-5%-v » ri \a svitlobo dane od krajnske kmetske družbe Tečaj VS. srédo 12. maliga serpana 1848. ilSt M or lin. Brez konina je lirana picla5 Brez koruna na levim ničla. orún ! cez sto lét že v deželi nasi Si hotel nas sovražno zapustiti, In nam ne dalje kr oce biti Ločitev tvoja nas vse grozno Težko je kmetu le ob soku, kaši Socivju, zelju, repi se živitij ? Poslanci stanujejo v ulicah: „Kárnthnerthor strasse" imenovanih, in kakor so prišli,se jim jeza čast narodna straža pred hišo ustavila. 5. dan tega mesca dopoldne ob 11. uri so se namenili sporo čivni list gospodu Nadvojvodu podati, in zbrala se je Dunajská narodna straža in akademijsko kar delo z orožjem, vstopili so se v dve versti od stanovanja poslancov do cesarske hiše takó, de so na sredi prosto stezo ohranili, po kteri so se nar Tak malo more tebe pogresiti Gospod u gradu, kot pastir na paši. Zdaj žalostna u tvojo domovino Ameriko, Evropa se oziraj Tvoj beg od nas napravil je dragino! Oj! pridi, de nas ta vec ne zatira, Darilo, od milost' božje nam poslano! In daj se nam v obilno zopet hrano. pervi prikazali narodni konjiki, taki grivarji, ka koršni so vLjubljani. Zanjimi je pa jela marširati narodna straža pešcov, lepo oblečena in vsak je imel trak z nemškimi barvami cez pleća ovezan. Eno dobro uro so se naprej pomikovali, pa toliko jih je bilo, de nismo mogli konca dočakati. Lepi Emanvel Tomšič. serčni možje so vsi, na obrazih jim miglja veselje za pridobljeno prostost, in bistre njih oči oznanu jejo občutke sere, de so namreč oni varhi vsih pravic ljudstva. Posebno iskrena pa je mladost akademjiskiga kardela in po vsi pravici zasluži Fu Ođperto pismo iz Ditnaja vsim Slo veiicam! Obljubil sim svojim sorojakam pri ločenji od obrazik cíoveškiga duha sedanjih časov. T a mladina drage domovine od časa do časa prigodbe na l)u- je prederla pervo špranjo v skalno sténo poprejšnje pristavik, kteriga ji je naš slavni rojak gosp ster dal. ki je rekel: „šolska mladina je živi iz naj i na znanje dajati i'i i'i '»* i« in z veseljem spolnim obljubo, ker se je ravno přiměřilo, de so na Du naji koj pervi dan po mojim dohodu obhajali veselje ktero se bo še na prihodnje veke razlegalo. sužnosti in ravno skozi to špranjo nam je zablešila perva zarja prostosti." Kader je nehala narodna straža, se prikažeta dva dvorna služabnika na konjih; potem zavihljajo Naš častitljivi Nadvojvoda Joan so v der- mnoge bandera in v petih lepô okinčanih cesarskih žavnimzboru vMajnskim Frankfortu za pred kočijah se pripeljejo poslanci po dva in dva na stojnika zaveze nemških deželá izvoljeni in prišlo zadnje so jahali mestjanski (purgarski) dragonarji. jih je sedmero poslancov iz Frankforta na Dunaj, ysa narodna armada se je na cesarskim dvoru kteri so visokimu gospodu letó volitev oznanili in razprostila in kader so poslanci v cesarskim po Jim sporočilo te nove časti podali. De je ta pri- siopjj nagovor na gosp. Nadvojvoda dokončali godba za Dunajčane veselja polna,se dobro ve, zato so visoki Gospod na mostovž vim stopili, in so po , jez fortskim prepričali, de Nemci hrepenijo nar veči vam zagotovim svojo nemško zvestobo in ker smo se iz dozdanjih pogovorov v zboru Frank- slance takole nagovorili: „Moji gospodje prostost ljudstva zagotoviti, in to prostost