informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljana
Leto 18__maj-junij_št. 173
■ DVAJSET LET EMONE GLOBTOURA
Kako se je rodila naša turistična agencija
■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Predsednik PO Borut Šnuderl odstopil
Za vršilca dolžnosti poslovodnega odbora SOZD Emona imenovan podpredsednik
Mitja Svetelj
LJUBLJANA, 17. maja - Na seji delavskega sveta sozda Emona, ki je bila v veliki sejni dvorani poslovne stavbe Emone v Ljubljani so imeli delegati polne tri ure dela, da z vso odgovornostjo razrešijo edino točko dnevnega reda: Obravnava izjave predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Boruta Šnuderla o odstopu iz te funkcije, ki jo je podal z namenom, da bi se pospešeno uredili odprti notranji problemi, vsebina in učinkovitost delovanja na ravni SOZD, (kadrovska politika itd.), in to še v času, ko Emona dosega dokaj dobre rezultate.
Delegatom delavskega sveta sozda je bila podana dokaj izčrpna kronologija dogajapj v zvezi z odstopom predsednika poslovodnega odbora.
Predsednik PO Borut Šnuderl je odstopno izjavo dostavil predsedniku delavskega sveta SOZD Emona Dušanu Bračunu že 15. aprila in o tem obvestil pristojne občinske organe ter DPO ob-
čine Ljubljana Moste-Polje. V zvezi s tem je bila 10. maja sklicana seja predsedstva akcijske konference ZKS sozda Emona, ki sta se je udeležila tudi Iztok Winkler, predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana ter Ivan Kuhar, predsednik OK ZKS Ljubljana Moste-Polje. Na seji so obravnavali idejnopolitična vprašanja v zvezi z odstopom predsednika poslovodnega odbora. Dogovorjeno je bilo, da zadevo razrešijo pristojni organi v sozdu Emona ob sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami.
Po obširni in temeljiti razpravi so delegati delavskega sveta SOZD Emona sprejeli naslednje sklepe:
•	Delavski svet SOZD Emona soglasno sprejema odstopno izjavo predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Boruta Šnuderla.
•	Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, se z dnem 15. maja 1988 razreši funkcije predsednika na lastno zah-
tevo pred potekom mandata.
•	Do prevzema dolžnosti novega predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona, imenovanega po opravljenem javnem razpisuj, opravlja zadeve iz delovnega področja predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona Mitja Svetelj, dipl. iur. član poslovodnega odbora, kot vršilec dolžnosti.
•	Primopredaja poslov med Borutom Šnuderlom in Mitjo Sveteljem naj se opravi v roku enega meseca.
•	V sredstvih javnega ob-
veščanja se takoj razpiše dela in naloge predsednika poslovodnega	odbora
SOZD Emona, (rok za prijavo je 8 dni).
V razpisno komisijo za izvedbo javnega razpisa so delegati delavskega sveta imenovali Dušana Bračuna, iz Agroemone in Ido Drofenik iz delovne organizacije Emona Commerce. Po dva člana razpisne komisije imenujeta še koordinacijski odbor sin-
dikata SOZD Emona in Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
Vsi navedeni sklepi so bili sprejeti soglasno.
Delegati delavskega sveta so soglasno sprejeli tudi sklep, da predlagajo organom delovne skupnosti sozda Emona, da razporede Boruta Šnuderla na ustrezna dela in naloge v okviru delovne skupnosti do nastopa novih delovnih dolžnosti. S petimi vzdržanimi glasovi pa je bil sprejet sklep naj se Borutu Šnuderlu zagotovi dosedanji osebni dohodek.
V nadaljevanju so delegati sprejeli tudi pobudo nekaterih predlagateljev, ki naj bi novoimenovanemu predsedniku poslovodnega odbora omogočila izbor bodočih sodelavcev. V zvezi s tem so člani poslovodnega odbora Tone Valas, Boris Kristančič in Franc Molan na seji podali ustne ostavke na svoja dela in naloge, delegati delavskega sveta ŠOZD Emona pa bodo o njih razpravljali
(Nadaljevanj* na 2. tirani)
V izvozu uspešnejši
Govori Ljubo Filipan
LJUBLJANA, 23. maja - »Iz spora med Yugotoursom in Kompasom se je rodil Globtour. Predvsem Vugotour-sovi .ljudje so ustvarili pogoje, da se je predhodnica ' Emone Prehrana odločila za oblikovanje lastne turistične agencije - pred dvajsetimi leti,« se spominja Ljubo Fili-i pan, direktor E-Globtoura.
, Sproščenih je bilo nekaj turističnih kadrov, med njimi : Petrih (Stockholm), Miloš Gorkič (Vugotours Brislej), j Fedor Jagodič, Matko Batoš (Dubrovnik), Stane Mencin- 5 Ser in še nekateri drugi, kar je dalo kadrovski potencial za Ustanovitev agencije v trgovski organizaciji.
Interes Prehrane, ki je pred dvajsetimi leti začela globlje prodirati v zunanjetrgovinsko menjavo, je bil v tem, da ei z lastno dejavnostjo ustvarila nekaj deviz za uvoz blaga široke potrošnje. Tedanji devizni režim je namreč zago-tavljai retencijsko kvoto za lastno razpolaganje. Tako smo ‘P^ia 68. leta ustanovili Globtour, njegov prvi direktor pa Je bil tov. Mecinger. Hkrati sta se Slavnik in Prehrana dogovorila, da je bolj smotrno, da agencija dela v okviru Prehrane, kjer ima več pogojev, da pa bo Slavnik (direk-tor Verbič) opravljal vse prevoze.
Hkrati z nastankom Globtoura še je pojavila ideja pri Vzhodnonemški trgovski hiši Kaufhof, da bi po vzoru Neckermana formirala turistično agencijo, novo dejavnost, nudenje turističnih uslug. Že 68. leta je bil sklenjen načelni sporazum med Prehrano in Kaufhofom, da bo agencijske posle v Jugoslaviji za Kaufhof opravljal Globtour. Tako je bila pravzaprav oblikovana baza za nastanek Globtoura.
,.s pomočjo Vugoloursev in Kaufhofa seje Globtour hitro uveljavil v svetu. Tačas je bil poudarek na pridobiva-']iu tujih turistov za počitnikovanje v Jugoslaviji, šele kasneje je Globtour razširil svojo dejavnost tudi na organiziranje izletov in počitnic za domače goste.
S pomočjo tov. Vetriha je Globtour začel voziti v Jugoslavijo skandinavske goste. Z Jugotoursi je bil sklenjen dogovor, da Globtour servisira njihove goste na območju Slovenije in Istre. Tako smo začeli z Angleži.
Globtour organizira različne aranžmaje za domače in tuje goste v razmerju 1:3, kar je pravzaprav dolgoletna stalnica, in sicer letos bo poskrbel za okoli 100 tisoč domačih in 300 tisoč gostov iz tujine.«
Filipan je bil 1968. leta pomočnik glavnega direktorja Prehrane, 1978je postal predsednik poslovodnega odbora Sozd Emona, nato je bil član poslovodnega odbora za zunanjetrgovinsko in turistično dejavnost, 1986. leta pa je Postal direktor turistične agencije Globtour.
Usmeritev naše agencije je v glavnem enaka ves čas od
1 (Nadaljevanje na 9. tirani)
■ ZADNJA VEST
Or. Anton Franovič promoviran v primarija

LJUBLJANA, 23. maja - Na slavnostni seji Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo Slovenije, ki je bila v Klubu delegatov so profesorju dr. Antonu Franoviču iz čateških Term podelili naziv primarij.
Iskreno čestitamo!
E. L
J
IZVOZ
V prvih treh mesecih letošnjega leta je SOZD EMONA izvozila za 20,956.481 US do-laijev blaga in storitev na
konvertibilno področje ter za 3,125.623 dolarjev na klirinško področje. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je izvoz na kon-
vertibilno področje večji za 111%, medtem ko je izvoz na klirinško področje na nivoju lanskega leta.
Lastni izvoz blaga na kon-
vertibilno področje je znašal 6,755.746 US dolarjev in je bil za 52% večji kot v ena-
(Nadaljevanje na 2. tirani)
■ XV. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE
Prehodni pokal že petič zapored na Ptuj
V izvozu uspešnejši
(Nadaljevanje s 1. strani)
kem obdobju lansko leto. V blagovnem izvozu se je povečal delež izvoza Mesne industrije Zalog pd 18% na 43% v letošnjem letu. Izvozili so za 2,9 mio dolarjev blaga, istočasno pa so uvozili za 2,2 mio dolarjev. Načrtovani izvoz blaga na konvertibilno področje je dosežen 28%.
Na klirinško področje so OZD EMONE izvozile za 685.844 dolarjev blaga, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani 64% več, načrtovani izvoz pa je dosežen 24%.
V treh mesecih so OZD Emone izvozile za 4,9 mio dolarjev storitev na konvertibilno področje, kar je 94% večji izvoz kot v enakem obdobju lansko leto. V skupnem izvozu storitev se je povečal delež izvoza Emona
Commerce od 58% na 70% v letošnjem letu. Načrtovani izvoz storitev je dosežen 18%.
Komisijski izvoz blaga na konvertibilno področje za OZD izven SOZD-a se je povečal za 216% in je znašal 9,2 mio dolarjev.
