ANTIČNI STAVBNI KOMPLEKS NA RODINAH
A. VALIČ-S. PETRU
Gorenjski muzej, Kranj — Narodni muzej, Ljubljana
V severozahodnem delu G orenjske pod K aravankam i se znanim rim - 
skodobnim slučajnim n ajd b am v R ad ovljici,1 Lescah,2 na B ledu,3 B egunjah,4 
S latini,5 B rezjah 6 in M ošnjah7 p rid ru ž u je še lokaliteta R odine8 naselbin­
skega značaja. Leži v »Ključeh« pod vasjo R odine (pare. št. 756 — k. o. D o­
slovce) ob sta ri cesti K ran j— Jesenice n a n ajvišji savski terasi (glej ris. 1). 
Teren, ki je b il naseljen, je raven in vid n a znam enja ostalin se kažejo v 
obliki tal kot gom ile in nasipi, ki tv o rijo neprav ilen dvojni četverokotnik 
večjih dim enzij (zah. stran ica ca. 123 m, severna ca. 104 m, vzhodna ca. 117 m 
in ju žn a ca. 116 m). V notranjem četverokotniku so bile tri stavbe. Med 
seboj se ra z lik u je jo po razp o red itv i prostorov, velikosti in obliki. D ve 
četverokotni, enoprostorni stavbi (A. B), k i sta bili. ugotovljeni s sondam i, 
sta pokazali uporabo enakega gradbenega m ateriala in en ak način zidave 
z edino razliko, da ni bilo tlak a in da stene niso bile om etane z m alto. 
O snovo tla k a tvori prod (glej p ro fil sonde A in B na prilogi 2). T retja 
stav b a (C) v jugozahodnem delu četverokotnika se razlik u je od ostalih po 
večjem številu prostorov in njih velikosti, po obliki tlorisa, sm eri vhoda, 
po vsej v erjetnosti tud i po funkcionalnosti in najd b ah , ki. so bile v njej.
Opis najdb
Stavba A leži v jugovzhodnem k otu notranjega četverokotnika (glej 
situacijski n a č rt na prilogi 1); s svojo ju žn o in vzhodno steno se neposredno 
v ključuje v n ad aljev an je nasip a (kotna stavba). S sondo, ki je potekala 
v sm eri V—Z (dolžina 18,0 m i.n širin a 2.0 m), je bil odkrit zid vzhodne stene 
(širina 0.60 m) in zid zahodne stene (širina 0.40 m). V išina ohranjenega zidu
1 W. Schmid. MZK 1906. 154, 176. 222, 257: KLDB 1957, 544.
2 CIL III. 5888; 5890 = 10780; A lj 218; J. Pečnik, Izvestja XIV. 1904, 126.
3 R. Ložar, Cerkev in dom. julij 1957, 7, 25— 27.
4 B. Saria, GMDS XIV, 1955, 10: MZK 1908, sp. 514.
5 Jahresheft des Landes Museum 1862, 249.
6 J. Pečnik, Izvestja XIV, 1904, 126; A. Milliner. ARGO 1895, 43.
7 P. Petru. Okvirna časovna in tipološka klasifikacija gradiva iz južne nekro­
pole v Bobovku pri Kranju. AV IX-X, Ljubljana 1958-59, 1 4 .
8 P. Petru, 1 , c., 14. 16. 18, 20; A. Valič, 900 let Kranja, Kranj 1960. 31.

Ris. 1. Geografska situacija rimsko dobne lokalitete Rodine 
Fig. 1. Situation géographique de la localité de Rodine à l’époque romaine
rečna te rasa 
te rrasse fluviale
steza
sentier
osam elec zel. groha 
te rtre en tu f vert
O
□
6
staroslovensko grobišče
sép u ltu re vieux-slave
slučajna n ajd b a iz rim sk e dobe
découverte fortuite de l’époque rom aine
rim skodobna naselbina
colonie de l ’époque rom aine
p rafara
paroisse prim itive
na zahodni stran i je 0,20 m, n a vzhodni pa 0,50 m. T em eljni okrogli kam ni 
(apnenci) zahodnega zidu velikosti 0.40 X 0,20 m so bili položeni na in taktni 
pro d in vezani s suho m alto iz robatega, drobnega peska. Na te tem elje pa 
so bili vezani v isto širino m an jši okrogli prodniki, veliki do 0.10 X 0.15 m. 
S tena ni bila om etana. V zhodni zid je bil grajen enako, le da so bili tem eljni 
kam ni m an jši (do 0,10 X 0,15 m). Osnovo tlak u tvori prod. O b notranji steni 
vzhodnega zidu so bili najdeni m anjši keram ični fragm enti črne do rjave 
barve. N ek ateri so bili ornam entirani z enojno ali dvojno valovnico ali z 
vzporednim i kaneluram i. Ti fragm enti so bili v tem nejši do 0.25 m debeli 
plasti m ed prodniki porušenega zidu in prodom . Pom ešani so bili z ostanki

