ANTIČNI STAVBNI KOMPLEKS NA RODINAH A. VALIČ-S. PETRU Gorenjski muzej, Kranj — Narodni muzej, Ljubljana V severozahodnem delu G orenjske pod K aravankam i se znanim rim - skodobnim slučajnim n ajd b am v R ad ovljici,1 Lescah,2 na B ledu,3 B egunjah,4 S latini,5 B rezjah 6 in M ošnjah7 p rid ru ž u je še lokaliteta R odine8 naselbin­ skega značaja. Leži v »Ključeh« pod vasjo R odine (pare. št. 756 — k. o. D o­ slovce) ob sta ri cesti K ran j— Jesenice n a n ajvišji savski terasi (glej ris. 1). Teren, ki je b il naseljen, je raven in vid n a znam enja ostalin se kažejo v obliki tal kot gom ile in nasipi, ki tv o rijo neprav ilen dvojni četverokotnik večjih dim enzij (zah. stran ica ca. 123 m, severna ca. 104 m, vzhodna ca. 117 m in ju žn a ca. 116 m). V notranjem četverokotniku so bile tri stavbe. Med seboj se ra z lik u je jo po razp o red itv i prostorov, velikosti in obliki. D ve četverokotni, enoprostorni stavbi (A. B), k i sta bili. ugotovljeni s sondam i, sta pokazali uporabo enakega gradbenega m ateriala in en ak način zidave z edino razliko, da ni bilo tlak a in da stene niso bile om etane z m alto. O snovo tla k a tvori prod (glej p ro fil sonde A in B na prilogi 2). T retja stav b a (C) v jugozahodnem delu četverokotnika se razlik u je od ostalih po večjem številu prostorov in njih velikosti, po obliki tlorisa, sm eri vhoda, po vsej v erjetnosti tud i po funkcionalnosti in najd b ah , ki. so bile v njej. Opis najdb Stavba A leži v jugovzhodnem k otu notranjega četverokotnika (glej situacijski n a č rt na prilogi 1); s svojo ju žn o in vzhodno steno se neposredno v ključuje v n ad aljev an je nasip a (kotna stavba). S sondo, ki je potekala v sm eri V—Z (dolžina 18,0 m i.n širin a 2.0 m), je bil odkrit zid vzhodne stene (širina 0.60 m) in zid zahodne stene (širina 0.40 m). V išina ohranjenega zidu 1 W. Schmid. MZK 1906. 154, 176. 222, 257: KLDB 1957, 544. 2 CIL III. 5888; 5890 = 10780; A lj 218; J. Pečnik, Izvestja XIV. 1904, 126. 3 R. Ložar, Cerkev in dom. julij 1957, 7, 25— 27. 4 B. Saria, GMDS XIV, 1955, 10: MZK 1908, sp. 514. 5 Jahresheft des Landes Museum 1862, 249. 6 J. Pečnik, Izvestja XIV, 1904, 126; A. Milliner. ARGO 1895, 43. 7 P. Petru. Okvirna časovna in tipološka klasifikacija gradiva iz južne nekro­ pole v Bobovku pri Kranju. AV IX-X, Ljubljana 1958-59, 1 4 . 8 P. Petru, 1 , c., 14. 16. 18, 20; A. Valič, 900 let Kranja, Kranj 1960. 31. Ris. 1. Geografska situacija rimsko dobne lokalitete Rodine Fig. 1. Situation géographique de la localité de Rodine à l’époque romaine rečna te rasa te rrasse fluviale steza sentier osam elec zel. groha te rtre en tu f vert O □ 6 staroslovensko grobišče sép u ltu re vieux-slave slučajna n ajd b a iz rim sk e dobe découverte fortuite de l’époque rom aine rim skodobna naselbina colonie de l ’époque rom aine p rafara paroisse prim itive na zahodni stran i je 0,20 m, n a vzhodni pa 0,50 m. T em eljni okrogli kam ni (apnenci) zahodnega zidu velikosti 0.40 X 0,20 m so bili položeni na in taktni pro d in vezani s suho m alto iz robatega, drobnega peska. Na te tem elje pa so bili vezani v isto širino m an jši okrogli prodniki, veliki do 0.10 X 0.15 m. S tena ni bila om etana. V zhodni zid je bil grajen enako, le da so bili tem eljni kam ni m an jši (do 0,10 X 0,15 m). Osnovo tlak u tvori prod. O b notranji steni vzhodnega zidu so bili najdeni m anjši keram ični fragm enti črne do rjave barve. N ek ateri so bili ornam entirani z enojno ali dvojno valovnico ali z vzporednim i kaneluram i. Ti fragm enti so bili v tem nejši do 0.25 m debeli plasti m ed prodniki porušenega zidu in prodom . Pom ešani so bili z ostanki manjših drobcev oglja in govejih kosti. Na steni so bili opazni sledovi kur­ jenja (Profil sonde A na prilogi 2). S t a v b a B leži v severovzhodnem delu notranjega četverokotnika in se vključuje s severovzhodno stranico