Za OZD, ki so v sestavu SOZD-a pa se je povečal za 111%. Načrtovani komisijski izvoz blaga na konvertibilno področje je dosežen 32%.
Komisijski izvoz blaga na klirinško področje za OZD izven SOZD-a je nižji za 12% v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Načrtovani izvoz pa je dosežen 18%.
UVOZ
V treh mesecih letošnjega leta je bilo uvoženo s konver-
tibilnega področja za 10 mio dolarjev blaga in storitev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta 33% več. Lastni uvoz blaga je znašal 2,574.059 dolarjev in je na nivoju lanskega uvoza, uvoz storitev je večji za 56%, komisijski uvoz blaga pa je večji za 49%. Načrtovani uvoz blaga in storitev je dosežen 16%.
S klirinškega področja se je znižal uvoz blaga za 20%. Za lastne potrebe je bilo uvoženo za 1.3 mio dolarjev blaga s klirinškega področja, kar je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 15%, več za 33% pa se je znižal komisijski uvoz blaga za OZD izven SOZD-a. Načrtovani uvoz blaga in storitev s klirinškega področja je dosežen 13%.
A. Verbinc
IZVOZ IN UVOZ V OBDOBJU JANUAR—MAREC 1988
	Doseženo L-III.		Ind	Plan	Ind
	1987	1988		1988 dos/plan	
IZVOZ					
A) KONVERT. PODR.					
1. Blago SOZD	4,454.292	6,755.746	152	23,624.271	28
2. Storitve SOZD	2,566.914	4,982.294	194	28,057.651	18
Skupaj B+S	7,021.206	11,738.040	167	51,681.922	23
2. Komisija B izven SOZD	2,915.101	9,218.441	316	30,498.000	30
Skupaj izvoz na konvert.	9,936.307	20,956.481	211	82,179.922	26
B) KLIRINŠKO PODROČJE					
1. Blago SOZD	417.302	685.844	164	2,871.007	24
2. Storitve SOZD		4.358		2,459.197	
Skupaj B+S	417.302	690.202	165	5,330.204	13
3. Komisija B izven SOZD	2,733.583	2,435.421	88	13,803.000	18
Skupaj izvoz na kliring	3,170.885	3,125.623	99	19,133.204	16
Izvoz skupaj A+B	13,107.192	24,082.104	184	101,313.126	24
UVOZ					
A) Konvertibilno področje					
1. Blago SOZD	2,570.152	2,574.059	99	20,617.186	12
2. Storitve SOZD	623,946	971.319	156	3,994.242	24
Skupaj B+S	3,194.098	3,545.378	111	24,611.428	14
3. Komisija B izven SOZD	4,482.056	6,686.611	149	37,036.000	18
Skupaj uvoz s konvert. podr.	7,676.154	10,231.989	133	61,647.428	16
B) Klirinško področje					
1. Blago SOZD	1,131.919	1,306.650	115	4,906.400	27
2. Storitve SOZD					
Skupaj B+S	1,131.919	1,306.650	115	4,906.400	27
3. Komisija B izven SOZD	2,907.555	1,946.752	67	15,050.000	13
Skupaj uvoz s klirin. podr.	4,039.474	3,253.402	80	19,956.400	16
Uvoz skupaj A+B	11,715.628	13,485.391	115	81,603.828	16
IZVOZ BLAGA NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-MAREC 1988					
					v USI
	Doseženo L-III.		Ind	Plan	Ind
	1987	1988		1988 dos/plan	
AGROEMONA	97.304	132.833	137	424.488	31
E-MESNA INDUSTRIJA	820.088	2,890.740	352	5,735.164	50
E-RIBARSTVO	1.348	41.565	3083	336.156	12
E-KK Ptuj	456.915	497.764	109	1,544.283	32
E-INŽENIRING	1.946	95.441	4904	375.180	25
E-COMMERCE	3,076.691	3,097.403	101	15,209.000	20
SKUPAJ SOZD	4,454.292	6,755.746	152	23,624.271	28
IZVOZ STORITEV NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJU JANUAR-MAREC					
1988					
	Doseženo I.-III.		Ind	Plan	Ind
	1987	1988		1988 dos/plan	
E-COMMERCE	1,497.176	3,480.998	232	15,596.000	22
E-KK Ptiy	2.456	800	33	12.180	7
E-INŽENIRING		180.666		338.883	53
E-MERKUR		9.223			
E-GLOBTOUR	398.075	553.440	139	3,514.934	16
E-HOTELI	669.207	757.167	113	8,595.654	9
SKUPAJ SOZD	2,566.914	4,982.294	194	28,057.651	18
IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Predsednik PO Borut Šnuderl odstopil
(Nadaljevanje s 1. strani)
v roku 3 mesecev po nastopu dela novoimenovanega predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona. Isto-
časno pa so sprejeli stališče', da o takšnem odstopu za člane poslovodnega odbora
Ivana Muhiča, Veljka Križnika in Jožeta Pogačnika ni potrebno sklepati ker
z dnem 28. junijem 1988 odhajajo v pokoj o čemer so o njihovih odpovedih sklepali že na predhodnih sejah delavskega sveta sozda.
Z. Gjurin
S POSVETA V MOKRICAH
Kako v bodoče
Proučevanje in reševanje ključnih problemov
v USI
Sredi meseca maja se je v gradu Mokrice zbralo dvajset vodilnih in strokovnih delavcev Emone iz vseh njenih dejavnosti, da prerešetajo ključne emonske probleme, in da se dogovore kako v bodoče.
ge, nosilci in roki izvedbe. •Zastavljeno delo pa se intenzivno nadaljuje z isto in še
razširjeno skupino v ljubljanski Emonki.
P. K.
Udeleženci so pod vodstvom Sebastjana Piskarja, direktorja Zavoda za organizacijo poslovanja in po metodi »sistemskega inženiringa« intenzivno obravnavali probleme tri dni, od jutra do večera. Delo je potekalo delno skupaj, delno pa razdeljeno v štiri skupine. Po proučitvi vseh problemov, njihove medsebojne povezanosti in posledičnosti, se je oblikovalo šest ključnih problemskih sklepov in sicer:
■ Kadrovska politika mora zagotoviti učinkovito in inovativno vodstveno strukturo.
■ Podjetniška organiziranost enot.
■ Izboljšati informacijski sistem Emone tako, da bodo enote gospodarjenja oskrbljene s potrebnimi podatki.
NEBLAGOVNI IZDATKI (dnevnice in podobno)
v USI
	I-III 19871-III 1988		IND
AGROEMONA	10.591	2.927	28
E-MESNA INDUSTRIJA	2.282	5.297	232
E-RIBARSTVO	153	106	69
E-KK Ptuj	540	8.277	1533
E-IPKO	616	73	12
E-COMMERCE	211.135	307.398	145
E-BLAGOVNI CENTER	5.531	3.784	68
E-MERKUR	13.041	14.632	112
ERC	64.558	46.699	72
E-INŽENIRING	18.740	7.506	40
INTERNA BANKA	5.270	583	11
DS SOZD	11.125	14.504	130
E-HOTELI	100.363	311.603	310
E-GLOBTOUR	180.000	247.930	138
SOZD SKUPAJ	623.946	971.319	156
Anton Mostička, drugače hišnik v fužinskem centru, poprime vedno, če je treba, za vsako delo, skupaj s kolegom Mirkom Leburičem preverjata blago, ki je dospelo in bo ponovno napolnilo prodajne police
Zlati Slonček
Ob modernizaciji hotela Slon - njegovega gostin-sko-delikatesnega dela pred glavno pošto v Ljubljani - ki dosega in presega tovrstno evropsko in domačo ponudbo, je naj starejši ljubljanski hotel dobil tudi zlatarski lokal - v Nazorjevi ulici 5 Res je sicer, da je lokalček v manjši ilegali za oko vendar pa ga vodi mlad zlatar Marko Kunaver iz znane in renomirane ljubljanske zlatarske družine. Ponudba modernih in unikatnih izdelkov iz belega in rumenega zlata je široka. Vseh vrst popravila in prenova nakita, cene uvajalno zmerne.
N. I.
■ Nagrajevati po rezultatih dela in v visoki odvisnosti od uspešnosti enot gospodarjenja.
D
GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO...
■	Postaviti tako razvojno strategijo, da bo imela Emona konkurenčne in atraktivne programe ter izbrana tržišča.
■	Izkoristiti in mobilizirati vse pomembno znanje emonskih strokovnjakov ne glede, kje so locirani.
Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase.
Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo.
Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa listo pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne.
Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu... ali pa ne.. .
Teh »lahko« je nešteto.
Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati.
O
O

Turizem nas bogati

Že na tem delovnem posvetovanju so se začeli izdelovati podrobnejši projekti za načrtno razreševanje obstoječih problemov. Projekti bodo izdelani tako, da bodo podrobno postavljene nalo-
NOVO V PROGRAMU
Križarjenje po Kornatih in Srednji Dalmaciji
Letalski prevozi s popusti Ohrid, Dubrovnik, Split 7 dni moije, 7 dni planine -poseben popust
V	poslovalnicah Globtoura - v vseh obmorskih krajih organizirajo eno ali večdnevne izlete - za
domače goste nudijo poseben popust.