z zdru pravičnost, in zaupam na Vaso podporo ženo močjó zoper notranje domaće protivnike obra- potlej bo vse dobro". Potem se obernejo niti in zoper zvunanje ptuje sovražnike obraniti. ljudstvu in rečejo : „Našim pra volju bi m Du * Koriinalikrompir, ki nam dozdej obilni pridelk obéta bo mende letas vošila pevca spolnil. Vredništvo. **) Z veseljem pričakujejo bravci »Novic« od svojiga preljubiga • • . . -1 mm ft « « m m 1 « -1 1 • i i • f poterjeniga prijatla, kteriga beseda jim veliko veliko velja vsak teden dopis iz Dunaja, Uredništvo. ? najcanam mojo sercno zahvalo. Vidite tu kaj, m oj i gospodje! poslance nemškigazbo ra, jez upam, de bo osrečenje izviralo i z nasíédka današnjiga dnéva." Zdaj se je za čel křič veselja, grom topov (kanonovj, glas mu f s zike takó, de je vsakimu moglo serce od veselja Viditi na cesarskim mostovžu P r i n poskakovat! I ca | le zgolj možé iz ljudstva, mestjane, učenike, mlade učence — o kakó cesarskiga rodií, in okoli Njega se je svet preobernil Oglas Iz mocirja. (Dalje.) S kakošnim velikim trudam in terpljenjem se mah presoditi zamore . kteri je sam skusil obdeluje, le tišti vek o stal ! 7 .----- ------------J J MM «wl X JV DUIU oawiJix. zdaj je se le člověk čio- Kakor so vsi tišti, kteri grajšinam veliko tlako delati Veselo petje narodnih pesem je do oblakov na močirji donélo; krasna muzika je vnemala žilice do čio- Cesar Franc I., od modrih veških sere, meni pa so se solzé po ličili ulile ter ^ ! ^ /] 1 â^ 1 m \tf-i ! rv« a\ rv n i s ^ /\ f ajo , usmiljenja vredni, ravno tako je tudi kmet Zató so rajnki milostlj i anja reden podučeni in prepričani j sim djal: Vsigamogocni Bog! ti si ljudstva zemlje dovolili eliko tavzent goldinarjev v prid močirniga obdelovanj i de bi se kmetu pomagalo 13 prerodil ! Prepričani so bili ? de ce se hoce mocir na vse straní in hitro v prid ober Areliko tavzent ljudi jo bilo vkup zbránili in niti, je potreba, de se obilna oda po dokončanim veselji so se vsi v miru razšli. * T r 1r • 1 « I ' 1 t mocirja po elicih Na véčer je bilo pa zopet novo veselje omis in globokih grabnih odteka, de nikjer ne zastaja in sta novitniga mocirja ne delà. Iver so veliki Ijeno. Z brala se je vsa armada narodne straže ? široki in glo boki grabni na mocirj cez okoli 43 tavzent inož, vsi z orožjem in vsako kar koristni, se je že precéj v tem sto i délo s svojim banderam in veliko muziko, nekteri med kmetje so radovolj grabne pole u- sto ležečiga mahú. Potem bojo kmetje tudi radovoljno najskiga ljudstva vkup terlo. Pa nobeniga privrélo, takó de policaja, nobeniga se je vse soldata ni druge manjsi grabne iq mostove na svojim svetu dělali, sralo, in se bo tudi bilo nikjer viditi in vender se ni ne nar manjsi ne posebno jim bo po malim pomafe—, kar je ze toliko sto lét zmirej bolj potrebno bilo z de to, neutrudnim prizadevanjem v enim létu ? ce Bog da j (K ) pake zgodilo. To nam je ocitno spričevanje, verli Dunajčanje razumejo prostost-sami obraniti,- dokončalo ktero so oni s svojo drago kervjó kupili. Kdo se - hoče se prederzniti le eno napčno misel od tega Kako bi se slovenski jesik v sole spravil ? (Konec.) ; . [ pridite sein, de se boste od Dunajčanov učili, kaj de je Nar veči težava je, kako in kolikanj naj bise prostost, in kako žlahten