas plešavost.
Nič ni pomagalo, morali so med poukom k frizerju in so zato dobili neopravičene ure.
ALI JE VSAK ČLOVEK PRI ZAŠČITI SVOJIH PRAVIC KAZNOVAN?
Seveda so pri tem profesorji Imeli izgovor družbene norme in estetiko. Začel Je sovražiti te norme. Spoznal Je, da so laži. le Izgovori, lahko bi rekli — pesek v oči.
Kje so pa potem te »prelepe norme« ko ljudje brezsrčno goljufajo vsakega, ki ga le lahko?
GOSPODARSKI KRIMINAL!
KJE SO TU NORME?
Prilaščanje dobrin na povsem kapitalističen načini Kje so tu
sedaj te družbene norme!
Mogoče pa te norme ne veljajo za vse — tako kot tudi resnica?
Mi mladi jih moramo upoštevati, tako pravijo profesorji. Njim samim to ni potrebno, saj so starejši in bolj izkušeni od nas. Lahko se jim sicer upreš, a profesorji, ki so to le po naslovu, tl bodo vrnili odpor z obrestmi. Hitro bi našli vzrok in že bi stal pred šolo.
To ga je nekoliko spominjalo na starše, ki so mu dopovedovali: »Tudi jaz ne smem v službi vsega reči, pa čeprav imam prav. Ce se ne bi prilagodil, bi kmalu razglasili moje delovno mesto za nepotrebno ali kaj podobnega. Bil bi na cesti in zdravo služba in tvoje šolanje!«
MAR NI TO IZSILJEVANJE?
Cisto preprosto, umazano izsiljevanje človeka, ker ima družino in mora zanjo delati. Ce hoče, da živijo, mora biti Uho, se pokoravaU vsem ukazom in jih
izpolnjevati. Postane marioneta, ki jo od zgoraj vodijo z nekaj nitkami. PostaU mora le izpopolnjevalni stroj.
Vedno bolj je postajal razočaran nad soljudmi. Začel se je počasi odtujevatl od družbe. Niso ga razumeli. Večinoma ne.
Tako je bilo tudi z drugimi mladimi, le da so nekateri prej padli v svet razočaranja. Spoznal Je, da tisoče mladih misli enako kot on, le da so tiho in zaprti vase. Resnični svet Jim je bil zaprt s težkimi železnimi vrati, zato so se obrnili v svet idealizma.
Kaj ne razumete, zakaj ljubijo beat, hippyjestvo, vi »morilci« mladine? Seveda ne! Raje čepite v svojem zaklenjenem od zunaj prelepem svetu, polnem prestopkov. nasprotij in boja za materialnimi dobrinami.
DENAR IN ZOPET DENAR!
Za tem se skrivajo vse tiste »lepe« družbene Aorme.
Res je, da n! nikoli pričakoval Idealne družbe, toda nasprotja med njegovo in resnično družbo pa so bila vseeno prevelika. Po ušesih mu je neprestano zvenelo veliko število problemov, graj in nasprotij. Vedno bolj so ga glušili in mu grenili življenje
Včasih je premišlja! na življenje po diplomi. Moral bo v služ-bo, če jo bo dobil, seveda! Kako bo takrat živel? Borba v službi bo težja. Lahko se mu zgodi tako. kot so mu pripovedovali starši. Da, čakale so ga še hude odločitve.
Razmišljajoč se je ustavil na mostu. Zazrl se je v reko, ki je tekla pod njim. Zamazano sivo rjava tekočina, polna svinjarije iz kanalov in tovarn, je drvela naprej. Zastavil si je vpra-lanjc:
NAJ VESLA Z NJO? ALI NAJ VESLA PROTI NJEJ?
Neresen
živi enjepis
(Prošnji Je čestokrat priložiti tudi življenjepis prosilca. Življenjepis sestavimo po določenih pravilih...)
Imenujem sc E. Cijltrap, čeprav se moji starši imenujejo Ciltrap, brez tistega »j«. Tega je kriva starojugoslovanska administracija in pijani maš-nik, ki me je krstil. To jc dokaz, da je administracija bila že takrat zmotljiva ln počasna. To Je, kaže, njena dedna slabost. Sicer pa nisem s tistim »j« nič bogatejši.