V	juniju, septembru in oktobru vam E-Globtour omogoča bogato izbiro izletov po domovini in tujini.
■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA
Borut Žnuderl dao ostavku____________________________
Za vršloca dužnosti Poslovodnog odbora imenovan potpredsednik Mitja Svetelj
LJUBLJANA, 17. m^ja - Na sednici radničkog sa-veta SOUR-a Emona, koja se je održala u poslovnoj zgradi Emone u Ljubljani, delegati su puna tri sata sa svom od-govornošču pretresali jedinu tačku dnevnog reda - izjavu predsednika Poslovodnog odbora SOUR Emona Boruta Snuderla, kojom daje odstavku na ovu funkciju, koju je podneo da bi se brže reševali otvoreni unutrašnji problemi, sadržaj i efikasnost dejstvanja na nivou SOUR (kadrovska politika i sl.) i to još u periodu dok Emona po-stiže dobre rezultate.
Delegati su bili na sednici detaljno upoznati sa hrono-logijom dogadanja u vezi od-stupa predsednika Poslovodnog odbora.
Predsednik Poslovodnog odbora Borut Šnuderl je svoju izjavu podneo pred-sedniku radničkog saveta bOUR Emona Dušanu Bračunu dana 15. aprila, te o to-cae obavestio nadležne op-stinske i organe društveno-Političkih organizacija opšti-Pe Ljubljana Moste-Polje. u vezi toga bila je 10. maja ®azvana sednica predsedni-stva akcione konferencije
SKS SOUR Emona, kojoj su prisustvovali i Iztok Wiri-kler, predsednik gradskog
0	komiteta SKS Ljubljana
1	Ivan Kuhar, predsednik CK SKS Ljubljana Moste-Polje. Na sednici su rasprav-Ijali o idejno-političkim pita-njima u vezi odstupa predsednika poslovodnog odbora. Tom prilikom je bilo ut-vrdeno da bi se o torne morali izjasniti nadležni organi u SOUR Emona, u saradnji sa društveno-političkim organizacijama.
U iscrpnoj i opširnoj ra-spravi delegati radničkog saveta SOUR Emona usvojili su sledeče zaključke:
•	Radnički savet SOUR Emona jednoglasno usvaja ostavku predsednika Poslovodnog odbora SOUR Emona Boruta Snuderla.
•	Borut Snuderl, predsednik Poslovodnog odbora SOUR Emona razreževa se funkcije predsednika na sopstveno traženje.
•	Do preuzimanja dužnosti novog predsednika Poslovodnog odbora SOUR Emona, koji če biti imenovan nakon izvršnog javnog
raspisa, poslove koji se odnose na radno područje predsednika Poslovodnog odbora SOUR Emona obav-Ijati če Mitja Svetelj, dipl. iur., član Poslovodnog odbora, u svojstvu vršioca dužnosti.
•	Primopredaja poslova izmedu Boruta Snuderla i Mitje Svetelja izvršiti če se u roku jedpog meseca.
•	U sredstvima javnog informisanja odmah če se raspisati poslovi i radni za-daci predsednika Poslovodnog odbora SOUR Emona (rok za prijavu je 8 dana).
U komisiju, koja je zaduže-na da se izvrši javni razpis, imenovali su delegati radničkog saveta Dušana Bračuna iz Agroemone i Idu Drofel-nik iz radne organizacije Emona Commerce. Po dva člana raspisne komisije imenuje koordinacioni odbor sindikata SOUR Emone i Skupština opštine Ljubljana Moste-Polje.
Svi navedeni zaključci bili su usvojeni jednoglasno.
Delegati radničog saveta jednoglasno su usvojili i zak-Ijučak da se organima radne zajedpice SOUR Emona
predloži da se Boruta Žnuderla rasporedi na odgovara juče radne zadatke u okviru radne zajenice zajedničkih službi do nastopa novih dužnosti.
Sa pet suzdržanih glasova bio je usvojen zaključak da se Borutu Žnuderlu obezbe-di dosadašnji lični dohodak.
U nastavku rada delegati su usvojili i inicijativu da se novoimenovanome predsedniku Poslovodnog odbora omoguči izbor budučih sa-radnika. U vezi toga su članovi Poslovodnog odbora Tone Valas, Boris Kristančič i Franc Molan na sednici podneli usmene ostavke na svoja radna zaduženja. Delegati radničkog saveta SOUR izjasniti če se o ovim ostavkama u roku tri meseca nakon nastupa rada novoime-novanog predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona. Istovremeno su zaključili da o odstupu članova Poslovodnog odbora Ivana Muhiča, Veljka Križnika i Jožeta Pogačnika ne bi raspravljali obzirom da dana 28. juna od-laze u mirovinu, a o torne se je več raspravljalo i na pret-hodnim sednicama.
Z. Gjurin
informator
Srpskohrvatski prilog
Prehodni pehar i peti put sportašima Kmetijskog kombinata Ptuj
VEST IZ ČATEŽA
Priznanje našemu lekarn Antonu Franoviču
U gradu Bath, u Engleskoj, bila je na pobudu dvanaest nacionalnih udruženja bolesnika sa anki-lozantnim spondilitisom iz celoga sveta osnovana Federacija ovih udruženja (ASIF)
Svrha ASIF-a je koordinacija rada nacionalnih udruženja kao i rad na projektima koji su zajednič-kog značaja za sve ove neprofesionalne organizacije, čija je svrha samopomoč bolesnicima sa ankilo-zantnim spondilitisom.
U svojstvu saosnivača sastanku Društva bolesnika sa ankilozantnim spondilisom SR Slovenije pri-sustvovao je prof. dr. Anton Franovič iz Termi u Čatežu, koji je i bio izabran u Council - Savet ASIF-a, koji predstavlja najvišji organ Federacije.
Pridružujemo se čestitkama!
ČATEŽ OB SAVI, 14. maja - Brojnim autobusima, kom-bijima i automobilima pristi-pi su sportaši Emone u Ča-teške Terme da se ogledaju u jedanaest različitih sport-skih disciplina.
Sportašice i sportaši iz 16 radnih organizacija Emone hatecali su se u bočanju, ku-panju, košarci, krosu, matom nogometu, Stonom teni-su» plivapju, gadanju, šahu, hatezanju konopa i tenisu. .Ptujčani, inače več pargo-“toa favoriti sportskih igara 1 ove su godine pobedili, ovaj Put sa malom prednošču, osam bodova, ispred sporta-?a Jestvine iz Kopra, kojima ,e lani pripalo peto mesto.
Ukupno su Ptujčani osvojili 114 bodova, sportaši iz Kopra 106, treči su bili sportaši iz Ilirske Bistrice sa 87 bodova. Lani su bili na osmom mestu sa 56 bodova. Četvrto i peto mesto sa 75 bodova delili su ljubljanski Merkur i domačini iz Brežica.
Vreme organizatorima i takmičarima nije bilo sklo-no. Kratkotrajnih pljuskova istina nije bilo, ali je čangri-zavo, sumorno vreme ceo dan pretilo kišom. Ali ni su-morni, sivi i teški oblači, koji su kao Damoklov mač viseli nad Čatežem, nisu mogli omesti elan i borbenost Emoninih sportašica i spor-taša.
■ SA SAVETOVANJA U MOKRICAMA
Kako ubuduče
Izučavanje i rešavanje ključnih Problema Emone
. Sredinom meseca maja se to u zamku Mokrice sastalo rukovodečih radnika j stručnjaka Emona da se za-todno posvete ključnim pro-Ptomima. Učesnici savetova-{*Ja su pod vodstvom Sebastjana Piskara, direktora Za-v°da za organizacjju poslednja, po medoti sistemskog 'hženjeringa, postavili na re-?eto sve tekuče probleme, 'ntenzivno tri dana, od jutra Uo večera. Rad na savetova-Plu odvijalo se je delimično pjedno, a delimično razde-'ton u četiri grupe. Nakon što “U detaljno bili proučeni svi Problemi u njihovoj med-Usobnoj zavisnosti i kauzali-,Ptu, bilo je oblikovano šest fujUčnih problemskih zak-'OUČaka:
• Kadrovska politika mo-a obezbediti efikasnu i ino-t ahvnu rukovodeču struk-
J* Nagradivati po rezultati-to,a rada i u visokoj odvisno-11 o uspešnosti jedinica pri-
■	Organizovanost jedini-ce po preduzetničkim princi-pima
■	Poboljšati informacioni sistem, tako da budu sve je-dinice prevredivanja snad-bevene potrebnim podacima
■	Ostvariti takvii razvojno strategiju kojom če Emona steči konkurentne i atraktivne programe te izabrana tr-žišta
■	Primeniti i mobilizirati svo znanje emonskih stručnjaka, bez obzira gde se ovi nalaze.
Več na ovom radnom save-tovanju otpočeta je izrada detaljnijih projekata u svrhu naertnog reševanja postoje-čih problema. Projekti če biti razradeni tako da če u njima biti detaljno ispostavlje-ni zadaci, nosioci i rokovi realizacije. Započetim radom intenzivno nastavlja ista i več nešto proširena grupa u Emonki, u Ljubljani.
P. K.
Zahvaljujoči veoma do-broj organizaciji takmičenja su se odvijala tačno prema predvidenem redu.