manjših drobcev oglja in govejih kosti. Na steni so bili opazni sledovi kur­
jenja (Profil sonde A na prilogi 2).
S t a v b a B leži v severovzhodnem delu notranjega četverokotnika in se 
vključuje s severovzhodno stranico zidu v nasip. Odkriti del zidu v sondi 
je pokazal isti način zidave kot v stavbi A. Sonda je bila brez materialnih 
ostankov (Profil sonde B na prilogi 2).
S t a v b a C v jugozahodnem k o tu no tran jeg a četverokotnika je bila od­
k o p an a s trem i pro sto ri (Pril. 3, T. 1, sl. 1), ki jo lahko opredelim o po tlorisu 
v v arian to kljunastega tip a. V sak prostor, ki je različen po velikosti 
(4,20 X 1,50 m, 3,50 X 4,80 m in 6.0 X 5,70 m) im a svoj vhod različne širine 
in sm eri, v si p a so > n a p red n ji stran i. D olžina zad n je stene je 16,5 m (T. 1, 
sl. 2). P rehodov m ed posam eznim i pro sto ri ni. Z zadnjo steno' se vk lju ču je 
stav b a v sm er n o tran jeg a nasipa, k a r nam dokazuje zid n i podaljšek na 
jugozahodni stra n i (odkopana dolžina 1,0 m). Zidni p o d aljšek severovzhodne 
stene zidu p rečn o p ro ti zunanjem u n asip u se ne v k lju ču je v celoto, k er so 
ga m orda u p o ra b lja li kot del pom ožnega prostora. Temeljni, k am n i velikosti 
do 0.50 m, ovalne in ploščate oblike, so bili položeni n a prod, om etani z 
m alto in p o stav ljen i do 0,10 m navzven od ostalega n a d z id k a (širin a 0,40 m), 
k i sestoji iz m an jših , okroglih apnencev, velikih do 0,30 m. V ezani s o > s suho 
m alto iz ro b ateg a peska, k i je včasih pom ešana tu d i z m an jšim i brezoblič­
nim i koščki opeke (T. 1, sl. 3). V išina ohranjenega zidu m eri do' 0,90 m. Za 
g rad b en i m a te ria l p a so u p o rab ljali tu d i zeleni groh. To nam dokazuje 
vogalni kam en, ki je na zun an ji p o v ršin i klesarsko obdelan v obliki diago­
n alno po tek ajo čih žlebičev9 (T. 2, sl. 3, 4). T la v n o tranjosti prostorov so bila 
tlakovana z okroglim i p rodniki, ki so bili p re k riti z m alto (T. 1, sl. 4). 
C elotna n o tran jo st je bila om etana (višina ohranjenega om eta do 0.40m;
T. 1, sl. 3), k a r n am dokazuje obilica najdenega om eta m ed prodniki, med 
katerim i so b ili tu d i koščki oglja te r stropni in kotni om et z negativnim i 
odtisi v zp o red n ih okroglih gladkih p alic. O m et je bil p re k rit z beležem . ki 
je bil nanesen n a površino om eta z grobim čopičem . Z u n an ja površina sten 
zidu je bila le delno ometaifa. M ajh n i fragm enti o h ran jen eg a om eta na zidu 
in v izkopanem m aterialu izven p ro sto ra nam p o trju je jo to predpostavko.
Najdbe v notranjosti stavbe in izven nje so bile na različnih mestih in 
v različnih globinah. V sredi severovzhodnega prostora je prečno na po­
dolžno steno ležal na tlaku slabo ohranjen skelet odraslega moškega v skr­
čeni legi (T. 2, sl. 2) s prekrižanimi nogami in manjkajočim delom desne 
strani lobanje. Lobanja je bila nagnjena na desno stran, leva podlaktnica 
položena na trebušni del, a desnica iztegnjena ob telesu. Spodnji del skeleta 
je imel bočno lego. Desna noga je bila položena v kolenu pod levo, golenici 
pa sta v spodnjem delu zamenjali položaj.1 0 Neposredno ob skeletu ni bilo
9 Material za gradnjo so pridobivali v neposredni bližini. Okrogle prodnike so 
kopali ob samem robu savske terase (čelna ledeniška morena), zeleni groh na dveh 
osamelcih pod vasjo Rodine; robat, droben pesek pa pod velikimi melišči Rebra, 
ki ga je donašala v nižje lege deroča voda. Iz enakega kamna je klesan tudi spo­
menik A lj, št. 218.
1 0 T. Pogačnik. Analiza je ugotovila, da je najdeni skelet zelo slabo ohranjen, 
tako kranialni kakor tudi postkranialni. Pripadal je moškemu, staremu ca. 45 do 
50 let. Telesna višina je bila merjena po dolžini dolgih kosti. Po tabelah Manou­
vrier je višina stegnjenega skeleta ca. 170 cm. Skelet je bil popoln, z ohranjenimi 
kostmi rok in nog (metakarpalne, metatarzalne in falangi).