Ilodll sem se S. avgusta 1940, zadnje mirno leto pred začetkom 2. svetovne vojne. Nc samo, da sem pomenil ne-.srečo za svoje starše, videti je, da Je 'moje rojstvo tudi sicer pomenilo napoved hudih stvari. Izmed vojnih let se ne spominjam veliko, vem le, da so očeta odpeljali v nemško vojsko, odkoder Je pobegnil k Rusom. Vso drugo svetovno vojno, ko so sc ljudje klali kot nori, moj pacifistični ata ni sprožil niti enega samega strela. Pri Nemcih ni hotel streljati, pri Rusih pa je bil kuhar. No, tam je enkrat streljal in ustrelil divjega zajca, ki so ga potem kozaki pojedli. Oče je pravil tudi, da so kozaki pili iz kahle špirit, potem pa so zdivjali, le da nc ve, če zaradi špirita, divjega zajca ali — kahle. Sam pa se spominjam, da so prišli pred koncem vojne v naše kraje Ilolgari in Iskali očeta po vseh omarah in predalih. Na jezo, ker ga niso našli, pa tudi ur in zlata nismo imeli, so nam pokrall žlice in nože. I*a se nc jezim, saj so vendar Slovani, neki duh panslavizma pa je že od nekdaj preveval tudi naš mali narod. O očetu še to, da je sedaj železničar In zasluži ravno toliko, da ne more čisto umreti.
Mama je gospodinja, ker je od nas do najbližje varstvene ustanove sto petnajst kilometrov, imela pa Je tri otroke, in ni mogla nikdar v službo. Zato je neenakopravna.
Imam še sestro in brata. Jaz in sestra sva učitelja, brat pa je pameten.
Osnovno šolo sein končal v domačem kraju. Takrat šolarji še nismo bili huligani, čeprav smo včasih kadili. Upraviteljevi ženi sem pomagal nositi vodo in nakup. Ce sta si bila z možem dobra, sem bil pohvaljen, drugače pa tepen, kadar sem zaradi nje zamudil pouk. Jaz pa sem ji vedno rad pomagal, ker mi je dajala bonbone in Jc lepo dišala.
V nižjo gimnazijo sem hodil v Mariboru. Danes je ni več, vzela jo je, kot tudi kaj pametnega, ena izmed reform našega šolstva. Tam sem napisal svojo prvo pesem, ln sieer hvalnico nekemu sošolcu, ki jc bil bogat in jc bil najboljši v nogometu; ker pa ga nisem ves čas dovolj hvalil, mi Je prt-mazal klofuto. To Je bil moj prvi, a ne zadnji tak honorar. Ce napišem kako reč, ki je všeč vsem, mi prijatelji pravijo, da sem s skonformiral. Ce napišem, kar določenim krogom ni všeč, me opozorijo, naj ne bom de-struktivist ali anarhist. Ce pišem o prejšnjih ljubicah, ml žena ne da kosila. od nižje gimnazije sem in mojega prvega honorarja se torej ni nič bistveno spremenilo.
Pa pustimo zaenkrat ženo. Ona pride na koncu. Zcne pridejo vedno na koncu, a zato vedno stoodstotno gotovo.
Na srednji šoli, na učiteljišču, so me naučili, da moram biti vesel in ponosen, ker se ml je uspelo roditi v tej domovini, kjer pravica, resnica, dobrota itd., kar same visijo na vejah. Pa tudi tod je bilo v preteklosti tako, »da le petica, da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača .. .« Da. danes ni tako, pa imajo zasluge prav današnji tovariši. Povedali so ml, da se bom moral truditi, da bom vreden učitelj najdražjega, kar imamo, mladega rodu (za katerega dajemo pač različno denarja, glede na »konfiguracijo zemljišta«; kajti jasno je, da sl slovenski otrok v Halozah ne zasluži toliko kot otrok iz prestolnišklh krajev). Oh, kako Je v šolski modrosti vse lepo ln prav in koliko časa so mora človek potem učiti, da se kaj nauči za življenje in da brez večjih krčev pozabi, kar so mu prepevali v šoli. Zato ni čudno, da se veliko dobrih učencev zapije, drugi pa sc lepo poženijo in »žive solidno življenje«, ki izbriše mladostne ideale ln veliko profesorske besede.
Od takrat sem učitelj; menjal sem že tri službena mesta. Dve šoli sta se v neki hribovski občini podrli, tretjo pa so priključili centralni šoli. Sedaj učim na centralni šoli tuj Jezik, kajti kako bi sicer lahko Iskali učenci po končani šoli zaposlitev v tujini. Germanom ni bila slovenščina v preteklosti všeč niti tu pri pas, kaj da bi jo radi poslušali tam gori. Seveda no smem pomisliti na profesorja zgodovine, ki nam jc narekoval, da je bila domovina nekdaj mačeha, ker ni dajala doma dela. Sicer pa Je danes res drugače, kajti že veliko mojih učencev sc Jo vrnilo Iz tujine z avtomobili, jaz pa ga ne morem kupiti s to famozno učiteljsko plačo. V tujini pa sl tudi ne morem kaj početi, ker ne znam drugega poklica, pa še kritiziram rad. Nehvaležno pa Je, da me učenci, ki sem Jim dajal nezadostne, ne vzamejo v avto, kadar štopam.