zidu v nasip. Odkriti del zidu v sondi je pokazal isti način zidave kot v stavbi A. Sonda je bila brez materialnih ostankov (Profil sonde B na prilogi 2). S t a v b a C v jugozahodnem k o tu no tran jeg a četverokotnika je bila od­ k o p an a s trem i pro sto ri (Pril. 3, T. 1, sl. 1), ki jo lahko opredelim o po tlorisu v v arian to kljunastega tip a. V sak prostor, ki je različen po velikosti (4,20 X 1,50 m, 3,50 X 4,80 m in 6.0 X 5,70 m) im a svoj vhod različne širine in sm eri, v si p a so > n a p red n ji stran i. D olžina zad n je stene je 16,5 m (T. 1, sl. 2). P rehodov m ed posam eznim i pro sto ri ni. Z zadnjo steno' se vk lju ču je stav b a v sm er n o tran jeg a nasipa, k a r nam dokazuje zid n i podaljšek na jugozahodni stra n i (odkopana dolžina 1,0 m). Zidni p o d aljšek severovzhodne stene zidu p rečn o p ro ti zunanjem u n asip u se ne v k lju ču je v celoto, k er so ga m orda u p o ra b lja li kot del pom ožnega prostora. Temeljni, k am n i velikosti do 0.50 m, ovalne in ploščate oblike, so bili položeni n a prod, om etani z m alto in p o stav ljen i do 0,10 m navzven od ostalega n a d z id k a (širin a 0,40 m), k i sestoji iz m an jših , okroglih apnencev, velikih do 0,30 m. V ezani s o > s suho m alto iz ro b ateg a peska, k i je včasih pom ešana tu d i z m an jšim i brezoblič­ nim i koščki opeke (T. 1, sl. 3). V išina ohranjenega zidu m eri do' 0,90 m. Za g rad b en i m a te ria l p a so u p o rab ljali tu d i zeleni groh. To nam dokazuje vogalni kam en, ki je na zun an ji p o v ršin i klesarsko obdelan v obliki diago­ n alno po tek ajo čih žlebičev9 (T. 2, sl. 3, 4). T la v n o tranjosti prostorov so bila tlakovana z okroglim i p rodniki, ki so bili p re k riti z m alto (T. 1, sl. 4). C elotna n o tran jo st je bila om etana (višina ohranjenega om eta do 0.40m; T. 1, sl. 3), k a r n am dokazuje obilica najdenega om eta m ed prodniki, med katerim i so b ili tu d i koščki oglja te r stropni in kotni om et z negativnim i odtisi v zp o red n ih okroglih gladkih p alic. O m et je bil p re k rit z beležem . ki je bil nanesen n a površino om eta z grobim čopičem . Z u n an ja površina sten zidu je bila le delno ometaifa. M ajh n i fragm enti o h ran jen eg a om eta na zidu in v izkopanem m aterialu izven p ro sto ra nam p o trju je jo to predpostavko. Najdbe v notranjosti stavbe in izven nje so bile na različnih mestih in v različnih globinah. V sredi severovzhodnega prostora je prečno na po­ dolžno steno ležal na tlaku slabo ohranjen skelet odraslega moškega v skr­ čeni legi (T. 2, sl. 2) s prekrižanimi nogami in manjkajočim delom desne strani lobanje. Lobanja je bila nagnjena na desno stran, leva podlaktnica položena na trebušni del, a desnica iztegnjena ob telesu. Spodnji del skeleta je imel bočno lego. Desna noga je bila položena v kolenu pod levo, golenici pa sta v spodnjem delu zamenjali položaj.1 0 Neposredno ob skeletu ni bilo 9 Material za gradnjo so pridobivali v neposredni bližini. Okrogle prodnike so kopali ob samem robu savske terase (čelna ledeniška morena), zeleni groh na dveh osamelcih pod vasjo Rodine; robat, droben pesek pa pod velikimi melišči Rebra, ki ga je donašala v nižje lege deroča voda. Iz enakega kamna je klesan tudi spo­ menik A lj, št. 218. 1 0 T. Pogačnik. Analiza je ugotovila, da je najdeni skelet zelo slabo ohranjen, tako kranialni kakor tudi postkranialni. Pripadal je moškemu, staremu ca. 45 do 50 let. Telesna višina je bila merjena po dolžini dolgih kosti. Po tabelah Manou­ vrier je višina stegnjenega skeleta ca. 170 cm. Skelet je bil popoln, z ohranjenimi kostmi rok in nog (metakarpalne, metatarzalne in falangi). kulturnih dodatkov. Dolžina ohranjenega skeleta v skrčenem položaju »in situ< je 1,40 m. Med kostmi skeleta in nad njimi je bil rjav humus, pomešan z drobnim peskom, ob stopalih pa je bilo več drobcev oglja. Desni bok je