kulturnih dodatkov. Dolžina ohranjenega skeleta v skrčenem položaju »in 
situ< je 1,40 m. Med kostmi skeleta in nad njimi je bil rjav humus, pomešan 
z drobnim peskom, ob stopalih pa je bilo več drobcev oglja. Desni bok je 
bil nižji od nivoja ometanega tlaka in je bil na tem mestu očitno uničen. 
Meja grobne jame zaradi enobarvnosti gradbenega materiala in sestava, 
v katerem je bil zakopan skelet, ni bila opazna. Na osnovi prejšnjih ugo­
tovitev moramo predpostavljati, da je bilo truplo pokojnika pokopano na to 
mesto naknadno, čeprav so v tem prostoru značilne najdbe keramike, kot 
npr. vrček (T. 3, sl. 1, 3) in fragmenti keramike večje posode (T. 3, sl. 4), jih 
ne moremo prisoditi neposredno grobni celoti, temveč lahko sodimo kot 
o ostalih, da so prišli na ta mesta povsem slučajno.
Pomembnejši materialno-kulturni ostanki, ki označujejo celotno do 
sedaj odkrito naselbino tako časovno kot kulturno, pa so bili na različnih 
mestih. Poleg grobe hišne keramike za vsakdanjo uporabo, ki je bila raz­
tresena po vsej odkriti površini, pa so bili dobro ohranjeni deli importirane 
keramike italskega izvora v srednjem prostoru (vrč z li vekom in vrč z li­
jakastim ustjem), poleg železnega noža z ohranjenim koščenim ročajem, 
fragmenta nizke posode terre sigillate in bronaste zapestnice. Ostali deli, 
kot fragmentarno ohranjena oljenka s Pegazom, železen, ukrivljen nož, kosi 
železne žlindre, morske školjke (T. 6, sl. 2) in železen žebelj, pa so bili naj­
deni izven stavbnega prostora.
O pis d robnih najdb
1. Železni nož z ohranjenim koščenim ročajem. Rezilo noža je rahlo 
ukrivljeno p ro ti neobranjeni konici. Koščen ročaj, sestavljen iz dveh polovic, 
je p ritrje n na trn za n asaditev z zakovicam a. Konec trn a je oblikovan 
v zanko rom boidnega preseka. Inv. št. A 636; dolžina 26 cm, širina rezila 
d o 2 cm (T. 4, sl. 1).
2. Železni nož z delno ohranjenim trnom za nasaditev. Rezilo je pol­
krožno ukrivljeno. T rn za nasad itev preh aja neposredno iz rezila. Inv. 
št. A 661: dolžina 9,5 cm, širina rezila do 1.3 cm (T. 4, sl. 3).
3. Železen žebelj s polkrožno glavico in trnom k v ad ratn eg a preseka. 
K onica m an jk a. D olžina 4 cm (T. 6, sl. 4).
4. Z apestnica iz okrogle bronaste žice, k atere konca se presegata in 
sp iraln o u v ijata. S rednji del zapestnice je čolničasto odebeljen. Inv. št. A 
639; prem er 8,5 cm (T. 4, sl. 2).
5. F rag m en tarn o o hranjena reliefn a oljenka. Na poglobljenem reliefnem 
p o lju je k rila ti konj Pegaz, obdan s koncentričnim i krogi. Nos oljenke je 
k ra te k in širok. Inv. št. A 638; dolžina 9,5 cm, širina 7.3 cm (T. 3, sl. 2).
6. Vrč iz rumeno žgane prečiščene ilovice. Ustje je lijakasto, vrat zelo 
nizek, trup bikoničen, dno prstanasto. Ima dva rebrasta ročaja, ki tečeta 
o d vratu do največjega oboda. Inv. št. A 634; višina 15,5 cm, premer naj­
večjega oboda 13,5 cm, premer dna 7,3 cm (T. 3, sl. 1).
7. Vrč iz rumeno žgane prečiščene ilovice. Odebeljeno lijakasto ustje je 
oblikovano v dulec, vrat stožčast, zgoraj polkrožen in nato koničen trup, 
dno prstanasto. Rebrast ročaj veže ustje z ramenom. Inv. št. A 635; višina 
26 cm, največji obod 15 cm. premer dna 8 cm (T. 3, sl. 3).

