Učiteljiščni vestnik. Učiteljska izobrHzba. Složbena ln stanofska rzgoja. I. D^8i so vprašame o naši stanorski izobrazbi žh muogo prpr--šetovali, da imamo v slovanukib iu ueslovauskih Hteraturah že re- šeno to vprašanje in so fiksirane zabtere u6iteljstva z ozirom na reformo in reorganizcijo naših učiteljišč kot vzgojevališč in iznbrazorališč učiteljstva, reodar se med sloveaskim učiteljstrora še ni dorulj pokrppila ta ideja in ni še tako odlo^no vzklila in dozorela v posamesniku kakor bi to morala. Zabteva po vseučiliškem študiju se med muogimi izmed nas pojavlja v meglenosti! Globl|ih, teraelnib točk še nismo fiksirali! Natančuo še nistno premotrili razmer, pogoje? in položaja, nimamo še tozadevne literature razen par raztresenih odlomko? po ,Dčiteljskem Tovarišu'1 in 8Popotniku". Toda še manj kakor vprašanje naše ieobrazbe smo sistpmatično proučavali vprašanje o naši vzgoji. Vzgoja napravi človeka za Človeka! Iu v tem oziru smo na slabšem, ker tu se ne moremo naslanjati na vnaDJe vplire, zakaj pri vzi^oji morarao zabtevati individualizovanja, ker le taka vzgoja je prava naša vzgoja, da nas lahko vzgoji za delavce, ki bodo lahko vršili dolžnosti, katere stavi nanj človeštvo, šola ali služba, stanovska družba in narod istega okraja. Ni nam namen, da tu govorimo o atanovski i z o b r a z b i pra? obširuo in natančno, tudi nara ni namea govoriti o 8 1 u l b e o i (strokovni) vzgoji, temveč je naš glavni naraen, da premotrirao stanovsko vtgoj o z najožjpga stanovskega stališča. Zatorej nikar ne zatnenjujte pojma stanovske dolžnosti s službenimi dolžaostmi in stanovske vzgoje z službeao vzgojo: stanovska vzgo.ja nam n a j predočuje vzgojo, ki joprejema učiteljstvo z ozir o m na učiteljstvo kot staa ali kot socialno skupino v n arodu, ki živi kot naroden del skupno e n o t n o u r e j e n o žirljenje i n zavzema svoje stališče n a p r a m d r u g i m s o c i a 1 n i m skupiuam v narodu in svoje etanoTeko 8 t a 1 i š 6 e n a p r a m v s e rn porajajočira se Tprašanjem r narodu in i z v e n naroda. Oetudi je naša službeua izobrazba ia vzgoja taka, da bi lahko o marsičem razprarIjali, kritično predelali in kritikorali, vendar naj se z ozirom na to omeiimo le na kratko in fiksiramo za daaes le sledeča vprašaujt: 1. Ali zadostuje naša materialna i i o b r a z b a , ki jo dobivamo na naših učiteIjiščih, potrebam in zahtevam izobraženega človeka r XX. stoletju; ako zadošča učitelju ia zahtevam, ki jib stavlja nanj šola kot rzgojiteljica čloreka, kkakršnega zabtera razvoj današoje dobe? 2. Ali zadošča z ozirom na to formalna izobrazba, ki jo prejemamo, tem zahtevam? 3 Ali je vzgoja, bodisi službena (strokovna), stanovska ali ,«plošno človeška, ki jo dobivatno oa našib učiteljiščih, zadostna? Ali odgovarja zahteTam dobro vzgojenega človeka; zabtevam tako vzgojenega človeka, da bo po tej vzgoji lahko izvrševal odo nalogo, ki tnu je dana, in ustrezal ouira zahtevam, ki jih naoj stavijo? Eratko rečeno, če je naša vzgoja zadostoa ali popolna! Ce bi se hoteli spuščati v kritiko prvega vprašaaja, bi se morali podrobneje pedati z ustrojem naših učiteljišč z ozirom na učno suov, z ozirom na sprejera v učiteljišče in z ozirom na učno dobo. Hkrati bi 86 raorali pefati z reformnimi stremlienji, bi morali upoštevati tudi višje predmete, kot nadomestilo vseučiliškega študija, a vse to |ni daaes naš namen, temveč le konštatu.jemo dejstro, da bomo vedeli, da ne samo naša v z g o j a , temveč tudi naša izobrazba ne ndošča našim potrebam. 