je poklic svobodniga možá, slovenšina posihmal sploh v šole in pisarnice pripravila; vender se bo moglo to na Dunaj ski m zboru verliga ljudstva razodeti! Nehajte tihotapei po ma lih mestih, posebno v Ljubljani jezike brusiti in ki se tudi v svoji prostosti mirno in po lepim redu obnaša in svoje dolžnosti spodobno opravlja! precej razločiti; torej se je potreba poprej pametno po Na Dunaji 6. maliga serpana 1848. Ambroz. Dajte nam krnlia po pošteni va m il svetovati, kakó in kaj bi prav bilo. Kar pisar ne (kancelije) tiče, so se v ti reči znajdeni možjé že oglasili in sveto vali. Kar pa šole vtiče, bi djal, de saj per ve bi mogle večidel vse Naj bi se • v nam iz Z. iz Gorenskiga pisejo šolske bukve nove naprave biti v obéh jezicih spisane, potem bi se nihče Novice tudi zató potegníle, de bi bila, kakor v mestih, ne mogel pritožiti, de se tako tudi po kmetih gotova tarifa postavljena, koliko de naj ima kruh za prodajo vagati, de bi nas ne oljufali brezvestni ljudjé in de bi nam po kmetih še mu kaka krivica godi. Vender snovíne ali materije o* Î3 drazjiga kruha ne se, koliko kruh vaga prodajali, kakor bi se mogel učenik zavezati, vse slovensko zlagati, ktere bodo v to odločene. Tudi bi se moglo za terdno odločiti, do kdaj morajo nove šolske po mestih. Prepričati bukve spisane in pripravljene biti, de se po tem novi ? pisejo gosp t ki ga na kmetih na prodaj dobimo, red začne. Bolj ko bo slovenšina razcvétala in zoríla v sim kupil hleb za 12 kraje., ki Ljubljanskim vesoljnišu veči bo slava domovině. Po je le 2 funta vagal, namesti de bi bil mogel po tačasni 20 Ljubljanski tarifi 2 funta in 20 lotov vagati. Lejte lotov ložeji je bil, kakor v mestu, kjer je vse dražji! Ali bi Ne le kmet (Bauer) temnč tudi drugi kmetovavci (Land wirthe) iz Ljubljanskiga m esta, kteri kakor sak ne bilo tedej potreba, de bi bila kerčmarjem in vsim ki po kmetih kruh na prodaj pekó, tarifa odločena, vć, silno veliko sveta na mahu. Kdor kmeta miluje, naj bo y ------- x . x --------------- > m de bi kantonske gosposke z vso skerbjó na to gledale, de je pravična mera in vaga!" Přístavek Vrednistva. Ravno med tem, ko smo jeli popraševati in v postavnih bukvah iskati, kakó de tedej p • v in naj miluje tudi mestniga kmetovavca Vredništv 2 Ker se nam pisav tega sostavka po m ni imenoval, ne moremo njegoviga m pravim lednjiga ob- stoj!, so se zacele s postavno tarifo za kruh po deželi prekucije stare vladije. Po novi vladii bojo dobile sre dolževanja odgovor druziga obdol No postaviti, ker, ce bi poska od terjala, bi ga ji mi imenovati ne mogl Kdor m sicer gre mi liti. • v de se boji očitni odgovor dati in de tedej ni vse resnično. Ce nam tedej neznani pi svoje p i m e oznani, nje ali soseske drugačno napravo, po kteri se bo toro tudi na to gledalo, de bo tarifa kruha pravična bomo natisniti dali, kar smo danes izpustili iz njegoviga sostavka, ker bo tako on. pa ne vređništvo odgovor dati 3 mogel Vredništv Bog daj, de bi naše serene želje, takó razložno razglašene ne bile glas vpijočiga v pušavi: Vređništvo. «O tem se bo še le lepota slovenski čja práv raz- glas poslusajo in brez opornosti k orožjn skup vrêjo víla in razodéla y naj nihče ne imenuje pod cj debi Je y in ne véj a; je jê d i in ne p ali pa lupina;je samolast