8. Č aša iz rum eno žgane prečiščene ilovice. U stje je odebeljeno, tru p 
bikoničen, d n o ravno. Inv. št. A 637; višin a 11,5 cm, prem er u stja 3 cm, 
prem er d n a 3,6 cm (T. 4, sl. 4).
9. F rag m en tarn o ohranjen vrč iz rum eno žgane prečiščene ilovice. Je 
bikonične o b like s p rstan astim dnom. V idno je mesto ročaja. Inv. št. A 640; 
višin a 21 cm, prem er največjega oboda 13 cm, prem er d n a 7,5 cm (T. 7, sl. 2).
10. F rag m en t krožnika iz terre sigillate. U stje je usločeno navzven, tru p 
polkrožen, dno prstan asto . Inv. št. A 644; višina 8,5 X 8,5 cm (T. 5, sl. 3).
11. F rag m en t k eram ik e iz rdeče žgane prečiščene ilovice. N a pov ršin i 
je o rn am en tiran z večvrstno' valovnico, k i je oddeljena s pasovi horizon­
ta ln ih k an elu r. Inv. št. A 642; velikost 23 X 18 cm (T. 3, sl. 4).
12. F rag m en tarn o ohranjen lonček iz črno sivo žgane p rečiščene ilovice. 
O h ran jen sp o d n ji del je koničaste oblike z ravnim dnom. Z unanja stran je 
gladka, n o tra n ja p a močno nažlebljena. Inv. št. A 636; v išina 8,5 cm, p re m e r 
d n a 5 cm (T. 5, sl. 1).
13. F rag m en t posode iz rdeče žgane prečiščene ilovice. D el oboda je 
ornam en tiran s tro jn o vrsto podolžnih vrezov med dvem a horizontalnim a 
kaneluram a. Inv. št. A 660; velikost 3,5 X 3,7 cm (T. 5, sl. 2).
14. F rag m en t keram ike iz rjav o žgane, slabo čiščene ilovice, ki je po­
m ešan a s k v a rc itn im i zrnci. O rn am en tiran je s p araleln im i kaneluram i, k i 
se zak lju ču jejo v loku. Velikost 2,7 X 3,2 cm (T. 6, sl. 1).
15. F rag m en t posode iz rdeče rja v o žgane, slabo čiščene ilovice, ki je 
m očno pom ešana s k v arcitnim i zrnci. O rn am en tiran je s paraleln im i k an e­
luram i. Inv. št. A 651; velikost 5,7 X 5,1 cm (T. 6, sl. 3).
16. F rag m en t u stja posodice iz črno sivo žgane prečiščene ilovice. Pod 
ustjem potek a horizontalna k an elu ra, pod katero' so pasovi ornam entov v 
obliki podolgovatih zrnc. Velikost 3,5 X4cm (T. 6, sl. 5).
17. Fragment ohranjene skodelice iz črno sivo žgane prečiščene ilovice. 
Ustje manjka, trup je polkrožen in pod najširšim obodom ornamentiran 
z dvojno vrsto horizontalnih vrezov in dvema horizontalnima kanelurama. 
Dno je prstanasto1 . Inv. št. A 663; velikost 6,5 X 5,7 cm (T. 6, sl. 6).
18. F rag m en t posode iz rjavo žgane, slabo čiščene ilovice, ki je pom e­
šana z drobci kv arcita. O m a m e n tira n a je s horizontalnim i ozkim i k an elu ­
ram i, ki jih loči neornam entiran p as. V elikost 5,8 X 5.3 cm (T. 7, sl. 1).
Značilnost zgoraj navedenega m a te ria la je njegova časovna enotnost. 
S koraj ves m aterial se d a kronološko' vezati na sorodne oblike bližn jih , 
predvsem n o rišk ih postojank. Zdi se, da je moč povezati an tično drobno 
gradivo G orenjske z n ajd išči severno od K aravank. P ri p reg led u tipologije 
drobnega m ateriala sem srečala povsem enake keram ične o b like pri Schör- 
gen d o rferju (D ie röm erzeitliche K eram ik der O stalp en län d er, W ien 1942), 
zato sem se p ri obdelavi g rad iv a o p rla nanj.
Predmeta, na katerih sloni oziroma, ki služita za točnejšo časovno 
opredelitev, sta predvsem reliefno okrašena oljenka s podobo Pegaza na 
reliefnem polju in fragment krožnika iz terre sigillate. Oljenka, čeprav ne 
popolnoma ohranjena, sodi v vrsto oljenk Löschke I in ima priostren nos 
z volutnim zaključkom na vratu. Po širokem zunanjem profilu bi jo mogli 
staviti v H. Menzelovo skupino oljenk z oznako Form C, Profil III. Pri 
teh oljenkah se obod diska močneje nagne proti notranjosti, značilen pa je 
tudi širši razpon med koncentričnimi krogi na obodu. Izstopajoč je pred­