Pohvalu treba svakako izreči domačinu - ugostitelj-skom OOUR Terme Čatež, koji se je znao pobrinuti za brojne učesnike sportskih igara. Čule su se pohvale ukusne i izdašne hrane, brze i solidne usluge. Ukoliko je hvala izrečena iz ugostitelj-skih ustiju, ima veču vrednost i težinu.
Očekivanjima i nagadanji-ma je došao kraj kad su u 20 h predsednik orgamzaci-onog odbora Franc Molan i član odboralvan Tomše objavili rezultate.
U veseloj atmosferi uz pljusak i izraze oduševljenja podelili su medalje, pokale i priznanja najboljim sportašima Franc Molan, predsednik organizacionog odbora, Radivoj Jesenšek, predsednik odbora za šport i rekre-aciju, Ivan Germovšek, direktor radne organizacije Emona Posavje Brežice, te Igor Kadunc, direktor Interne banke Emona.
Veselje je trajalo do u kasne nočne sate. Za prijatnu i veselu atmosferu pobrinuli su se članovi ansambla Tonija Hervola iz Brežica, koji su ove godine več treči put svi-rali Emoninim takmičarima, zajedno sa pevačicom Mar-jetom Pogoršek, koja je uvek požela zasluženi aplauz.
Nedavno seje ansamblTonija Hervpla vratio iz Amerike, gde je šest sedmica zabavljač slovenačke iseljeni-ke u SAD i Kanadi, u Kli-vlendu i Torontu, u gradovi-ma u kojima živi veči deo iseljenika iz Slovenije.
E. I.
■ POSETE:
Dr. Anton Franovič promoviran u primarija
LJUBLJANA, 23. maja - Na svečanoj sednici Republič-kog komiteta za zdravstvo i socijalnu zaštitu, koja se je održala danas u 14 časova u Klubu delegata u Ljubljani, prof. dr. Antonu Franoviču podeljen je naziv primarija.
Prigodom promocija pridružujemo se iskrenim čestitkama!
E. I.
Sovjetski privrednici u Emoni
LJUBLJANA, 18. maja - Delegacija predstavnika' spoljne trgovine Sovjetskog Saveza, na čijem čelu se je nalazio potpredsednik Cen-trosojuza Starih Aleksander Nikolajevič, koji je i vršilac dužnosti generalnog direktora Sojuzcoopvnještorga, spoljnotrgovinske organizacije Centrosojuza, poselila je SOUR Emonu, radnu orga-nizaciju Emona Commerce. U delegaciji su se nalazili Te-selkin Valerio Nikolajevič, zamenik generalnog direktora Sojuzcoovnještorga, Nali-
globtour
mov Valeris Ivanovič, prvi zamenik predsednika Mopo-trebsojuza te Plugarev A. Grigorijevič, njihov predstavnik u Jugoslaviji.
Sovjetske goste je primio Vojko Volk, direktor RO Emona Commerce sa svojim saradnicima i stručnjacima Emoninog Inženiringa.
Bilo je reči o dosadašnjoj saradnji, kao i o radu u bu-duče. Za 1988. godinu predviden je obostrani promet u iznosu 20 miliona klirinških dolara, koji če se prema sadašnjim predvidanjima povečati na 25 miliona ki. dolara.
Bilo je govora o izgradnji zajedničke svinjogojske farme kapaciteta 10.000 glava godišnje, o preradi krompi-rovdg škroba, preradi otpad-ne hartije (rezanje i preša- ' nje), saradnji u izgradnji i opremi robnih kuča.
Nakon razgovora u Emonki gosti iz Sovjetskog Saveza
su poselili farmu Emone u Ihanu, domžalski Helios te Emoninog kooperanta Jožeta Pipana u selu Žeje (Cerklje), koji sa svojom mini far-mom postiže odlične rezultate u tovu svinja.
Potrebno je napomenuti da Emona veoma dobro poslovno saraduje sa Sojuzco-opvnještorgom več punih 25 godina, te da je sa jugoslo-venske Strane prva potpisala ugovor o saradnji i ugovore-ne poslove i realizovala.
Z. G.
■ NOVO U PROGRAMU
Krstarenje po Kornatima i srednjoj Dalmaciji
Avionski prevozi sa popustima Ohrid, Dubrovnik, Split
7 dana more, 7 dana planine - poseban popust U poslovnicam Globtoura - u svim primorskim gradovima organizacija jednodnevnih ili višednevnih izleta, za domače goste poseban popust.
U junu, septembru i oktobru E-Globtour vam nudi bogat izbor izleta po domovini i inostranstvu.
■ OOUR SUPERMARKET OSIJEK
Disciplinska mjera
Disciplinska komisija osnovne organizacije udru-ženog rada Supermarket Osijek, radne organizacije Emona Merkur Ljubljana je nakon javne rasprave održane 13. 04. 1988. godine izrekla disciplinski mjeru prestanak radnog odnosa radniku Bilič Morisu, prodavaču u OOUR Supermarket Osijek.zbog težih kršenja radnih obaveza iz člana 153. točke 3. Pravilnika o radnim odnosima.
Ova mjera neče se izvršiti ako radnik u godini dana ne učini novo teže kršenje radnih obaveza.
• XV, Letne športne igre Emone • XV, Letne športne igre Emone •
Prehodni pokal že petič zapored na Ptuj
ČATEŽ OB SAVI, 14. maja - S številnimi avtobusi, kombiji in osebnimi avtomobili so se v čate-ške Terme pripeljali športniki Emone, da se v enajstih panogah pomerijo za naslove najboljših.
Športnice in športniki iz 16 delovnih organizacij Emone seje pomerilo v balinanju, kegljanju, košarki, krosu, malem nogometu, namiznem tenisu, plavanju, streljanju, šahu, vlečenju vrvi in tenisu.
Ptujčani, ki že vrsto let veljajo za favorite, so tudi letos zmagali, sicer z malenkostno prednostjo osmih točk pred športniki iz koprske Jestvine, ki so lani osvojili peto mesto. Ptujčani so zbrali skupaj 114 točk, 106 točk so osvojili Koprčani, tretji pa so bili športniki iz ilirskobistriške Ilirije, ki so si priborili 87 točk. Lani so bili s 56. točkami šele na osme-mem mestu. Četrto in peto mesto pa so si s 75. točkami delili ljubljanski Merkur in domačini iz Posavja Brežice.
Vreme že tretje leto po vrsti organizatorjem in tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Kratkortajnih ploh sicer ni bilo, krmežljavo vreme pa je ves dan grozilo z dežjem, vendar sivi in težki oblaki, ki so kot Damoklejev meč viseh nad Čatežom, zagnanosti in borbenosti Emonk in Emoncev niso omajali.
Ob izredno dobri organizaciji prirediteljev so bila vsa tekmovanja v predvidenem času nared.
Vse priznanje pa je potrebno izreči gostitelju - gostinskemu tozdu Terme Čatež, kije po tej plati poskrbel za številne udeležence letnih športnih iger. Slišati je bilo številne pohvale o izdatni in okusni hrani ter hitri 'in solidni postrežbi. Če pa takšna pohvala pride iz hotelskih in gostinskih ust, pa ima še posebno vrednost in težo.
Ugibanja in pričevanja je bilo konec, ko sta ob 20. uri predsednik organizacijskega odbora Franc Molan in član odbora Ivan Tomše objavila dosežene rezultate.
Ob veselem, skoraj zaglušnem vzklikanju in ploskanju, so medalje, priznanja in pokale podelili najboljšim Franc Molan, predsednik organizacijskega odbora, Radivoj Jesenšek, predsednik odbora za šport in rekreacijo, Ivan Germovšek, direktor delovne organizacije Emona Posavje Brežice, ter Igor Kadunc, direktor Interne banke Emona.
Veselje za doseženo zlato, srebo, bron in osvojenimi pokali je trajalo še dolgo v nočne ure. Za veselo rajanje so poskrbeli člani slovenskega ansambla Tonija Hervola iz Brežic, ki so tokrat že tretjič po vrsti igrali Emoninim tekmovalcem, pevka Marjeta Podgoršek pa je vedno požela zaslužen aplavz.
Pred nedavnim se je ansambel Tonija Hervola vrnil iz Amerike, kjer je šest tednov zabaval slovenske izseljence v ZDA in v Kanadi - Clevelandu, Torontu ter v drugih mestih, kjer pretežno žive Slovenci.
E. I.
Predsednik organizacijskega odbora Franc Molan je prehodni pokal letnih športnih iger izročil vodji ekip ptujskega Kmetijskega kombinata Bojana Kocjanu - tokrat petič zapored.