bil nižji od nivoja ometanega tlaka in je bil na tem mestu očitno uničen. Meja grobne jame zaradi enobarvnosti gradbenega materiala in sestava, v katerem je bil zakopan skelet, ni bila opazna. Na osnovi prejšnjih ugo­ tovitev moramo predpostavljati, da je bilo truplo pokojnika pokopano na to mesto naknadno, čeprav so v tem prostoru značilne najdbe keramike, kot npr. vrček (T. 3, sl. 1, 3) in fragmenti keramike večje posode (T. 3, sl. 4), jih ne moremo prisoditi neposredno grobni celoti, temveč lahko sodimo kot o ostalih, da so prišli na ta mesta povsem slučajno. Pomembnejši materialno-kulturni ostanki, ki označujejo celotno do sedaj odkrito naselbino tako časovno kot kulturno, pa so bili na različnih mestih. Poleg grobe hišne keramike za vsakdanjo uporabo, ki je bila raz­ tresena po vsej odkriti površini, pa so bili dobro ohranjeni deli importirane keramike italskega izvora v srednjem prostoru (vrč z li vekom in vrč z li­ jakastim ustjem), poleg železnega noža z ohranjenim koščenim ročajem, fragmenta nizke posode terre sigillate in bronaste zapestnice. Ostali deli, kot fragmentarno ohranjena oljenka s Pegazom, železen, ukrivljen nož, kosi železne žlindre, morske školjke (T. 6, sl. 2) in železen žebelj, pa so bili naj­ deni izven stavbnega prostora. O pis d robnih najdb 1. Železni nož z ohranjenim koščenim ročajem. Rezilo noža je rahlo ukrivljeno p ro ti neobranjeni konici. Koščen ročaj, sestavljen iz dveh polovic, je p ritrje n na trn za n asaditev z zakovicam a. Konec trn a je oblikovan v zanko rom boidnega preseka. Inv. št. A 636; dolžina 26 cm, širina rezila d o 2 cm (T. 4, sl. 1). 2. Železni nož z delno ohranjenim trnom za nasaditev. Rezilo je pol­ krožno ukrivljeno. T rn za nasad itev preh aja neposredno iz rezila. Inv. št. A 661: dolžina 9,5 cm, širina rezila do 1.3 cm (T. 4, sl. 3). 3. Železen žebelj s polkrožno glavico in trnom k v ad ratn eg a preseka. K onica m an jk a. D olžina 4 cm (T. 6, sl. 4). 4. Z apestnica iz okrogle bronaste žice, k atere konca se presegata in sp iraln o u v ijata. S rednji del zapestnice je čolničasto odebeljen. Inv. št. A 639; prem er 8,5 cm (T. 4, sl. 2). 5. F rag m en tarn o o hranjena reliefn a oljenka. Na poglobljenem reliefnem p o lju je k rila ti konj Pegaz, obdan s koncentričnim i krogi. Nos oljenke je k ra te k in širok. Inv. št. A 638; dolžina 9,5 cm, širina 7.3 cm (T. 3, sl. 2). 6. Vrč iz rumeno žgane prečiščene ilovice. Ustje je lijakasto, vrat zelo nizek, trup bikoničen, dno prstanasto. Ima dva rebrasta ročaja, ki tečeta o d vratu do največjega oboda. Inv. št. A 634; višina 15,5 cm, premer naj­ večjega oboda 13,5 cm, premer dna 7,3 cm (T. 3, sl. 1). 7. Vrč iz rumeno žgane prečiščene ilovice. Odebeljeno lijakasto ustje je oblikovano v dulec, vrat stožčast, zgoraj polkrožen in nato koničen trup, dno prstanasto. Rebrast ročaj veže ustje z ramenom. Inv. št. A 635; višina 26 cm, največji obod 15 cm. premer dna 8 cm (T. 3, sl. 3). 8. Č aša iz rum eno žgane prečiščene ilovice. U stje je odebeljeno, tru p bikoničen, d n o ravno. Inv. št. A 637; višin a 11,5 cm, prem er u stja 3 cm, prem er d n a 3,6 cm (T. 4, sl. 4). 9. F rag m en tarn o ohranjen vrč iz rum eno žgane prečiščene ilovice. Je bikonične o b like s p rstan astim dnom. V idno je mesto ročaja. Inv. št. A 640; višin a 21 cm, prem er največjega oboda 13 cm, prem er d n a 7,5 cm (T. 7, sl. 2). 10. F rag m en t krožnika iz terre sigillate. U stje je usločeno navzven, tru p polkrožen, dno prstan asto . Inv. št. A 644; višina 8,5 X 8,5 cm (T. 5, sl. 3). 11. F rag m en t k eram ik e iz rdeče žgane prečiščene ilovice. N a pov ršin i je o rn am en tiran z večvrstno' valovnico, k i je oddeljena s pasovi horizon­ ta ln ih k an elu r. Inv. št. A 642; velikost 23 X 18 cm (T. 3, sl. 4). 