vsem zun an ji krog. O bičajno sp ad ajo te oljenke v zgodnejše obdobje antike, 
njih začetek p a postavlja H. M enzel v zgodnjo avgustejsko dobo.1 1 N jih 
razvoj sledim o skozi vse prvo stoletje in v začetek drugega. Tem u času 
p rip a d a tu d i sk u p in a Form C po Menzelu. T a se loči od Form e A in B 
predvsem p o skrom nosti upodobljenih oblik, ki se čestokrat zadovoljujejo 
z razčlenjenim i m otivi in sk rajšan jem bogatih scen. T o v arn išk a izdelava 
tega tip a oljenk je povzročila m asovno uporabo po vsem im periju. N aš 
p rim erek p a lahko povežem o glede na slikovni okras tu d i s skupino oljenk 
z zaokroženim nosom in valutnim zaključkom na vratu. P ri slednji skupini 
oljenk je upodobitev Pegaza zelo pogostna,1 2 Dobimo jih v različnih v a­
rian tah . M enzel jih časovno u v ršča pod konec 1. in v začetek 2. stoletja, 
izgine pa ta oblika v 2. stoletju.1 3
F ragm ent krožnika ozirom a skodelica iz te rre sigillate s širokim , n a ­
vzven usločenim ustjem sodi p o D rag en d o rffu v skupino 35 (D 35) in jih 
postavlja v 2. do 5. stoletje.1 4 T a tip posode — krožnika — se pojavlja že 
v 1. stoletju (K lavdij, Nero) kot k ro žn ik tip a D 17. ki im a vodoravno, široko 
ustje. K asneje, v flavijskem času, se to ustje sloči navzven in dobi barbo- 
tinski okras. O rnam ent je v tem prim eru običajno stiliziran a vinska trta 
z grozdi.1 5 Splošno, masovno up o rab o teh oblik p a lahko zabeležim o šele od 
H ad rijan a d a lje te r skozi vse 2. stoletje (O sw ald-Pryce, T erra sigillata, 
P la te L ili). P ra v tako p a so k ro žn ik i te oblike, vendar slabše izdelave v 
rab i še v 3. stoletju.
Med n ajd b am i je številneje zastopana tud i skupina keram ike, čeprav 
le v fragm entih, katere ornam ent je po vsej verjetnosti n arejen s koleščkom. 
D asi ta sk u p in a ni sigillata v p rav em smislu besede, lahko rečemo, da so 
prim erki na T. 3, sl. 4. in T. 6, sl. 6, zelo dobra im itacija in izdelki dom ačih 
delavnic. K er se ta keram ika po m nenju U nverzagta1 6 p o jav lja šele od 
2. stoletja dalje, lahko dom nevam o, d a je naš dom orodni izdelovalec povzel 
izdelavo i.n obliko, p rav tako p a tu d i ornam ent po sigillati, ornam entirani 
s koleščkom . E n ak ornam ent zasledim o tudi na frag m en tu skodelice iz 
dobro prečiščene ilovice na T. 6, sl. 5. Po V. K olšku1 7 sodi ta tip posode 
v drugo polovico 1. stoletja. P rav tak o je rdeč in pogosto črn prem az, znan 
na im itacijah terre sigillate. R. Sunkow sky1 8 je proučeval način prem azov 
na teh posodah. R azlikuje štiri različne postopke, k ak o so v antiki delali 
črno glazuro. Za nas je zanim iv zlasti tisti, p ri katerem delno posušeno 
posodo p o to p ijo v vodno raztopino okre. P ri žganju p ostane glazura črna 
in svetlikajoča se zarad i silik atn ih prim esi.
1 1 H. M enzel. A ntike L am pen im R öm isch-germ anischen Z entralm useum zu 
M ainz. M ainz 1954. 30.
1 2 R eliefno okrašene oljenke s Pegazom se n a h a ja jo tu d i m ed em onskim g ra ­
divom . N aro d n i m uzej, inv. št. R 5890. 6431. O m enja jo tu d i M. A bram ič. Poetovio, 
sl. 24.
1 3 H. M enzel. 1 . c.. 58.
1 4 H. Dragendorff. Terra sigillata. Bonner Jahrbücher 1901. llOss., 153.
1 5 F. W iesinger. Ü berblick ü b e r die p adanische sigillata im L andesm useum in 
K lagenfurt. C a rin th ia I. 132, 1942, 76 ss.
1 6 W. U nverzagt, T e rra sigillata m it R ädchenverzierung. F ra n k fu rt 1919.
1 7 V. K olšek. N ekaj prispevkov k topografiji rim ske C eleje, C eljski zbornik 
1959, 240, sl. 16.
1 8 R. Sunkow sky, Z ur S ch w ärtzu n g von B ucchero-nero. JöA I 39, 1952, 85 ss.