Rezultati:_________________
SKUPNA UVRSTITEV
ŠIE-točke
1.	KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ	114
2.	JESTVINA KOPER	106
3.	ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA	87
4.	MERKUR LJUBLJANA	75
5.	POSAVJE BREŽICE	75
6.	HOTELI LJUBLJANA	71
7.	COMMERCE LJUBLJANA	69
8.	MERKUR PTUJ	66
9.	AGROEMONA DOMŽALE	56
10.	BLAGOVNI CENTER	50
11.	DOLENJKA NOVO MESTO	40
12.	EEC LJUBLJANA	29
13.	MESNA INDUSTRIJA ZALOG	20
14.	POSLOVNA STAVBA	15
15.	INTERNA BANKA LJUBLJANA	7
16.	HOTEL UNION	4
SKUPNA UVRSTITEV - ŽENSKE
ŠIE-točke
1.	EMONA JESTVINA KOPER	54
2.	EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ	41
3.	EMONA COMMERCE	40
4.	EMONA MERKUR LJUBLJANA	25
5.	EMONA POSAVJE BREŽICE	20
6.	EMONA DOLENJKA NOVO MESTO	15
7.	EMONA HOTELI LJUBLJANA	14
8.	EMONA BLAGOVNI CENTER LJUBLJANA 13
9. EMONA ELEKTRONSKI CENTER LJUBLJANA 12
10.	AGROEMONA DOMŽALE	9
11.	EMONA ILIRIJA	9
12.	EMONA MERKUR PTUJ	8
13.	POSLOVNA STAVBA	2
SKUPNA UVRSTITEV - MOŠKI
ŠIE-točke
1.	EMONA ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA	78
2.	EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ	73
3.	EMONA MERKUR PTUJ	58
4.	EMONA HOTELI LJUBLJANA	57
6.	EMONA JESTVINA KOPER	52
7.	EMONA MERKUR LJUBLJANA	50
8.	AGROEMONA DOMŽALE	47
9.	EMONA BLAGOVNI CENTER	37
10. EMONA COMMERCE LJUBLJANA	29
12.	EMONA MESNA INDUSTRIJA ZALOG LJUBLJANA	20
13.	EMONA ELEKTRONSKI CENTER LJUBLJANA 17
14.	POSLOVNA STAVBA	13
15.	EMONA INTERNA BANKA	7
16.	EMONA HOTEL UNION	4
BALINANJE
1.	ILIRIJA
2.	MIZ
3.	JESTVINA
4.	BLAGOVNI CENTER
5.	MERKUR PTUJ
6.	AGROEMONA
7.	MERKUR LJUBLJANA
8.	COMMERCE
9.	DOLENJKA
10.	POSAVJE
11.	HOTELI
12.	KK PTUJ
13.	EEC
ŠIE-točke
19
15
12
10
9
8
.	7
6 5 4 3 2 1
KEGLJANJE ŽENSKE
1.	JESTVINA
(Žižek 176, Sirk 214, Ugrin 177)
2.	COMMERCE
(Sušnik 191, Stiplovšek 188, Virant 173)
3.	POSAVJE
(Slak 188, Jurman 160, Grahek 196)
4.	KK PTUJ
(Janša 168, Klaneček 167, Kajnih 195)
5.	MERKUR LJUBLJANA
(Katelic 172, NiegelheU 182, Rumič 136)
6.	DOLENJSKA
(Miklavčič 155, Kmetič 143, Vidmar 173)
7.	BLAGOVNI CENTER (Omejec 151, Janc 167, Balantič 152)
8.	MERKUR PTUJ
(Mesarič 149, Hojnik 161, Cvilak 157)
9.	ILIRIJA
(Samsa 130, Čotar 143, Grli 175)
10 EEC
(Geijol 113, Kunaver 175, Čemov 157)
11.	POSLOVNA STAVBA (Bregar 125, Knez 114, Težak 135)
12.	HOTELI (Grmovšek 159)
Keglji ŠIE-točke
567	18
552	14
544	11
530	9
490	8
471	7
470	6
467	5
448	4
445	3
374	2
169	1
KEGLJANJE - Moški
1.	MERKUR PTUJ
(Ljubeč 357, Peteršič 400, Cafuta 416, Zupanič 416, Podgoršek 390, Mesarič 402)
2.	ILIRIJA
(Kreševič 400, Vičič 388, Samsa 306, Rojc 417, Iskra 432, Lanko 381)
3.	COMMERCE
(Probs 418, Ažman 382, Vinšek 339, Kokalj 402, Kolar 375, Sobočan 405)
4.	JESTVINA
(Sosič 406, Krmac 326, Čemeka 439, Ludvik 390, Rojac 379, Kolar 369)
5.	POSAVJE
(Šavrič 341, Mešiček 375, Rožman 388, Ban 386, Štangelj 412, Vidmar 350)
6.	KK PTUJ
(Šeruga 387, Čuš 1.379, Laninšek 399, Zavec 339, Gril 382, Čuš J. 362)
Keglji ŠIE-točke
2381	18
2324	14
2321	11
2309	9
2252	8
2248	7
7.	HOTELI
(Labrovič 373, Juričev 345, Fačkovič 348, Černič 373, Rožman 425, Velič 376)
8.	BLAGOVNI CENTER
(Rauter 380, Vidovič 365, Heine 387, Smrekar 346, Butala 315, Gregorc 388)
9.	MERKUR LJUBLJANA
(Jerše 437, Kontrec 426, Krempel 300, Hari 342, Žvab 400, Hostička 273)
10.	POSLOVNA STAVBA
(Tavčar 368, Virant 346, Živkovič 295, Česen 385, Kovač 361, Turman 420)
11.	AGROEMONA
(ŠaUka 371, Alešič 376, Jokič 301, Dežman 380, Gračnar 308, Tajinšek 335)
12.	DOLENJKA
(Brodarič 319, Hudak 379, Karin 281, Podgornik 389, Dichelberger 399, Jaili 269)
2240
2181
2178
2175
2071
2036
6
5
4
3
2
1
KEGUANJE - MOŠKI - POSAMEZNO
		Keglji
1. Čemeka Danilo	JESTVINA	439
2. Jerše Franc	MERKUR LJUBLJANA	437
3. Iskra Jože	ILIRIJA	432
4. Kontrec Drago	MERKUR LJUBLJANA	426
5. Rožman Franc	HOTELI	425
6. Turman Stane	POSLOVNA STAVBA	420
7. Probs Rudi	COMMERCE	418
8. Rojc Cveto	ILIRIJA	417
9. Zupanič Marjan	MERKUR Ptuj	416
10. Cafuta Slavko	MERKUR Ptuj	416
KEGLJANJE -	ŽENSKE - POSAMEZNO	
1. Sirk Marija	JESTVINA	214
2. Grahek Meta	POSAVJE	196
3. Kajnik Sonja	KK PTUJ	195
4. Sušnik Danica	COMMERCE	191
5. Slak Renata	POSAVJE	188
6. Stiplovšek Stanka	COMMERCE	188
7. Niegehel Adela	MERKUR LJUBLJANA	182
8. Ugrin Rozeta	JESTVINA	177
9. Žižek Silva	JESTVINA	176
10. Grlj Jožica	ILIRIJA	175
KOŠARKA
1.	ILIRIJA
2.	POSAVJE
3.	HOTELI
4.	INTERNA BANKA
5.	AGROEMONA
6.	MERKUR LJUBLJANA
7.	KK PTUJ
8.	BLAGOVNI CENTER
9.	COMMERCE 10. DOLENJKA
ŠIE-točke
16
12
9
7
6
, 5 4 3 2 1

Boj pod košem. Za dragocene točke gre.
POLFINALE
ILIRIJA: INTERNA BANKA	41:30
POSAVJE: HOTELI	49:27
FINALE
<l-2) ILIRIJA; POSAVJE	25:24
(3-4) INTERNA BANKA : HOTELI	38:46
KROS - ŽENSKE
1.	KK PTUJ
(Skralovnik, Bah, Toplak)
2.	JESTVINA KOPER (Deluk, Mavrovič, Grmek)
3.	COMMERCE
ŠIE-točke
m XV. Letne športne igre Emone • XV. Letne športne igre Emone •
KROS - MOŠKI
1.	MERKUR LJUBLJANA (Groznik, Shala, Černič)
2.	KK PTUJ (Murko, Zsušek, Širec)
3.	HOTEU
(Kožar, Labrovič, Vugdelija)
POLFINALE
HOTELI: MERKUR LJUBLJANA I.	1:0
MERKUR LJ. II.: ILIRIJA	1:6
8
FINALE
4	(1.-2.)HOTELI: ILIRIJA	2:6
(3.-4.) MERKUR LJ. I.: MERKUR LJ. II.	1:4
1
Ekipa malega nogometa iz Osijeka, kjer je nogomet šport
Najhitrejši krosisti Emone kategorije A. Od leve na desno: NAMIZNI TENIS — MOŠKI Nenad Miklič, srebro, Damir Černič, zlato in Ivica Vukde-Uja, bron.