12. F rag m en tarn o ohranjen lonček iz črno sivo žgane p rečiščene ilovice. O h ran jen sp o d n ji del je koničaste oblike z ravnim dnom. Z unanja stran je gladka, n o tra n ja p a močno nažlebljena. Inv. št. A 636; v išina 8,5 cm, p re m e r d n a 5 cm (T. 5, sl. 1). 13. F rag m en t posode iz rdeče žgane prečiščene ilovice. D el oboda je ornam en tiran s tro jn o vrsto podolžnih vrezov med dvem a horizontalnim a kaneluram a. Inv. št. A 660; velikost 3,5 X 3,7 cm (T. 5, sl. 2). 14. F rag m en t keram ike iz rjav o žgane, slabo čiščene ilovice, ki je po­ m ešan a s k v a rc itn im i zrnci. O rn am en tiran je s p araleln im i kaneluram i, k i se zak lju ču jejo v loku. Velikost 2,7 X 3,2 cm (T. 6, sl. 1). 15. F rag m en t posode iz rdeče rja v o žgane, slabo čiščene ilovice, ki je m očno pom ešana s k v arcitnim i zrnci. O rn am en tiran je s paraleln im i k an e­ luram i. Inv. št. A 651; velikost 5,7 X 5,1 cm (T. 6, sl. 3). 16. F rag m en t u stja posodice iz črno sivo žgane prečiščene ilovice. Pod ustjem potek a horizontalna k an elu ra, pod katero' so pasovi ornam entov v obliki podolgovatih zrnc. Velikost 3,5 X4cm (T. 6, sl. 5). 17. Fragment ohranjene skodelice iz črno sivo žgane prečiščene ilovice. Ustje manjka, trup je polkrožen in pod najširšim obodom ornamentiran z dvojno vrsto horizontalnih vrezov in dvema horizontalnima kanelurama. Dno je prstanasto1 . Inv. št. A 663; velikost 6,5 X 5,7 cm (T. 6, sl. 6). 18. F rag m en t posode iz rjavo žgane, slabo čiščene ilovice, ki je pom e­ šana z drobci kv arcita. O m a m e n tira n a je s horizontalnim i ozkim i k an elu ­ ram i, ki jih loči neornam entiran p as. V elikost 5,8 X 5.3 cm (T. 7, sl. 1). Značilnost zgoraj navedenega m a te ria la je njegova časovna enotnost. S koraj ves m aterial se d a kronološko' vezati na sorodne oblike bližn jih , predvsem n o rišk ih postojank. Zdi se, da je moč povezati an tično drobno gradivo G orenjske z n ajd išči severno od K aravank. P ri p reg led u tipologije drobnega m ateriala sem srečala povsem enake keram ične o b like pri Schör- gen d o rferju (D ie röm erzeitliche K eram ik der O stalp en län d er, W ien 1942), zato sem se p ri obdelavi g rad iv a o p rla nanj. Predmeta, na katerih sloni oziroma, ki služita za točnejšo časovno opredelitev, sta predvsem reliefno okrašena oljenka s podobo Pegaza na reliefnem polju in fragment krožnika iz terre sigillate. Oljenka, čeprav ne popolnoma ohranjena, sodi v vrsto oljenk Löschke I in ima priostren nos z volutnim zaključkom na vratu. Po širokem zunanjem profilu bi jo mogli staviti v H. Menzelovo skupino oljenk z oznako Form C, Profil III. Pri teh oljenkah se obod diska močneje nagne proti notranjosti, značilen pa je tudi širši razpon med koncentričnimi krogi na obodu. Izstopajoč je pred­ vsem zun an ji krog. O bičajno sp ad ajo te oljenke v zgodnejše obdobje antike, njih začetek p a postavlja H. M enzel v zgodnjo avgustejsko dobo.1 1 N jih razvoj sledim o skozi vse prvo stoletje in v začetek drugega. Tem u času p rip a d a tu d i sk u p in a Form C po Menzelu. T a se loči od Form e A in B predvsem p o skrom nosti upodobljenih oblik, ki se čestokrat zadovoljujejo z razčlenjenim i m otivi in sk rajšan jem bogatih scen. T o v arn išk a izdelava tega tip a oljenk je povzročila m asovno uporabo po vsem im periju. N aš p rim erek p a lahko povežem o glede na slikovni okras tu d i s skupino oljenk z zaokroženim nosom in valutnim zaključkom na vratu. P ri slednji skupini oljenk je upodobitev Pegaza zelo pogostna,1 2 Dobimo jih v različnih v a­ rian tah . M enzel jih časovno u v ršča pod konec 1. in v začetek 2. stoletja, izgine pa ta oblika v 2. stoletju.1 3 F ragm ent krožnika ozirom a skodelica iz te rre sigillate s širokim , n a ­ vzven usločenim ustjem sodi p o D rag en d o rffu v skupino 35 (D 35) in jih postavlja v 2. do 5. stoletje.1 4 T a tip posode — krožnika — se pojavlja že v 1. stoletju (K lavdij, Nero) kot k ro žn ik tip a D 17. ki