Žebelj n a T. 6, sl. 4, s polkrožno glavico im a svoje an alo g ije v bližnji 
okolici, in sicer v Bobovku p ri K ran ju . P rav tak i pa so b ili najdeni v 
P ockingu,1 9 k je r so poleg novca A n to n in a P ija dobili mnogo- drobnega g ra ­
diva. M ed m aterialo m je b ila tu d i čaša, k i je dokaj podobna naši na T. 4, 
sl. 4, samo da im a nekoliko m očnejši klek. P rav tak o je n a om enjenem 
n ajdišču tu d i k e ra m ik a z okrasom p araleln ih kan elu r,2 0 k i sodijo v 2. sto­
letje. Sorodni okras srečujem o tudi n a posodah iz kopališča v B ernauu, n a ­
selbini, k je r je p reb iv al L. T erentius Verus, duum vir in p raefectu s iure 
dicundo an tičn e T eurnije, ter L. A ttonius A dnam atus, p ra v tako aedilis 
T eu rn ije.2 1 V erjetn o gre p ri posodah tega tip a za ostaline dom ačega lončar­
stva, k a r se k aže v slabši izdelavi, glini in predvsem v okrasu. N ajbolj zn a­
čilen p rim erek keram ike te vrste je fragm ent n a T. 3, sl. 4, z m etličastim 
okrasom in vodoravno razdelitvijo v conalne pasove, med k aterim i se vije 
valovnica. O k ra s im a analogije tu d i na bližn ji nekropoli v Bobovku pri 
K ran ju .2 2 O b oblikah, ki so jih našli v Bobovku. so ugotovili, da se oblika in 
okras vežeta na kasnolatenske vzore te r se bistveno nesprem enjena o h ra­
n ita še do sred e 2. stoletja n. š. M etličast ornam ent se razvi je iz latenskega 
o k rasa v zp o red n ih in n avpičnih žlebičev.2 3 E nako o rn am en tiran a sta tud i 
frag m en ta n a T. 6, sl. 1, 3, in T. 7, sl. 1. P rilju b ljen o st tega ornam enta sre­
čujem o na p o sodah iz P ockinga2 4 še celo v 3. stoletju, v en d a r pa izhaja 
večina iz 2. stoletja.
V rč na T. 3, sl. 1, je po vsej verjetnosti prišel v naše k ra je kot im port. 
N ajden je b il tu d i v em onski insuli XXX ob p rilik i izk o p av an j v zadnjih 
letih. Vrč n a T. 3, sl. 3, p a im a svoje analogije v vzhodnoalpskih n ajdiščih.2 5 
k jer se p o ja v lja jo skoraj vse oblike enak ih vrčev, kot je naš, od 2. stoletja 
dalje. V erjetno p rip a d a sorodnem u tip u tud i vrč na T. 7, sl. 2, ki bi po 
p ro filu ustrezal posodam S chörgendorferja na T. 39, sl. 480. 492, z datacijo 
konec 1. in 2. stoletja.
Z apestnica na T. 4, sl. 2, je zn an a po> vsem im periju kot d enarnica za 
drobiž. Č e p ra v v našem prim eru ne m orem o trd iti, d a bi im ela mimo 
okrasne naloge še funkcijo denarnice, p a po splošnih k a ra k te ristik a h sodi 
v om enjeni tip . Značilna zanjo- sta sp iraln o ovita konca žice z okroglim 
presekom , m edtem ko se spodnji del zapestnice čolničasto razširi. Cesto je 
n a v rh n ji stra n i čolničasto razširjen eg a dela zapestnice m ajhen kavelj, 
s k aterim je z a p rta zgornja o d p rtin a, v k atero so sp rav ljali drobiž.
1 9 H .-J. K ellner. D ie röm ische A nsiedlung bei P ocking und ih r Ende. B ayerische 
V o rg esch ich tsb lätter 25, 1%0, 132 ss.; P. P e tra . 1 . c., 155, Tab. IV. grob št. 1.
3 0 H .-J. K ellner. 1 . c.. 141. A bb. 6, 2:; P. P e tra , 1 . c.. T ab. X V II, 1, 2.
# 2 1 H .-J. K ellner. N eue A u sgrabungen an B adegebäuden in N ordw est-N oricum ,
B ayerische V o rg esch ich tsb lätter 24, 1959, A bb. 3, 4.
2 2 A. V alič. N ove n ajd b e iz rim ske dobe v okolici K ran ja. AV V III, 1956, 444; 
P. P e tra , b e .. 135 ss.. T ab. XVI, 1; T ab. X V II, 4, 5; T ab. X V ÏII, 2; T ab. XXIV, 2, 3; 
P. P etru , 1. c., 185.
2 3 M. H ell. A lte un d N eue F u n d e au s H allstatt, M itt. d. A ntr. Ges. W ien 66, 
1936. 63; P. R einecke-M . John, D ie K elten in Schlesien. G erm an ia 15, 1931, 301; 
J. F ilip, K eltove vè strčd n i E vrope, P ra h a 1956, 204 ss.
2 4 H .-J. K ellner, D ie R öm ische A n siedlung bei P ocking u n d ih r Ende, B aye­
rische V o rg esch ich tsb lätter 25, 1960, A bb. 11, 12.
2 5 A. S chörgendorfer, D ie röm erzeitliche K eram ik der O stalp en län d er, 1942, 
T ab. 56, 450; T ab. 41, 504, 507, 508.