blaga (žlahna) Nekteri Štaiarci se sieer zlo s tem babajo, de bo ob kratkim iz Stajarskiga 1200 prostovoljnikov (Freiwilli- ; tega sicer od Krajnske dežele cr » na Lasko odrinilo d k in se ni gubit kak ne mé s ci m drugim st ne moremo rêci, zató ker ni nihče prostovoljne armade Naših južnih bratov narecje ima skupej poklical piti veliko medu, pa premalo pôpra; je sicer pripi to pa moramo povedati, de naša govorništvo, pa pripra\ • v • za petje; nase ima ivno za bojiga maj h ti a dezelica ima toliko cverstih korenjakov y sama celi regiment v prav primeri y rezno tece v ç,„.orištvu, kakor bisti čez in čez dopolni (ki je tedej po pravici do mor o dni Sava; prijazno v pesmi na uho dom, jančanje po Slovenskim ; mu daje kak regiment imenovati) y in de naglás na predzadnjim zlogu veličanstvo v slovesnim govoru, njegov premík obodo v petji, in lahkoto v pomenku. \ pa sv nice so v besedah lepo zversíene, pa vender razločno in krepko izgovarjaj soglas se lahko in gladko, slišiš ne ne neprijetniga Vf vensko govorečih ne zmlinceniga u st gerskig gy tri- se da cez 200 moz Stajarskimu in Koroskimu regimentu (Piretovimu in Prohaskatovimu) , ki nista v stanu iz svojih ljudi regiment si napraviti; razun tega je veliko veliko Krajncov pri konjikih (Turjaških ki-rasirjih in Boineburžkih dragonarjih), pri topništvu (artilerii) , pri s t r e 1 c i h (jagrih), s a p ê r j i h in p i o iz slo- iiirjih. Pač res je tedej, kar je unidan v gosp. Po y ob kratkim: Slovenska beseda ni z en can ovi pesmi veseli fant pel: divjaška ali neolikana, pa tudi ne otrocja, ali premehka ona je postavna in možka, kakor je Slovenec. Ona za y yy Ce nisim za vojsko Kdo dniffi pa bo služ y de se ji med druz omikanimi jeziki vredin prostor da pa nočemo naroda z kakoršniga je že davnej zasluzila S tem beniga jezika prezirati y 111 b e il i g • * ati; to se Slovencu ne spodób Svét Sicer pa pokorsina fantov do Cesarjeviga pokliča v vojaški stan tudi ocitno kaže in poterdi, de veči del kakor se spodobi in kakor . ki nasiga ljudstva se obnaša, velika hisa, in vsi le tedaj je nje kader bratje v edinosti med seboj živé. aródi v tem poslopji so si bratje Stvarnika visóki namen doséžen je prav, poštenim glave mešajo in de je le povsod nekej podpihovavcov r S. y Bolj pr udariti, kakó in kedaj naj bi se slovenska beseda v šole sprav y je dobr y tudi zgled svojih slovanskih Odgovor. Ko ste me v Novícah opominjali, de bi svoj pra- a v slovoslovje vpeljal, je treba pis zapustil Vaši » bratov pred očmi imeti; torej bravcam damo predio cr » y de me kdo svojoglavnosti ne obdol v • y y ki Iki ga JC \ v \-j u l i u/i lil rvu. v a i«ňl /iWiwuiuiu »IM,- 1uj1u m pvvuau, uc ui lu i U11U }JIttV , III ZUlvUJ U rodnímu odboru bral, in je vsim pričijočim všeč bil. ne. Vém, de dobro mislite in želite, de bi bilo Sloven Je gosp V o cel 3. rožnika v Pr zbranimu na iti in povedati, de bi to ne bilo tudi očitno odg pr in zakaj de Vediti je pa treba, de ondi je nekoliko druga ci, kot pi cam z edinostjo v pisanji pomagano; tudi jez to serčno nas y kér ima česka dežela (tudi po kmetih) nernskih želim; ali tega mi ne bote odrekli, de tako reč, ki ima prebiv veliko ; torej se je ravnalo, kakó bi oba je- velike nasledke treba od vsih str zika tedaj tele enake