im a vodoravno, široko ustje. K asneje, v flavijskem času, se to ustje sloči navzven in dobi barbo- tinski okras. O rnam ent je v tem prim eru običajno stiliziran a vinska trta z grozdi.1 5 Splošno, masovno up o rab o teh oblik p a lahko zabeležim o šele od H ad rijan a d a lje te r skozi vse 2. stoletje (O sw ald-Pryce, T erra sigillata, P la te L ili). P ra v tako p a so k ro žn ik i te oblike, vendar slabše izdelave v rab i še v 3. stoletju. Med n ajd b am i je številneje zastopana tud i skupina keram ike, čeprav le v fragm entih, katere ornam ent je po vsej verjetnosti n arejen s koleščkom. D asi ta sk u p in a ni sigillata v p rav em smislu besede, lahko rečemo, da so prim erki na T. 3, sl. 4. in T. 6, sl. 6, zelo dobra im itacija in izdelki dom ačih delavnic. K er se ta keram ika po m nenju U nverzagta1 6 p o jav lja šele od 2. stoletja dalje, lahko dom nevam o, d a je naš dom orodni izdelovalec povzel izdelavo i.n obliko, p rav tako p a tu d i ornam ent po sigillati, ornam entirani s koleščkom . E n ak ornam ent zasledim o tudi na frag m en tu skodelice iz dobro prečiščene ilovice na T. 6, sl. 5. Po V. K olšku1 7 sodi ta tip posode v drugo polovico 1. stoletja. P rav tak o je rdeč in pogosto črn prem az, znan na im itacijah terre sigillate. R. Sunkow sky1 8 je proučeval način prem azov na teh posodah. R azlikuje štiri različne postopke, k ak o so v antiki delali črno glazuro. Za nas je zanim iv zlasti tisti, p ri katerem delno posušeno posodo p o to p ijo v vodno raztopino okre. P ri žganju p ostane glazura črna in svetlikajoča se zarad i silik atn ih prim esi. 1 1 H. M enzel. A ntike L am pen im R öm isch-germ anischen Z entralm useum zu M ainz. M ainz 1954. 30. 1 2 R eliefno okrašene oljenke s Pegazom se n a h a ja jo tu d i m ed em onskim g ra ­ divom . N aro d n i m uzej, inv. št. R 5890. 6431. O m enja jo tu d i M. A bram ič. Poetovio, sl. 24. 1 3 H. M enzel. 1 . c.. 58. 1 4 H. Dragendorff. Terra sigillata. Bonner Jahrbücher 1901. llOss., 153. 1 5 F. W iesinger. Ü berblick ü b e r die p adanische sigillata im L andesm useum in K lagenfurt. C a rin th ia I. 132, 1942, 76 ss. 1 6 W. U nverzagt, T e rra sigillata m it R ädchenverzierung. F ra n k fu rt 1919. 1 7 V. K olšek. N ekaj prispevkov k topografiji rim ske C eleje, C eljski zbornik 1959, 240, sl. 16. 1 8 R. Sunkow sky, Z ur S ch w ärtzu n g von B ucchero-nero. JöA I 39, 1952, 85 ss. Žebelj n a T. 6, sl. 4, s polkrožno glavico im a svoje an alo g ije v bližnji okolici, in sicer v Bobovku p ri K ran ju . P rav tak i pa so b ili najdeni v P ockingu,1 9 k je r so poleg novca A n to n in a P ija dobili mnogo- drobnega g ra ­ diva. M ed m aterialo m je b ila tu d i čaša, k i je dokaj podobna naši na T. 4, sl. 4, samo da im a nekoliko m očnejši klek. P rav tak o je n a om enjenem n ajdišču tu d i k e ra m ik a z okrasom p araleln ih kan elu r,2 0 k i sodijo v 2. sto­ letje. Sorodni okras srečujem o tudi n a posodah iz kopališča v B ernauu, n a ­ selbini, k je r je p reb iv al L. T erentius Verus, duum vir in p raefectu s iure dicundo an tičn e T eurnije, ter L. A ttonius A dnam atus, p ra v tako aedilis T eu rn ije.2 1 V erjetn o gre p ri posodah tega tip a za ostaline dom ačega lončar­ stva, k a r se k aže v slabši izdelavi, glini in predvsem v okrasu. N ajbolj zn a­ čilen p rim erek keram ike te vrste je fragm ent n a T. 3, sl. 4, z m etličastim okrasom in vodoravno razdelitvijo v conalne pasove, med k aterim i se vije valovnica. O k ra s im a analogije tu d i na bližn ji nekropoli v Bobovku pri K ran ju .2 2 O b oblikah, ki so jih našli v Bobovku. so ugotovili, da se oblika in okras vežeta na kasnolatenske vzore te r se bistveno nesprem enjena o h ra­ n ita še do sred e 2. stoletja n. š. M etličast ornam ent se razvi je iz latenskega o k rasa v zp o red n ih in n avpičnih žlebičev.2 3 E nako o rn am en tiran a sta