Y časovni okvir 2. stoletja lahko postavimo tudi nož na T. 4, sl. 3, s pol­
krožno usločenim rezilom. Soroden primerek so našli tudi na grobišču v 
Bobovku pri Kranju. Njegova uporaba je zelo pogostna v vinogradništvu, 
prav tako pa so ga z uspehom uporabljali pri vrtnarskih delih. Lep primer 
take uporabe nam je znan iz nagrobnika Julije Sabine, najdenega v Flaviji 
Solvi.2 6 Enorezen nož, obložen s koščenim ročajem in zaključkom v obliki 
zanke romboidalnega preseka, so verjetno rabili za bodalo, čeprav so se 
podobni, nekoliko močnejši noži uporabljali v latenski dobi kot sekači. 
Analogije zanj najdemo na že večkrat omenjenem grobišču v Bobovku pri 
Kranju.2 7
Zaključek
O b rav n av an i del naselbinskega kom pleksa leži v rav n in i in je le delno 
naslonjen n a rob savske terase. Zato se p rav lahko vprašam o: ali je imel 
strateški ali samo gospodarski pom en, k ajti geografska lega ni nudila 
naravnih zaščitnih pogojev. D v ojni vzporedni, četverokotni nasip, o h ra­
njen le do višine 0.50 m, je lahko služil kot ograda in le delno kot fortifika- 
cijski obram bni sistem. P o vsej verjetnosti p a so tod m im o vodile vicinalne 
poti iz B ohinja preko P rev ala in L jubelja n a K oroško te r v L jubljansko 
kotlino. Za to govore številne slu čajn e n ajd b e v b ližn ji in d aljn i okolici 
Roden. P ra v tak o ne moremo mimo ugotovitve, da je bil v neposredni bližini 
odk rit spom enik emonskega d ek u rio n a in da p red stav lja n ajd b a v celoti 
zad n ji večji kom pleks antične naselitve gornje savske doline.
Odkopani del tlorisa je le manjši sektor obsežnega antičnega kompleksa, 
verjetno kmetije, in sicer njenega stanovanjskega dela, kar bi potrjevale 
najdbe estriha in ometa v stavbi C. Ker je bil tlak v vseh ostalih prostorih 
postavljen na prodnato osnovo, ki pri gradnji ni bila v večji meri obdelana, 
bi tudi iz tega lahko sklepali, da gre v tem primeru za nekoliko večje — 
v našem merilu — gospodarsko posestvo. Kot je znano, so imela taka go­
spodarstva navadno četverokotno ali pravokotno obliko, prostori so se 
naslanjali na notranjo stran zidu. Celotno gospodarstvo je bilo obdano 
z zaščitnim zidom v obliki nasipa.2 8 Prav verjetno je, da gre v našem pri­
meru za naselitev rimskega kolonista.
Za vse drobno izkopano gradivo lahko rečemo, da sodi v čas 2. stoletja 
n. š., s čimer je že v veHki meri podana tudi datacija celotnega objekta. 
Zgodnejše primerke je moč po njih uporabi in trajanju prav tako postaviti 
še v 2. stoletje. Ker je datacija predmetov, odkopanih na antičnem kom­
pleksu pri Rodinah, zelo precizirana, lahko na osnovi teh materialnih . 
dokazov sklepamo o vzniku tega antičnega objekta v prvi polovici 2. sto­
letja. Y ta čas verjetno lahko postavimo tudi bolj intenzivno rimsko po­
selitev teh predelov.
2 6 E. EViez, F lav ia Solva2, W ien 1959, T af. IX. 84.
2 7 P. P e tru . L atenoidni, enorezni noži iz rim ske nekropole v B obovku p ri K ra­
n ju , V esnik vojnog m uzeja u B eogradu 6, 1958. 241.
2 8 F. Staehelin. D ie Schw eiz in röm ischer Zeit, Basel 1948, 390.

RÉSU M É
Complexe de constructions antiques à Rodine
D ans la p a rtie nord-est de la H a u te C arniole au pied des K araw an k es se joint 
au x découvertes fo rtu ites connues de R adovljica, Lesce, Bled, B egunje, S latina, 
B rezje et M ošnje la localité de R odine de caractère de peuplem ent. Le te rra in 
peuplé est p la t. Les restes se m anifestent sous form e de te rra in com m e des rem ­
blais et des te rtre s et form ent u n q u a d rila tè re irrég u lier de g randes dim ensions. 
A l’in té rie u r d u q u ad rilatère il y a v a it trois bâtim ents qui se d istin g u aien t entre 
eux p a r le u r g ran d e u r et leu r form e. D eux bâtim ents rectan g u laires, d ’une 
seule pièce (A, B) sont égaux p a r le m ode de construction. Les m urs n ’étaient pas 
crépis et le fo n d du pavé é ta it du cailloutis (profil du sondage A et B). Le b â ti­
m en t A est an g u laire. Le troisièm e b â tim e n t (C) se distingue p a r u n plus g rand 
nom bre de pièces, p a r la form e de la délinéation, p a r la directio n et la larg eu r 
des entrées, p a r le u r caractère fonctionnel et les découvertes quion y a faites (An. 8, 
PL 1, fig. 1). P a r sa délinéation on p e u t le d éterm iner com m e u n e v a ria n te du type 
à clé. Il n ’y a pas de passages entre les pièces particulières. P a r son m u r arrière 
(long. 16,5 m) il s’in clu t dans la directio n d u rem blai in térieu r. Les pierres fo n d a­
m entales o n t été posées su r le caillouits, ju sq u ’à 0,10 m à l’e x té rie u r du reste de la 
su p e rstru c tu re (larg. 0,40 m). L e m u r est fa it de petites p ierres calcaires rondes, 
lié p a r du m o rtie r sec (PI. 1, fig. 3). L a p ierre an g u la ire (PI. 2, fig. 3, 4) est en tuf 
v e rt et elle est taillée. Le p avé à l’in té rie u r des pièces est en cailloux, recouverts de 
m ortier. L ’ in té rie u r a été entièrem ent crépi et blanchi. O n a tro u v é d u crépi d ’angle 
et de p lafo n d . Les m urs extérieurs n ’ o n t été que p artiellem en t crépis. Au m ilieu 
de la pièce n o rd -est gisait tran sv ersalem en t aux m urs lo n g itu d in au x le squelette 
m al conservé d ’u n ad u lte en position co n tractée (PI. 2, fig. 2). Selon toute vraisem ­
b lan ce il s’a g it d ’u n e in h u m atio n p o stérieu re faite à cet endroit.
D es restes culturo-m atériels im p o rtan ts, qui cara c té rise n t la colonie entière 
découverte ju s q u ’à p résen t aussi b ien tem porellem ent que cu lturellem ent, ont été 
trouvés s u r to u te la su p erficie déco u v erte à d ifférents endroits. Les pièces im p o r­
tées d ’origine ita liq u e : une cruche à em bouchure (PI. 3, fig. 3) et u n e cruche à cou 
en en tonnoir (PI. 3, fig. 1), u n couteau en fer à poignée en os conservée (PI. 4, fig. 1),- 
des b racelets en bro n ze (PL 4, fig. 2) é ta ie n t à l’ in té rie u r du b â tim e n t C. Les au tres 
restes im p o rtan ts, com m e u n e lam pe à huile avec Pégase frag m en tairem en t con­
servée (PL 3, fig. 2), u n couteau reco u rb é en fer (PL 4, fig. 3), une céram ique de 
m aison grossière, du m âch efer et u n coquillage de m er étaien t en dehors du b â ­
tim ent. Les m a té ria u x so n t tem porellem ent u n itaires et ty p ologiquem ent ils se 
ra tta c h e n t au m ilieu cu ltu rel n o riq u e d éjà connu. T em porellem ent ces découvertes 
sont du 2e siècle de notre ère, lo rsq u ’on note en ces lieu x u n peuplem ent rom ain 
plus intense. L a p ro p riété économ ique avec le b âtim en t d ’ h a b ita tio n ap p arten ait, 
selon to u te vraisem blance, à un colon rom ain. L a p lain e n ’o ffra it pas de défense. 
D ’a u tre p a rt, les chem ins v icinaux de B ohinj en p assan t p a r le L ju b elj en C arin th ie 
et vers le b assin d e L ju b ljan a p assaien t à côté. O n a étab li q u ’ o n a trouvé dans les 
environs le m o num ent d’un décurion d ’E m ona (Lesce) et que cette découverte re­
présente le d e rn ie r groupe im p o rta n t du peuplem ent an tiq u e de la vallée supérieure 
de la Save.