pravice imela. Poglavitne locine predloga so n M sole (trivialky) ke v ceskih tem soditi, kaj je storiti, de bo edinost slabim stvarem moč daj< pr yy y mške v nemskih krajih V poglédati in po-Pa porečete : edinosti nam je kih krajih k učenje y v rmalnih solah v treba". Res je, de edinost veliko veljá, pa je tudi ter ti m klasu pa tovo de se ke kdor na samo edinost go učenje m škig (Gegenstand) a jezika kakor snovina ali predmet to je tako, de se ga vsak lahko na- gleda in svojo boljši rec za slabji zamenja ; boljši je locitev kot zgubitev. ko bi se Ali bi bilo s tem komu kaj poma V f U Cl y v m s kih krajih k učenje, v klasu pa nauk cee zijih (latinskih šolah ) naj se v kiga jezika. Ravno tako v t e rt sr i m i y Vas pravopis v slovoslovje vpeljal ? Vsak slovoslovec ga ze tako zna, ce le Vase N kih krajih ucé vse T enkrat prav pogleda slovoslovca pa , Vam stavim, če hoćete in koli snovíne (materije) s kim jezikam y V mškim y na h pa tudi mška beseda in slov m s kih z kor hoćete, ni med nami, de bi Vaših Novic, ki nam toliko lepiga in dobriga povedó, še ne bil pogledah Slo stvo y in na tih ka beseda in slovstvo kakor odio- voslovec pervinske in nadelinske sostave slov v v čene ali dolznostne snovine (obligatni predmet) v vsih ločinah ali klasih. V prisvojivši bo vse navadne beséde gladko bral y ne si bodo lj ni šu ali vseučilišu je svo- naj mu pisane po Vase ali po moje. Pri nenavadnih boda učenja, torej tudi svoboda besede, v kter kdo če učiti ; vender se morata za snovine , ki so pripisane bodi si Va besédah pa po Vaše pisanih se bo velikrat opotikal y HI pravopisa tud še stanovitnimu sprasevanju y po d tako vajen, vender k de bo eden učil (prednošal) ces Učenje češke besede v četertim klasu po nemških krajih profesorja postaviti, velikrat ne bo vedil, kako besedo izreci, ker imate v dru0 ms k y samoglasnikih premalo razločka Slovenski jezik hoćete v kan ćelije vpeljati naj se začne berž od podzimka 1S48. léta; tako tudi prav je to, ali ste pa tudi premislili, kako bote po Sv y • * « • m • A « v • « « f V f 1 • • « • 1 A -0m # ^ po nemških gimnazijih; učenje (pred pred jim pravopisu primke, imena vasi in sosésk in marši metů) v ceskih šolah s češkim jezikam pa naj se precej začne le v trivijalnih šolah; in v pervih tréh. klasih ktere druge neznane beséde pisali pr brati , de jih bote de bi jih ljudjé razuméli in se V mogli m ne malnih soi ; k létu v se le v četertim klasu ; po gim- smejali zijih še le čez dve léti. Vender se mora ti dv léti nemogoce y To je po Vašim pravopisu velikokrat clo postavim: možu je primek Po dp éžnik; bolj ka slovnica in k zlog v vsih gimnazijalnih lo činah kakor vstanovljena ali redna (redni pred razločno ga ne morete pisati rete \ , in iz tega pisanja ne mo editi, de se mora é izreci ne le visoko in zaté met) učiti, de se česka mladina v materni, dosihmal njeno v y zanemarjeni besedi, uterdi, in de bodo tacas solske bukve spisane". y pak tudi z zaglasnim i (hoch rr_ í? gedehnt mit nachklingendem i) , tudi se ne more iz tega véditi, de Podkorenéan Hvala komur livala gré! je v zadnjim onemljen ali pogoltnjen i (stummes i). Vsa- , kakor sim tukaj povédal, le sam , ker po kteri ira tako izreče cr tr> ospod ga iz pisma ne bo mogel pr brati Zavoljo vojske na