ŠIE-točke
Kros - ženske — posamezno
kategorija C
*• Bregar Hilda Rismondo Mihaela "• Skralovnik Mojca l' "Jegušar Irena ■Vreček Uršula O-Deluk Liljana
POSLOVNA STAVBA
MERKUR LJUBLJANA, Maloprodaja
KK PTUJ
COMMERCE
BLAGOVNICENTER
JESTVINA KOPER
kategorija B
L Trkman Draga 2. Mavrovič Rosana f Gabrijela Vukojevič Sonja a. Saiuber Neda
COMMERCE LJUBLJANA JESTVINA KOPER KKPTUJ KKPTUJ
JESTVINA KOPER
kategorija A
L Šauperl Nada
2.	Komočar Ksenija
3.	Grmek Ester
4.	Toplak Marija
5.	Somonta Krpan
6.	Zavodnik Damjana
7.	Lukavečki Darja
8.	Dešnik Vesna
9.	NovinšakLili
10.	Zagorc Viktorija
D- Tomažin Sonja 12. Udovč Brigita '3. Tinta Pavla (odstopila)
MERKURPTUJ AGROEMONA DOMŽALE JESTVINA KOPER KK PTUJ
JESTVINA KOPER BLAGOVNI CENTER MERKUR UUBUANA KKPTUJ
BLAGOVNI CENTER
COMMERCE LJ UBUANA COMMERCE LJUBLJANA DOLENJKA NOVO MESTO COMMERCE UUBUANA
Kros — moški — posamezno
kategorija C
J- Groznik Pavel
2- Cerar Vasja Gregorc Franc J- Murko Peter Kožar Vlado
MERKUR UUBUANA, DSS MESNA INDUSTRIJA ZALOG BLAGOVNICENTER KKPTUJ HOTEU
Kategorija B
*• Zajšek Jože 2- Labrovič Zlatko “■ Dobršek Anton Shala Shefki
KKPTUJ HOTELI, Terme MESNA INDUSTRIJA ZALOG MERKUR UUBUANA
1.	E EC	16
2.	DOLENJKA	12
3.	POSAVJE	9
4.	AGROEMONA DOMŽALE	7
5.	MERKUR LJUBLJANA	6
6.	KK PTUJ	5
7.	BLAGOVNI CENTER	4
8.	JESTVINA	3
9.	POSLOVNA STAVBA	2
10. HOTELI	1
NAMIZNI TENIS - ŽENSKE
ŠIE-točke
1.	MERKUR LJUBLJANA	13
2.	JESTVINA KOPER	9
3.	BLAGOVNI CENTER	6
4.	COMMERCE LJUBLJANA	4
5.	KKPTUJ	3
6.	HOTELI	2
7.	POSAVJE	1
Pomerili so se tudi mojstri bele žogice.
Kategorija A
*• Černič Dan
2.	MilikičNer
3.	Vugdelija I
4.	Bratož Alei
5.	Širec Olive 6- Cirikovičli
■ --«rgovic
m ^mlt°vičl
Panič Mihi
MERKUR UUBUANA, SM Osijek MERKUR UUBUANA, Maloprodaja HOTELI, Terme JESTVINA KOPER KK PTUJ
MERKUR UUBUANA BLAGOVNI CENTER MERKUR UUBUANA MERKUR UUBUANA AGROEMONA DOMŽALE
^ali nogomet
J- ILIRIJA
hoteli f Merkuru Merkur u
^ AGROEMOh e. JESTVINA l KKPTUJ POSAVJE AGREOMOh MIZ
ii- COMMERC-
13
14!
ŠIE-točke
20
16
13
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
NAMIZNI TENIS - MOŠKI POSAMEZNO
1.	Darko Makovec
2.	Vojko BuUč
3.	Drago Blažič
4.	Marjan Tavčar
5.	Franc Uršič
6.	Tomo Živkovič
7.	Jože Virant
8.	Tomislav Frič
9.	Samo Bezjak
10.	Delač
11.	Dominik Tominc
12.	Stojan Žižek
13.	Drago Kontrec
14.	Bojan Rožman
15.	Česnik
16.	Brane Tomšič
17.	Miodrag Jovanovič
18.	Zlatko Ludvik
19.	Radivoj Gomboc
20.	Avgust Lah
MERKUR LJUBLJANA DOLENJKA DOLENJKA POSLOVNA STAVBA KKPTUJ
POSLOVNA STAVBA POSLOVNA STAVBA AGROEMONA KK PTUJ
MERKUR LJUBLJANA MERKUR LJUBLJANA KK PTUJ
MERKUR LJUBLJANA POSAVJE COMMERCE MERKUR LJUBLJANA AGROEMONA JESTVINA BLAGOVNI CENTER KKPTUJ
NAMIZNI TENIS - POSAMEZNO
1.	Zina Kastelic
2.	Rita Krpan
3.	Vlasta Gajzer
4.	Marta Fackovič
5.	Mojca Repič
6.	Urška Vreček
7.	Metka Škamperle
8.	MagdaRus
9.	Heda Okorn
10.	Irena Lešnik
11.	Silva Žižek
12.	Marta Kljun
ŽENSKE
MERKUR LJUBLJANA
JESTVINA
KK PTUJ
HOTELI
COMMERCE
BLAGOVNI CENTER
BLAGOVNI CENTER
MERKUR LJUBLJANA
COMMERCE
KKPTUJ
JESTVINA
MERKUR LJUBLJANA
PLAVANJE — ženske
ŠIE - točke
1.	HOTELI
(Pintarič, Adamič, Mirkovič?	10
2.	EEC
(Nanut, Klešnik, Ahmad)	6
3.	JESTVINA
(Erhalič, Ogrin, Grmek)	3
4.	KK PTUJ
(Skarlovnik, Kovačič, Mišmaš)	1
'00
Nogometaši iz Maximarketa so v novih dresih nastopili za ljubljanski Merkur
■ Športne igre so bile...
so rekli in - nič se jim ni zgodilo
Janez Pižmoht iz ljubljanskega Supermarketa: »Lani me ni bilo, zato o kakšni primerjavi ne morem nič povedati. Zelo sem zadovoljen. Menim, da je vse v redu.«
Pero Šušak, vodja ekipe iz Supermarketa Osijek: »Iz Osijeka nas je došlo devet takmičara. Malo nas je, ali smo jaki. Želimo očuvati tradiciju i zato nastojimo uvijek biti prisutni na sportskim igrama. Naročito nas je obradovao naš takmičar Damir Černič koji je osvojio zlatnu medalju u krosu. O samoj organizaciji igara i atmosferi koja tu vlada mogu se jedino pohvalno izraziti. Ujedno bi dodao da sam tu več jedanaesti put«
Igor Kadunc iz Interne banke Emona:
»Na športnih igrah sodelujem prvič aktivno. Še pridem«.
Bojan Matko iz Supermarketa Ljubljana:
»Bile so dobre, a nekaj kar je nekoč bilo prisotno se je izgubilo. Tekmovanja so prenatrpana. Zmanjka nam tekmovalcev.«
Pavel Groznik iz ljubljanskega Merkurja:
»Z letošnjimi igrami sem tako kot z vsemi doslej zadovoljen. Vedno se srečam s prijatelji in znanci. Tekmujemo kdo bo hitrejši, boljši. Kljub športnemu rivalstvu smo prijatelji. Kot ena sama velika družina smo. Menim, da je dobro, če se tako srečujemo tudi v kriznih časih, kot so sedaj. To nas povezuje in ustvarja trdnejšo pripadnost kolektivu«.
Janez Goričnik, iz restavracije »Maksim« Trgovske hiše Majcimarket:
»foa športnih igrah sodelujem in tekmujem prvič. O mojih šahovskih rezultatih raje molčim. Kot gostinec pa tole - vse priznanje gostinskemu osebju v Termah, prijaznost, postrežba in hrana, vse je 1 A s črtico.«
Magda Rus iz Maximarketa:
»Na igrah sem že četrtič. Imam pa vtis, da nas je vedno manj. Mislim tekmovalcev. Tudi moje prve igre so bile tu v Termah. Menim tudi, daje bila zagnanost pred štirimi leti večja.«
Franci Lavrač, vodja restavracije v Emonki:
»Strinjam se, kar je povedala Magda. Tudi mene vedno bolj prepričuje vtis, da je bilo pred leti več zagnanosti in rivalstva. Dozdeva se mi, daje od Čuprije dalje vedno manj tekmovalnih ekip oziroma tekmovalcev. Za šah je bilo njega dni tudi 13 ekip, sedaj jih je ostalo le še sedem.«
Ada Podgornik iz Supermarketa Ljubljana:
»Vse kompletno lahko le pohvalim. Odlično je. Letos sem nastopila in tekmovala v streljanju drugič. Na igrah pa sem bila že pred petnajstimi leti. Takrat sem fotografirala.«
Marjan Tavčar, delovna skupnost Poslovne stavbe:
»Z eno besedo odlično! To velja tako za organizacijo kot za hrano in tekmovanja. Tekmoval sem v kegljanju in namiznem tenisu. Za tretjo panogo je zmanjkalo časa in moči. Dvoje tekmovanj v enem dnevu še gre. Več je že skoraj nemogoče. Imam pa tudi jaz vtis, da nas je tekmovalcev vedno manj «
Franc Česen iz DS Poslovna stavba:
»Vse je bilo O.K, Družba dobra - le vreme je bilo slabo.«
Draga Trkman, DO Emona Commerce:
»Bilo je lepo. Tudi vreme je bilo kar v redu. Kljub sivim svinčenim oblakom. Vsaj vroče nam ni bilo. In kaj naj še povem? Bilo je naporno a še pridemo. Še nekaj o progi za kros. Bila je dobra saj si ni nobena zlomila nog, le ena je padla na pesek in si odrgnila kolena. Tik pred ciljem je bila odrinjena od druge tekmovalke. Ni pa bilo namerno.«
Slovenski ansambel Tonija Hervola, ki je poskrbel za zadnjo panogo - za ples, kjer so vsi nastopili izven konkurence.