1 . Pogled na odkopano stavbo. 2. Zadnja stena stavbe 
1 . Vue du bâtiment déterré. 2. Mur arrière du bâtiment
3 *
3. P rizidek, om et na steni in sestav zidu. 4. T la iz om eta
3. A nnexe, crépi sur le m u r et com position du m ur. 4. Sol en crépi

1 2
i. Položaj skeleta v prostoru. 2. Skrčena lega skeleta 
1. Position du squelette dans la pièce. 2. Position contractée du squelette
3.—4. D etajl vogala iz vhodne in severne sm eri. O bdelani kam ni so iz zelenega groba 
5.—4. D étail de l’angle de la direction est et nord.
Les p ierres trav aillées sont en tu f vert

1 . Dvoročajni vrček. 2. Oljenka s Pegazom. 3. Enoročajni vrč z dulcem. 4. Fragment
keramike z valovnico

1. Železen, enorezen nož s koščeno oblogo. 2. Bronasta zapestnica. 3. Železen nož 
z usločenim rezilom. 4. Čaša iz rumene gline (sl. 2, 3 = 1 : 1; sl. 1 , 4 = I : 2)
1 . Couteau en fer à un seul tranchant avec revêtement en os. 2. Bracelet en bronze.
3. Couteau en fer à lame recourbée. 4. Gobelet en argile jaune (fig. 2, 3 = 1 : 1;
fig. 1 , 4 = 1:2)

1 . Spodnji del lončka. 2. Fragmeni posode. 5. Fragment skodelice iz terre sigillate
(vse 1 : 1 )
t. Partie inférieure d’ un pot. 2. Fragment de vase. 3. fragment de tasse en terre
sigillée (le tout 1 : 1 )

1. in 5. Fragmenta keramike, omamen tirana s kanelnrami. 2. Školjka. 4. Železen 
žebelj. 5. in 6. Fragmenta keramike, ornamentirana z vrezi (vse 1 : 1 )

1. Fragment posode, ornamentiran s kanelurami. 2. Delno ohranjen enoročajni vrč
(sl. 1 = 1:1; sl. 2= 1 : 2 )
t. Fragment de vase orné de cannelures. 2. Cruche à une anse partiellement con­
servée (fig. 1 = 1:1; fig. 2 = 1:2)

P riloga 1 ■ — A n n ex e 1
U
I 2 . 0 •lo
T o
i- C C, E .tJt> A
_____ M £ " J A £ o t4 l> E .
■ B fe.lt.
f i o IA o
Situacijski načrt Rodine Plan de situation - Rodine

Profil sonde - stavba A
Profit so n d e - s t a v b a B 
9
A O
p I , I I I M I I \
Profil sonde - stavba A 
Profil sonde - stavba B
n
rjav humus 
humus brun
prodniki
cailloux
pesek
sable
temnorjav humus z ogljem in keramiko 
humus brun foncé avec charbon et céramique
zid
mur
Profil du sondage 
Profil du sondage
bâtiment A 
bâtiment B
prod
cailloutis