tud i frag m en ta n a T. 6, sl. 1, 3, in T. 7, sl. 1. P rilju b ljen o st tega ornam enta sre­ čujem o na p o sodah iz P ockinga2 4 še celo v 3. stoletju, v en d a r pa izhaja večina iz 2. stoletja. V rč na T. 3, sl. 1, je po vsej verjetnosti prišel v naše k ra je kot im port. N ajden je b il tu d i v em onski insuli XXX ob p rilik i izk o p av an j v zadnjih letih. Vrč n a T. 3, sl. 3, p a im a svoje analogije v vzhodnoalpskih n ajdiščih.2 5 k jer se p o ja v lja jo skoraj vse oblike enak ih vrčev, kot je naš, od 2. stoletja dalje. V erjetno p rip a d a sorodnem u tip u tud i vrč na T. 7, sl. 2, ki bi po p ro filu ustrezal posodam S chörgendorferja na T. 39, sl. 480. 492, z datacijo konec 1. in 2. stoletja. Z apestnica na T. 4, sl. 2, je zn an a po> vsem im periju kot d enarnica za drobiž. Č e p ra v v našem prim eru ne m orem o trd iti, d a bi im ela mimo okrasne naloge še funkcijo denarnice, p a po splošnih k a ra k te ristik a h sodi v om enjeni tip . Značilna zanjo- sta sp iraln o ovita konca žice z okroglim presekom , m edtem ko se spodnji del zapestnice čolničasto razširi. Cesto je n a v rh n ji stra n i čolničasto razširjen eg a dela zapestnice m ajhen kavelj, s k aterim je z a p rta zgornja o d p rtin a, v k atero so sp rav ljali drobiž. 1 9 H .-J. K ellner. D ie röm ische A nsiedlung bei P ocking und ih r Ende. B ayerische V o rg esch ich tsb lätter 25, 1%0, 132 ss.; P. P e tra . 1 . c., 155, Tab. IV. grob št. 1. 3 0 H .-J. K ellner. 1 . c.. 141. A bb. 6, 2:; P. P e tra , 1 . c.. T ab. X V II, 1, 2. # 2 1 H .-J. K ellner. N eue A u sgrabungen an B adegebäuden in N ordw est-N oricum , B ayerische V o rg esch ich tsb lätter 24, 1959, A bb. 3, 4. 2 2 A. V alič. N ove n ajd b e iz rim ske dobe v okolici K ran ja. AV V III, 1956, 444; P. P e tra , b e .. 135 ss.. T ab. XVI, 1; T ab. X V II, 4, 5; T ab. X V ÏII, 2; T ab. XXIV, 2, 3; P. P etru , 1. c., 185. 2 3 M. H ell. A lte un d N eue F u n d e au s H allstatt, M itt. d. A ntr. Ges. W ien 66, 1936. 63; P. R einecke-M . John, D ie K elten in Schlesien. G erm an ia 15, 1931, 301; J. F ilip, K eltove vè strčd n i E vrope, P ra h a 1956, 204 ss. 2 4 H .-J. K ellner, D ie R öm ische A n siedlung bei P ocking u n d ih r Ende, B aye­ rische V o rg esch ich tsb lätter 25, 1960, A bb. 11, 12. 2 5 A. S chörgendorfer, D ie röm erzeitliche K eram ik der O stalp en län d er, 1942, T ab. 56, 450; T ab. 41, 504, 507, 508. Y časovni okvir 2. stoletja lahko postavimo tudi nož na T. 4, sl. 3, s pol­ krožno usločenim rezilom. Soroden primerek so našli tudi na grobišču v Bobovku pri Kranju. Njegova uporaba je zelo pogostna v vinogradništvu, prav tako pa so ga z uspehom uporabljali pri vrtnarskih delih. Lep primer take uporabe nam je znan iz nagrobnika Julije Sabine, najdenega v Flaviji Solvi.2 6 Enorezen nož, obložen s koščenim ročajem in zaključkom v obliki zanke romboidalnega preseka, so verjetno rabili za bodalo, čeprav so se podobni, nekoliko močnejši noži uporabljali v latenski dobi kot sekači. Analogije zanj najdemo na že večkrat omenjenem grobišču v Bobovku pri Kranju.2 7 Zaključek O b rav n av an i del naselbinskega kom pleksa leži v rav n in i in je le delno naslonjen n a rob savske terase. Zato se p rav lahko vprašam o: ali je imel strateški ali samo gospodarski pom en, k ajti geografska lega ni nudila naravnih zaščitnih pogojev. D v ojni vzporedni, četverokotni nasip, o h ra­ njen le do višine 0.50 m, je lahko služil kot ograda in le delno kot fortifika- cijski obram bni sistem. P o vsej verjetnosti p a so tod m im o vodile vicinalne poti iz B ohinja preko P rev ala in L jubelja n a K oroško te r v L jubljansko kotlino. Za to govore številne slu čajn e n ajd b e v b ližn ji in d aljn i okolici Roden. P ra v tak o ne moremo mimo ugotovitve, da je bil v neposredni bližini odk rit spom enik emonskega d ek u rio n a in da p red stav