• XV. Letne športne igre Emone •
XV. Letne športne igre Emone •

PLAVANJE - Moški
1.	HOTELI
(Lojo, Labrovič, Vukdelija)	11
2.	KK PTUJ
(Kocjan, Dobljekar, Rozman)	7
3.	POSAVJE
(Smrekar, Slak, Žnidaršič)	4
4.	MERKUR LJUBLJANA
(Groznik, Petrič, Milikič)	2
5.	JESTVIN
(Krpan, Pečar, Černač)	1
PLAVANJE ženske - posamezno
SKUPINA C
1.	NanutTatjana
2.	Pintarič Mira
3.	Vreček Urška
4.	Erhalič Darinka
5.	Skarlovnik Mojca
SKUPINA B
1.	Adamič Majda
2.	Klešnik Irena
3.	Kovačič Irena
4.	Pečnik Nena
5.	Ogrin Rozeta
6.	Omejc Mojca SKUPINA A
L Mirkovič Renta
2.	Galič Roberta
3.	Grmek Ester
4.	Feckovič Marta
5.	Klajdevič Karmen
6.	Ahmad Vilma
7.	Mišmašlda
8.	Koritnik Dušanka
9.	Nadarevič Nurka
10.	Nuč Irena
11.	Krstič Zorica
EEC
HOTELI, Terme BLAGOVNI CENTER JESTVINA KKPTUJ
HOTELI, Terme EEC
KKPTUJ
MERKUR LJUBLJANA JESTVINA BLAGOVNI CENTER
HOTELI, Slon HOTELI, Terme JESTVINA -HOTELI JESTVINA EEC
KKPTUJ
HOTELI
MERKUR LJUBLJANA
APROEMONA
JESTVINA
Čas
22,26
26,04
32,20
32,51
33,90
17,26
17,37
19,49
22,30
22,99
49,69
17,86
19,36
19.48
19.49 21,13 21,47 25,09 26,16 32,45 33,92 34,07
PLAVANJE moški - posamezno
SKUPINA C i* r\ o		
1. Lojo Dušan	HOTELI, Bernardin	15,32
2. Cerar Vasja	MIZ	16,13
3. Kranjc Anton	EEC	16,88
4. Groznik Pavel	MERKUR LJUBLJANA	18,03
5. Krpan Milivoj	JESTVINA	18,13 18,41
6. Kocjan Bojan	KKPTUJ	
7. Smrekar Tone	POSAVJE	21,24 22,28 22,47
8. Vičič Stanislav	ILIRIJA	
9. Kožar Vlado	HOTELI	
10. Drobnič Lojze	AGROEMONA	34,68
SKUPINAH		
1. Dobljekar Bernard	KKPTUJ	31,76 32,55 33,22 33,90
2. Slak Sandi	POSAVJE	
3. Pečar Sergej	JESTVINA	
4. Labrovič Zlatko	HOTELI	
5. Ravnik Marko	COMMERCE	34,10
6. Bukovac Matjaž	COMMERCE	35,44
7. Petrič Ljubo	MERKUR LJUBLJANA	36,48 37,06
8. Bevk Marijan	COMMERCE	
9. Dokl Ivo	AGROEMONA	37,82
10. Gorup Rajko	JESTVINA	39,04
11. Ogrinc Franc	BLAGOVNI CENTER	47,54
12. ŠtamcarJože	BLAGOVNI CENTER	58,93
SKUPINA A		
1. Rozman Franjo	KKPTUJ	27,91
2. Vukdelija Ivica	HOTELI, Terme	30,68
3. Žnidaršič Jernej	POSAVJE	31,03
4. Novak Ivan	HOTELI	32,89 33,93 34,13
5.	Blaguš Brane 6.	Milikič Nenad	BLAGOVNI CENTER MERKUR LJUBLJANA	
7. Valant Stojan	COMMERCE	34,74 34,96
8. Milavec Brane	BLAGOVNI CENTER	
9. Pižmoht Janez	MERKUR LJUBLJANA	36,02
10. Slanič Smiljan	KKPTUJ	37,37
11. Černač Boris	JESTVINA	39,75
12. Mihelčič Gregor	COMMERCE	42,21 43,41
13. Iskra Denis	ILIRIJA	
14. Kresal Anton	MERKUR LJUBLJANA	45,86
)5. Butala Bogdan	BLAGOVNI CENTER	47,62
16. Cirikovič Muslija	MERKUR LJUBLJANA	55,82
Start plavalcev.
V šahu velja fair play, čestitka premaganega zmagovalcu.
STRELJANJE MOŠKI - POSAMEZNO
1. Gorup Rajko	JESTVINA KOPER	174
2. Gojkovič Silvo	KK PTUJ	173
3. Ljubeč Franci	MERKUR PTUJ	172
4. Drevenšek Stojan	MERKURPTUJ	167
5. Svetec Rudolf	UNION	164
6. Mahne Stane	ILIRIJA	162
7. Jauševec Mirko	KKPTUJ	162
8. Cafuta Slavko	MERKURPTUJ	161
9. Kranjc Robert	POSAVJE BREŽICE	161
10 Bukovec Stipe	JESTVINA STRELJANJE ŽENSKE - POSAMEZNO		156
1. ClevaSerena	JESTVINA	171
2. Mandelj Bojana	COMMERCE	149
3. Bertok Anica	JESTVINA	149
4. Ujčič Vera	ILIRIJA	146
5. Ambrož Irena	MERKUR LJUBLJANA	145
6. Strašek Veronika	AGROEMONA	145
7. Krajcar Anka	JESTVINA	145
8. Mišmašlda	KK PTUJ	142
9. Savarin Brigita	COMMERCE	142
10. Jerman Božena	COMMERCE	141
ŠAH
ŠIE-točke
1.	MERKUR PTUJ	12
2.	KK PTUJ	8
3.	HOTELI	5
4.	BLAGOVNI CENTER	3
5.	MERKUR LJUBLJANA	2
6.	AGROEMONA-DOMŽALE	1
MOŠTVO	1	2	3	4	5	6
1. HOTELI	XXX	1	4	3	2	1
2. MERKUR PTUJ	3	XXX	3,5	3	4	2
3. MERKUR						
LJUBLJANA	0	0.5	XXX	1.5	4	2
4. BLAGOVNI						
CENTER	1	1	2,5	XXX	3	2
5. AGROEMONA						
DOMŽALE	2	0	0	1	XXX	1
6. KKPTUJ	3	2	2	2	3	XXX
Najmanj oddiha so imeli člani tehničnega vodstva.
STRELJANJE - ŽENSKE 1. JESTVINA	Krogi ŠIE-točke	
(Bertok 149, Krajcar 145, Cleva 171) 2. COMMERCE	465	16
(Savarin 142, Mandelj 149, Jerman 141) 3. AGROEMONA	432	12
(Strašek 145, Trinkhaus 133, Komočar 132) 4. KKPTUJ	410	9
(Lešnik 125, Mišmaš 142, Kajnih 132) 5. POSAVJE	399	7
(Starc 128, Vašcer 121, Ajster 134) 6. ILIRIJA	383	6
(Čotar 109, Vidojevič 177, Ujčič 146) 7. MERKUR LJUBLJANA	372	5
(Adamovič 66, Ambrož 145, Podgornik 107) 8. MERKUR PTUJ	318	4
(Belec 119, Šauperl 73, Hojnik 113) 9. DOLENJKA	305	3
(Kaplan 119, Pušnik, 99, Kopač 74) 10. HOTELI	292	2
(Avdagič 71, Fackovič 63, Adamič 119)	253	1
vlečenje Vrvi - ženske
1.	KKPTUJ
2.	COMMERCE
3.	DOLENJKA .4. JESTVINA
5.	EEC
6.	POSAVJE
7.	BLAGOVNI CENTER
ŠIE-točke
13
9
6
4
3
2
1
VLEČENJE VRVI - MOŠKI
1.	KKPTUJ
2.	AGROEMONA
3.	JESTVINA
4.	DOLENJKA
5.	BLAGOVNI CENTER
6.	MERKUR LJUBLJANA
7.	POSAVJE
»Vrvaši« s Ptuja veljajo že vrsto let za favorite in so v Emoni nepremagljivi.
STRELJANJE - MOŠKI
TENIS
1.	MERKUR PTUJ
(Ljubeč 172, Dffevenšek, 167, Cafuta 161, Zupanič 135)
2.	KKPTUJ
(Šimenko 123, Javševec 162, Galun 151, Gojkovič 173)
3.	JESTVINA
(Dubac 123, Gorup R. 174, Gorup Z. 127, Bukovec 156)
4.	POSAVJE
(Kranjc 161, Pavlov 138, Mešiček 120, Smrekar 136)
5.	ILIRIJA
(Grilj 121, Mahne 162, Kovačič 147, Mizgur 108)
6.	POSLOVNA STAVBA
(Turman 135, Longo 135, Mašera 149, Duša 109)
7.	BLAGOVNI CENTER
(Križman 111, Bakše 153, Vagaja 120, Miselj 144)
8.	COMMERCE
(Bevk 152, Močibob 107, Rota 108, Koblar 146)
9 HOTELI
(Fackovič 113, Labrovič 108, Vukdelija 87, Jantol 143)
10.	AGROEMONA
(Dežman 135, Radulovič 128, Mazi 72, Kavka 98)
11.	MERKUR LJUBLJANA (Černič 124, Zvonarič 99, Hostička37)
12.	DOLENJKA (Kocjančič 112, Mlakar 106)
13.	UNION (Svetec 164)
Krogi ŠIE-točke 1. RAČIČ Marijan
2.	LAVRAČ Franci
3.	KONTERC Drago
635	19	4.	OGOREV CMiha 5.	NOVAK Ivan HOTELI
609	15	6.	BRAČUN Dušan 7.	KUŽNIK Jože
580	12	8. BLAGUŠ Branko
HOTELI, Terme MERKUR LJUBLJANA, MM MERKUR LJUBLJANA, MM HOTELI
AGROEMONA MERKUR LJUBLJANA BLAGOVNI CENTER
555
538
528
528
513
451
433
260
218
164
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
Ptujska dekleta, ki znajo potegniti vrv. S športnih iger so odšle nepremagane, saj so v super finalu (izven konkurence) potegnile tudi ptujsko moško ekipo.