Laškim, ktera toliko vojakov po- Vašim pravopisu pravi izreka ni mogoče naznaniti. trebuje, je letas po Cesarskih deželah velika vojaska Moj pravopis pa vse to na tanjko razloči. Kar sim v Tudi Krajnska dežela ima starih bukvah bral (bodi to memo gredé rečeno ), de se rekrutirenga. nabéra ali veliko vojakov dati, in z veseljem jo rečemo, de tudi je pri naših nekdanjih prednikih od možá ločena žena naši fantje po kmetih in mestih radovoljno Cesarjev „podp " imenovala , nič več ne dvornim, de so od tod „podpéžniki". Pa tacih primkov, ki jih Vi po svoje Deržavni zbor se še ni zacel, zató ker po nikakor ne morete tako razloćno pisati, de bi jih vedili trebno število poslancov še ni skupej prišlo. Večidel kako brati, je brez števila veliko, postavim: Pekec poslancov so kmetje, med kterimi še cio nekteri _ v/ _ . ^ v . _______ i è • 4 1 • • 1 * m 9 \J • . « * ima dva onemljena e; Tévželj fćastitljivi Gospod tega nemškiga jezika neumejo. Dunajski Novičarji tedej primka mi ne bodo zaměřili, de jih tukaj v misel vza- zlo tožijo, de je premalo tacih poslancov, ki imajo inem) ima visok, pervi e vic, pervi e je onemljen, drugi e globok in nezatégnjen zategnjen m v zadnjim zlogu je onemljeni e ; in s predglasnim i združen potrebne vednosti od postav in druzih deržavskih Zelene- reći, „zakaj pervi zbor bo imel postave nove m BIP* • i • I 1 ' 1 • I i t V vladi je ustanoviti kakó bojo pa kmetje y ce (tief und unbetont ), trćtji e spet giobok pa zatégnjen ravno sicer pošteni in umni možje, od tacih reći in zadnji i onemljen. Vse to moj in stari slovanski pra- govoriti mogli, od kterih niso nikdar nič slišali!" vopis na tanjko razloci, po Vašim pravopisu se mora pa in če se ne ugane, bo zmota ali pa sméh. ugibati, Gospod H. Frejer, ki je imena vasi in sosésk popiso val y ni mogel pri veliko imenih drugač pokazati, kako iz lijuMjaiisbiga gleđfsa. pomoć nar revnišim pogorelcam Št 1 VW i t v f • . v t . jih gre izreci, kakor le z mojim pravopisam. Kdor hoće Vida poleg Z a t je přetečeno saboto na pravilo slovensko družtvo Ljubljančanam ve predgovor njegovih bukev, ki se jim pravi: „Alphab. černo veselico s petjem mnogih slovanskih pesèm Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlosser-Namen des Herzogthums Krain, lahko sam preprical. Laibach 1846" y brati y se bo tega in pa z nova 31 i c k Linhartovo ierro, ki se imenuje „Zup . „ 7 -------------.) ~ Od vsiga tega bomo d pot (Konec sledi) F. Metelko. kej več povedali; danes le povemo, de je imeno vana igra neizrečeno dopadla, de so se gosp Po^đinj na Korosfcini. Okoli Belaka je nam dozdaj vès čas dežjá le po îgravci in gosp igravke slavno obnesli, de j bilo glediše čez in čez polno in de milodarna veselica je manjkovalo 1. dan tega mesca pa je jelo deževati naklonila pogorelcam 120 gold, čistiga dohodka in je dezevalo do 2. do poldneva, in Drava se je tako narastla, de že vec lét ni tako velika in huda bila. Od polnoci perviga tega mesca je jela derva nositi, ktere je y Vit manu in tudi Od železnice v I^juhljatii. Přetečena sabota je bila Ljubljančanam imenitin dan. V gledišu pervikrat po veliko veliko létih slovenska vesela igra — v kolodvoru železnice pa veselica delavcov, ki so vunanje zidovje po glavitniga pohištva dokončali. Pa kaj nam