lja n ajd b a v celoti zad n ji večji kom pleks antične naselitve gornje savske doline. Odkopani del tlorisa je le manjši sektor obsežnega antičnega kompleksa, verjetno kmetije, in sicer njenega stanovanjskega dela, kar bi potrjevale najdbe estriha in ometa v stavbi C. Ker je bil tlak v vseh ostalih prostorih postavljen na prodnato osnovo, ki pri gradnji ni bila v večji meri obdelana, bi tudi iz tega lahko sklepali, da gre v tem primeru za nekoliko večje — v našem merilu — gospodarsko posestvo. Kot je znano, so imela taka go­ spodarstva navadno četverokotno ali pravokotno obliko, prostori so se naslanjali na notranjo stran zidu. Celotno gospodarstvo je bilo obdano z zaščitnim zidom v obliki nasipa.2 8 Prav verjetno je, da gre v našem pri­ meru za naselitev rimskega kolonista. Za vse drobno izkopano gradivo lahko rečemo, da sodi v čas 2. stoletja n. š., s čimer je že v veHki meri podana tudi datacija celotnega objekta. Zgodnejše primerke je moč po njih uporabi in trajanju prav tako postaviti še v 2. stoletje. Ker je datacija predmetov, odkopanih na antičnem kom­ pleksu pri Rodinah, zelo precizirana, lahko na osnovi teh materialnih . dokazov sklepamo o vzniku tega antičnega objekta v prvi polovici 2. sto­ letja. Y ta čas verjetno lahko postavimo tudi bolj intenzivno rimsko po­ selitev teh predelov. 2 6 E. EViez, F lav ia Solva2, W ien 1959, T af. IX. 84. 2 7 P. P e tru . L atenoidni, enorezni noži iz rim ske nekropole v B obovku p ri K ra­ n ju , V esnik vojnog m uzeja u B eogradu 6, 1958. 241. 2 8 F. Staehelin. D ie Schw eiz in röm ischer Zeit, Basel 1948, 390. RÉSU M É Complexe de constructions antiques à Rodine D ans la p a rtie nord-est de la H a u te C arniole au pied des K araw an k es se joint au x découvertes fo rtu ites connues de R adovljica, Lesce, Bled, B egunje, S latina, B rezje et M ošnje la localité de R odine de caractère de peuplem ent. Le te rra in peuplé est p la t. Les restes se m anifestent sous form e de te rra in com m e des rem ­ blais et des te rtre s et form ent u n q u a d rila tè re irrég u lier de g randes dim ensions. A l’in té rie u r d u q u ad rilatère il y a v a it trois bâtim ents qui se d istin g u aien t entre eux p a r le u r g ran d e u r et leu r form e. D eux bâtim ents rectan g u laires, d ’une seule pièce (A, B) sont égaux p a r le m ode de construction. Les m urs n ’étaient pas crépis et le fo n d du pavé é ta it du cailloutis (profil du sondage A et B). Le b â ti­ m en t A est an g u laire. Le troisièm e b â tim e n t (C) se distingue p a r u n plus g rand nom bre de pièces, p a r la form e de la délinéation, p a r la directio n et la larg eu r des entrées, p a r le u r caractère fonctionnel et les découvertes quion y a faites (An. 8, PL 1, fig. 1). P a r sa délinéation on p e u t le d éterm iner com m e u n e v a ria n te du type à clé. Il n ’y a pas de passages entre les pièces particulières. P a r son m u r arrière (long. 16,5 m) il s’in clu t dans la directio n d u rem blai in térieu r. Les pierres fo n d a­ m entales o n t été posées su r le caillouits, ju sq u ’à 0,10 m à l’e x té rie u r du reste de la su p e rstru c tu re (larg. 0,40 m). L e m u r est fa it de petites p ierres calcaires rondes, lié p a r du m o rtie r sec (PI. 1, fig. 3). L a p ierre an g u la ire (PI. 2, fig. 3, 4) est en tuf v e rt et elle est taillée. Le p avé à l’in té rie u r des pièces est en cailloux, recouverts de m ortier. L ’ in té rie u r a été entièrem ent crépi et blanchi. O n a tro u v é d u crépi d ’angle et de p lafo n d . Les m urs extérieurs n ’ o n t été que p artiellem en t crépis. Au m ilieu de la pièce n o rd -est gisait tran sv ersalem en t aux m urs lo n g itu d in au x le squelette m al conservé d ’u n ad u lte en position co n tractée (PI. 2, fig. 2). Selon toute vraisem ­ b lan ce il s’a g it d ’u n e in h u m atio n p o stérieu