8e mauj pa je zadovol.jiva naša izobrazba t formalnem oziru, kar najbolj občuti začetoik, ki na vse načine vegetira, ker mu formalna izobrazba ne nudi tega, da bi vsaj na eaera stališču stal lahko trdoo — samosto.jno. Pa kako, saj če nataočno premotrimo najvažnpjše, odločilne momente v naši izobrazbi, morarao takoj opaziti enostranost ia nepopolaost. Dasi nibče ne odreka teoretičaosti njuaega važuega inesta, veudar se narn vkljub porabi večjega časa zdi naša formalna izobrazba še premalo praktična. Birokratizem je rana današnje šole iu dokler se bodo celo na naših učitpljiščib neposredao izobraže ?ali birokrati, toliko časa nam ui upati, da bi s koles šolstva padla ta coklja, \a nam ni upati, da bi napredovalo šolstro. Še bolj kot birokratizem so pa usodppolne za naše šolstvo njega neizogiboe posledice. Ne refiemo, da naj ne jemliemo pri tem v prvi vreti v poštev osebe uŽenčeve, toda ču nam bo le ta vedno izbodišče, se bo kraalu oseba učitelieva uagnila čez težišfe io bo omagala pri svoji nalogi, ker ne ena oseba, po katcri se računa, temveč množioski pouk ga spravi iz težišča. A še večja napaka, ki tičimo danps v n.ji do grla, je ta, da je učitelj bolj v službi šolskib, sodaib uradov in oadzorovalnib organov, npgo v službi otroka io šule. Eratko povfdano: one statistične. avtoruatičoe izpovedbe, ki mora z njirai učitelj avtoraatičuo služiti — celo z duplikati — razniin uradorn, 80 tako obfutoo breme za učitelja in šolo, da (•e 86 njega naraščaioča sila ne omeji, bo neizogibna občutaa posledica v šolstvu. Iu pol^g tpga še zuuaoje — ia le zunaaje — pomfajljiv« zahteve uadzororalaib orgaoov. Gospodi bi morali povedati, da a\ vse — kar je na zunauje nataučau — tudi uajbojše na znotraj! Iu v resnici je odgovor na vprašaoje: nEdaj postaue učitelj vzgujevalec otrok", ta, da tedaj, kadar npha delati zs nadzornika in pričue delati za uSeoca. — To so Tin^sni pomi8leki, ki sicer nimajo tesne zveze s snovjo, Tendar so pomenljivi, če upoštevamo, da se nam r tnn oziru t šoli ne nudi niti toliko, da bi imeli vsaj slutnjo o tem delu in bi ne padli popolnoma na novo polje nevešči, bi ne izgubljali zaradi neveduosti obilice časa in brezpotrebntga dela. Ia dokler se bo učiteljstvo na ta način uvajalo od strani žole neposredno v avtomatičnost in birokratizem, toliko ^asa se to zlo ne ublaži. Tudi če o nečpm iola n e poučuje, nosi obfiuten greh napačnosti t sebi; kei nevednost sevda vsemu — tudi alabim stvarem se akomoduje! In naša vzgoja, združena z našo formalno izobrazbo, je celo taka, da preziia celo poučetanje po socialnih potrebah. Skrajno pnostranost lahko uvidimo v tem, da uas vzgojujpjo frot le slnžbenike — učitplje, pri tem pa 8plošno vzgoio uaravnost zatirajo in tudi toza-devno uobrazbo. Danes na našib učitpl.jiščih rzgojujejo učitelje — ne oziraje se na socialno življenje in na potrebe učitpljstva; vzgojujejo birokrate, vzgojujejo spparatiste in egoistP, Trgojnjejo Ijudi, ki €0 ueFajeni samostojnosti in ¦o uesvobodni, vgojujego avtomate in pedantp. Ne Tzgojujejo pa vzgojevalce? naroda in s o c i a l n i h delavcev. (Dalje.)