po maga, de bo kolodvor Ljubljanski (Bahnhof) že létas dokončan — kjer je še v Zalogu toliko delà, še več pa med gorami poleg zidaniga mosta! Še prihodnje léto je mende ne bomo imeli že leznice do Ljubljane ; do tistihmal bojo vunder naši priserčni íijubljančanje šli na želez ni co — ne pa. kakor zdej spíoh pravijo — na ajzenpôn kaj že konja kakor se slisi, v zgornji Dravski dolini fuzinarju je tudi 3 drugim vzela y potergala y y vec mostov; tudi dve kravi veliko snopja y in več y eno svinjo, eniga Marburgu. druziga hisniga orodja je Veliko škode je pa posebno na nesla proti polji storila. Cesar pa Drava ni vzela, je Žila poter ala, ktera zemljo terga Í5 V se danes raste in posebno tukaj na Per a vi in lepo stojeće setvine zasipa. Iz Perave zunaj Belaka 3. maliga serpana 1848. Lesjak. V Slovenske reci. ? * f # • Častiti gosp. Tom se, kaplan v Žiréh in ud slo nam pišejo, „de se je tudi v Njih sa Oeitna zahvala. venskiga družtva Častiti gospod fajmošter Ma te v ž Ravni kar mot ni dolini jela vnemati ljubezin za slovenšino, in pra- bravcam Novic pod imenam „Poženčan" slavno vijo, HJP ■■ ■■ ■ ■ bo domaći jezik v kancelije uuiiiii jcia v neumu ijuuu/íiii ha kiu veiisinu , 111 pra- ' v^**».* ^ ^ " ~ ^ — ^ " • de je ondašnjim kmetam posebno to všeč, de se znan Slovenec, ki v pervi versti pridnih in uče vpeljal, ter so rekli: Te ga je bilo ze davnej potreba ; to je enkrat pametna. u nih rodoljubov stoje, so prijazno podarili vse svoje veliko vel javne spiske slovensko n em Tako je pràv, pravijo gosp. Tomše, naš jezik ni škiga bese dni ka, kteriga so že skorej sami dokon čali. Bog daj srećo in dolgo življenje tacim možém hm phrphhh19 ■■■■■■■ ciganski ali tatinski, kakor smo pred malo leti imenovati slišali ga y od Nemškutarjev se cigan se po ptujih j deželah klati in tat tame domu in oćitno • v ise , mi pa smo ki se zraven svojiga pokliča tudi za prid svoje .1______' ~ ,, 1 ~ ~ : û J « 1 : u « T govorimo in delamo". y Pogorša na Hrajiiskim v 0 ćet ovi m domovine v le pi h deli h neprenehama trudijo! Hvala tudi časti vrednimu gosp. Majniku učeniku za pervo latinsko šolo v Idríi, ćastitimu gosp. Andrejů Fleišmanu, botaniškimu vertnarju in Komej je Z at po je med 43 pogorelci Je 10 zavarvanih, je pogorela tudi Soderšica pa gosp. S e b e rj u, ki so tudi s podeljenimi besed niki slovenskimu družtvu na pomoč prišli. y vse pogorelo, poslednji z o vica. — Povsod je zavarovanih pohišt kjer je razun cerkve, šole in i Odbor slovenskiga družtva. pa tudi g kakor se sliší kar očitno kaže y marnost hišnih gospodarjev po kmetih y malo de je silno Današnjimu listu perdjan dokladní list velika ! Iz Dunaja« Naš presvitli Nadvojvoda Jane z izvoljeni predstojnik nemške deržave fReichsver weser ) — so razglasili 6. dan tega mesca nazí i nilo, de radovoljno prevzamejo to imenitno opra vilstvo, de se bojo tedej za tega voljo berž v F r a n k f o r t podali (8. dan tega mesca), se pa kmalo na Dunaj vernili, deržavni Dunajski zbor 18. (lan tega mesca začeti. F Mjj ubijani 7 Ai'trjisji Kitni hup (Srednja cena). 8. maliga serpa-|3. maliga ser na. pana ffold. gold. mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Soršice....... R^H ■■■ ' v ' ezi......... » Jecmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.