re faite à cet endroit. D es restes culturo-m atériels im p o rtan ts, qui cara c té rise n t la colonie entière découverte ju s q u ’à p résen t aussi b ien tem porellem ent que cu lturellem ent, ont été trouvés s u r to u te la su p erficie déco u v erte à d ifférents endroits. Les pièces im p o r­ tées d ’origine ita liq u e : une cruche à em bouchure (PI. 3, fig. 3) et u n e cruche à cou en en tonnoir (PI. 3, fig. 1), u n couteau en fer à poignée en os conservée (PI. 4, fig. 1),- des b racelets en bro n ze (PL 4, fig. 2) é ta ie n t à l’ in té rie u r du b â tim e n t C. Les au tres restes im p o rtan ts, com m e u n e lam pe à huile avec Pégase frag m en tairem en t con­ servée (PL 3, fig. 2), u n couteau reco u rb é en fer (PL 4, fig. 3), une céram ique de m aison grossière, du m âch efer et u n coquillage de m er étaien t en dehors du b â ­ tim ent. Les m a té ria u x so n t tem porellem ent u n itaires et ty p ologiquem ent ils se ra tta c h e n t au m ilieu cu ltu rel n o riq u e d éjà connu. T em porellem ent ces découvertes sont du 2e siècle de notre ère, lo rsq u ’on note en ces lieu x u n peuplem ent rom ain plus intense. L a p ro p riété économ ique avec le b âtim en t d ’ h a b ita tio n ap p arten ait, selon to u te vraisem blance, à un colon rom ain. L a p lain e n ’o ffra it pas de défense. D ’a u tre p a rt, les chem ins v icinaux de B ohinj en p assan t p a r le L ju b elj en C arin th ie et vers le b assin d e L ju b ljan a p assaien t à côté. O n a étab li q u ’ o n a trouvé dans les environs le m o num ent d’un décurion d ’E m ona (Lesce) et que cette découverte re­ présente le d e rn ie r groupe im p o rta n t du peuplem ent an tiq u e de la vallée supérieure de la Save. 1 . Pogled na odkopano stavbo. 2. Zadnja stena stavbe 1 . Vue du bâtiment déterré. 2. Mur arrière du bâtiment 3 * 3. P rizidek, om et na steni in sestav zidu. 4. T la iz om eta 3. A nnexe, crépi sur le m u r et com position du m ur. 4. Sol en crépi 1 2 i. Položaj skeleta v prostoru. 2. Skrčena lega skeleta 1. Position du squelette dans la pièce. 2. Position contractée du squelette 3.—4. D etajl vogala iz vhodne in severne sm eri. O bdelani kam ni so iz zelenega groba 5.—4. D étail de l’angle de la direction est et nord. Les p ierres trav aillées sont en tu f vert 1 . Dvoročajni vrček. 2. Oljenka s Pegazom. 3. Enoročajni vrč z dulcem. 4. Fragment keramike z valovnico 1. Železen, enorezen nož s koščeno oblogo. 2. Bronasta zapestnica. 3. Železen nož z usločenim rezilom. 4. Čaša iz rumene gline (sl. 2, 3 = 1 : 1; sl. 1 , 4 = I : 2) 1 . Couteau en fer à un seul tranchant avec revêtement en os. 2. Bracelet en bronze. 3. Couteau en fer à lame recourbée. 4. Gobelet en argile jaune (fig. 2, 3 = 1 : 1; fig. 1 , 4 = 1:2) 1 . Spodnji del lončka. 2. Fragmeni posode. 5. Fragment skodelice iz terre sigillate (vse 1 : 1 ) t. Partie inférieure d’ un pot. 2. Fragment de vase. 3. fragment de tasse en terre sigillée (le tout 1 : 1 ) 1. in 5. Fragmenta keramike, omamen tirana s kanelnrami. 2. Školjka. 4. Železen žebelj. 5. in 6. Fragmenta keramike, ornamentirana z vrezi (vse 1 : 1 ) 1. Fragment posode, ornamentiran s kanelurami. 2. Delno ohranjen enoročajni vrč (sl. 1 = 1:1; sl. 2= 1 : 2 ) t. Fragment de vase orné de cannelures. 2. Cruche à une anse partiellement con­ servée (fig. 1 = 1:1; fig. 2 = 1:2) P riloga 1 ■ — A n n ex e 1 U I 2 . 0 •lo T o i- C C, E .tJt> A _____ M £ " J A £ o t4 l> E . ■ B fe.lt. f i o IA o Situacijski načrt Rodine Plan de situation - Rodine Profil sonde - stavba A Profit so n d e - s t a v b a B 9 A O p I , I I I M I I \ Profil sonde - stavba A Profil sonde - stavba B n rjav humus humus brun prodniki cailloux pesek sable temnorjav humus z ogljem in keramiko humus brun foncé avec charbon et céramique zid mur Profil du sondage Profil du sondage bâtiment A bâtiment B prod cailloutis