Ker nesreča nikdar ne pride sama, ampak najmanj v dvoje, sem se poročil z učiteljico, ki Je šele v prvem stadiju obvezne učiteljske živčnosti (jaz pa kažem že simptome drugega stadija — toliko o mojem zdravstvenem stanju). Iz tega prosvetnega sožitja se je rodilo dete, ki k sreči še ne kaže znakov dedne obremenitve.
Sem član obveznih in neobveznih organizacij, kar me stane toliko in toliko mesečne članarine. Tudi kri sem že daroval, navadno ob koncu meseca, kajti kranjske klobase ln čaj z rumom imam rad. Ce bi me kdo od mojih prejšnjih učencev Iz maščevanja povozil z avtom, sem pripravljen žrtvovati svoje srce, da ga vsadijo kakemu dobro stoječemu tovarišu. Rako imenitno bi se lahko Imelo srce sredi kakšne tolšče v obmorskem vikendu, kjer bi tak tovariš govoril ljubici, da jo ljubi iz vsega srca. Samo ne njegovega, ampak mojega. Tako sem prišel do konca, čeprav Je mogoče, da se bo še kaj Imenitnega pripetilo pred penzljo, ki Je po vseh današnjih zakonih ne bom dočakal pred sedemdesetim letom, povprečna umrljivost pa je pri petinšestdesetem letu. S tem že sedaj svojo pokojnino poklanjam socialnemu zavarovanju.
čljltraP
DIREKTORJA
Kandidati morajo poteg jtplošstfb * takonum do-
|	••	lo£e»!b	pogojev	im^l	mistednjsgai .-.
biti gozdarski inženir^^ajrnanj 1« JteJl,
*	1гл	vodUnem.	delovnem	теШгаИ	go?.darski	teh-
»OšCijnčjmanJ 15 letipraks^na vodilnem delov*
;nem   ' ’
tega mor« bit! politično neopnrečen^tz do-<Ша~ра тогеГШГrazVJdhb, ’<Ja Je dosegel vidne delovne rezultate.
Kandidati nai dostavijo vlogo г dokazili o pogojih in s kratkim življenjepisom razpisni komisiji podjetja v 13 dneh po objavi „	»
□
Skrita kamera
SKRITO KAMERO srno tokrat usmerili na anketne liste ankete, ki jo je izvedel med študenti odbor zveze študentov na eni izmed mariborskih višjih šol. Posredujemo vam nekaj zanimivih odgovorov.
i'j, Tv-jj« nnenjo o "Zadrugi atuScntov in ■dijakov1'« . f!\9.fV/ft   .wkN T .<?пјњ4,	.ir.p.rihetviTi...................
■ 8џ KekSno je trojo materialno -stanj'.)« . .dV?!♦T.'?!','?'. (VP/tfR  -
• ’ *	'	i
■ -.i* * • • • • . .	■	....................
kot railOji	ratogik	Študentov ne izvenSol-aOiT
področjih (lej-- si u afctivcn-a}«  ...................
...	Ш/...C/l
Y*c>f A; Vrtati
lit Ali heraž • 'i	iist	Viratafero(аЛ da	ins
.16. Ш«а rubrika ti ^еја Џ ugaja) - zbiraj?, 'ШШСШ 1
. - .V,  ------- ----------------- ----------------------------------
ij
>	17'-:-.	ЛИ	š-d	.i,	,	-	Г	:...
  *  ■'
5, Kaj pričakuješ od novoizvoljenima odbora«
:	.Kfif..
..	v	у/Л/,................................
4.	žisj eialiB in ali ji tjo-zr.*«jeaj*r s e.tude»tskin ваксиpravijonjec?
5« K&j pričakuješ od ndvoisvol5c«*igft oduavtu
• 4 P * ^	■	I	,	*	.	,	..
i--. am m priprav.;jnn-zi.ar,on-.-,y	ne ssr. naiiaot (Ja da b. ne
Ш ?r>'	A*	kartaš	pripomb*	o	delti	Zve*c	Študentov
s=s	-j-i-r.-.tcuei	jet,	.	;Cfh. Vt.Š, M rfffa.itf. fi*.. tViA«/’.	/V. •
И '■	   .j
Aforizmi
Svinjska smrt je omogočila mnogim mesarjem človeško življenje.
Nekega krta so zaradi nekvalificiranega dela odpustili iz službe. Spodjedal je korenine rož na delovnem vrtu svojega šefa.
Treba je ločiti papige od malih bogov.
Samo tvoj najboljši prijatelj je lahko srečen s tvojim najboljšim dekletom.