Otvoritev novega računalnika
Dne 19/4-1988 je v prostorih DO EEC bila skromna svečanost ob otvoritvi novega računalnika. Na otvoritvi so bili navzoči predsednik in tlam PO SOZD Emona, direktorji OZD v sestavi Emo-ne, predstavniki zunanjih uporabnikov in gosti med Katerimi predstavniki Gospodarske zbornice STS, Kep. sekretariata za notranje zadeve, nekaterih Ljubljanskih občin itd.
*	priložnosti je direk-
tor DO EEC, Stanko ČUFER orisal zgodovino avtomatske ob-oelave podatkov v Emoni, organiziranost DO EEC, strojno in Programsko osnovo DO EEC, načrt dela do leta 1990 in naloge P zvezi z razvojem bodočega enotnega informacijskega siste-U13 Enione-EISE Med drugim je uejal naslednje:
To posodobitev in razširitev tehnične osnove, oz. nabavo sodobnega računalnika IBM 4381/
Pl3 spomina 16MB, zunanjih diskovnih enot kapacitete 10GB, sodobnega komunikacijskega procesorja in nekaj uporabniške opreme, je narekovalo več razlogov, predvsem pa:
•	širitev AOP na nova področja dela,
• premajhne zmogljivosti dosedanjega računalnika in izrabljenost ter tehnološka zastarelost nekaterih enot,
•	vedno zahtevnejše povezave (integracije) obdelav med področji in
•	vse večje potrebe po sprotnih (real time) in porazdeljenih obdelavah.
Aktiviranje računalnika IBM 4381 v povezavi z obstoječim računalnikom, bo omogočilo razmejitev dela na področju razvoja, paketnih obdelav in interaktivnega dela. Taka razmejitev bo omogočila stabilne pogoje organizacijsko programskih rešitev, ki vključujejo interaktivno obravnavo podatkov, kar zago-
komandnim pultom novega računalnika.
tavlja stalne odzivne čase pri interaktivnem delu, kar je posebej pomembno pri tistih procesih, kjer je delo vezano na komuniciranje po telefonu (npr. centralni booking turističnih storitev, sprejemanje naročil v BC pri novi rešitvi SBT) ali neposredno prisotnost stranke. Povezava obeh računalnikov omogoča razmeroma kratke in enostavne procedure v zvezi z izpadom računalnika zlasti njegove procesne enote.
V DO EEC že potekajo projekti prehoda na nov način obdelave, prioritetno na projektih SBT, saldakontov, OD in turističnega poslovanja. Vzporedno se razvijajo povezave oddaljenih podsistemov na centralni računalnik in kompletirajo lokalne obdelave. Delovna mesta bodo v skladu s potrebami opremljena z mini in mikro (PC) sistemi ter pasivnimi terminali. Novi sistemi zahtevajo novo programsko opremo in nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje kadrovske strukture.
Na kraju se je direktor DO EEC dotaknil tudi vprašanja razvoja EISE. Z nabavo nove računalniške opreme snjp pridobili materialno osnovo za bolj učinkovit informacijski sistem. Izdelave projekta EISE, naj bi se lotili fazno. V letošnjem letu naj bi izdelali njegovo idejno študijo. Priprava izdelave idejne študije EISE že potekajo, sedaj v projekt v fazi sprejemanja odločitev za začetek dela na študiji.
Izdelava idejne študije je celovita naloga, ki zahteva projektni način njene izpeljave. Za tako nalogo je treba pritegniti strokovnjake iz različnih področij, prav tako pa tudi zunanje sodelavce.
Ob izdelavi idejne študije EISE upoštevajmo naslednje:
•	»Računalnik« je treba jemati ne samo kot podporo ali zasnovo IS temveč tudi v funkciji poslovnih procesov;
•	EISE naj bi skozi skupne osnove in standarde, enote gospodarjenja oz. organizacijske enote Emone, ki so/bodo poslovno povezane, povezal tudi informacijsko;
•	Uveljavljanje podatkov kot resursov sistema omogoča vrednotenje podatkov, samo tedaj pa je možno govoriti o ekonomičnosti računalniške obdelave podatkov;
•	Podatek kot resurs mora neposredno vplivati na zmanjševanje ostalih poslovnih resursov (kadri, stroški, itd.);
•	EISE je lahko zaradi enotne standardizacije in enotne tehnologije dela izreden integracijski faktor;
•	Vse rešitve v EISE, je treba sprejeti na podlagi dogovarjanja, usklajevanja in konsenza med uporabniki sistema ter med uporabniki in strokovno službo za informatiko oz. DO EEC kot izvajalcem;
•	Vse težja ekonomska situacija narekuje racionalno rabo sredstev, pa tako tudi tistih za razvoj EISE. Treba je meriti stroške in učinke sistema samo na osnovi aktualnosti (pravočasnosti, točnosti, agregiranosti itd.) podatkov.
Za izvedbo idejne študije EISE, bo poskrbela multidisci-plinarna projektna skupina sestavljen iz delavcev Emone in zunanjih sodelavcev. Delo bo v posameznih kontrolnih točkah oce-«njeval in verificiral projektni svet kot nadzorni organ. Izdelava študije po grobi oceni traja približno 300 človek/dni angažiranja strokovnih kadrov.
S. Čufer
■ IZ PTUJSKEGA MERKURJA
Modna revija pod vedrim nebom
PTUJ, 20. mtga - Zagnani trgovski delavci Emo-mnega Merkiuja na Ptuju so tudi letos v okviru Pnreditev ob dnevu mladosti priredili na Trgu mladinskih delovnih brigad modno revijo »Pomlad ~ Poletje ’88«, ki seje pričela ob 17. uri.
Ob glassbeni spremljavi skupine ČUDEŽNA PO-DJA so manekenke in manekeni prikazali številne niodele oblačil konfekcionaijev iz vse Jugoslavije. 5>kor^j vsi prikazani modeli so potrošnikom že na ofjo v Merkurjevih trgovinah. S takim prikazom svoje ponudbe je ptujski Merkur, tako upravičeno anko rečemo, stopil kupcem korak nasproti.
DRUGI O NAS:
Na Ptuju tudi
Globtourova agencija
■ VEST iz OSIJEKA
Dan Emone v Osijeku
, OSIJEK, 14. aprila - De-»?VC1 delovne organizacije
g uetovne organizacije rJ?<?na Merkur, tozd Super-Osijek so praznova-
4ri v eVa Ernone “ 10- aPril s praznovanjem dne-
ka ??* v°boditve mesta osije-ajl4. aprilom.
ska sIavnostni seji delav-•av & sveta tozda so 45. de-d05em jubilantom delovne Podelili posebn^ priz-
hde?J-?vesni seJi' ki se J° Je Poet 1 todi podpredsednik fimlOVodnega odbora SOZD Brini13 P1,311« Molan, je Per£ko, Matič« direktor Su-naj?arketa Osijek, te edine ni,..„..emeljne delovne orga-jenfc<Je v SR Hrvaški, v svo-ra,v Sovoru opisal delo in da ter problematiko toz-2l ^MPermaiket je bil odprt ci-oktobra 1967. leta. Delav-50 s priza-tvovJV0.111- vestnim in požr-fhoči m delom ter s pojo celotne Emone uspeli.
da je postala njihova trgovska hiša ena najsodobnejših in najboij priljubljenih blagovnic v Osijeku in širši okolici.
Razvoj in^tapredek ni zaustavil niti požar, ki je blagov-. nico povsem uničil. Zahvaljujoč solidarnosti celotne Emone in družbenopolitično skupnosti mesta Osijeka je bila pred dvemi leti zgrajena nova, še lepša in sodobnejša ter večja blagovnica.
Delavci Supermarketa so lahko ponosni na svoje delo, na povezanost z Emono, hkrati pa morajo biti, kot je povedal direktor Branko Matič, prizadevni tudi v naprej, da z vso odgovornostjo vnašajo v delo nove ideje, ki naj pripomorejo, da bo Supermarket zadržal in še povečal ugled in dobro ime, ki ga ima v Osijeku oziroma v tem predelu sosednje republike na obeh bregovih Drave. Pavel Groznik
Od prvega aprila letos se za turistične potrebe občanov ptujske občine trudi tudi druga agencija. V njej sta zaposlena Miranda Andrič in Robert Prelog. Začetni odziv je kijub temu, da je agencija še brez svoje table, zadovoljiv. Neposredni sosed agencije je namreč brezcarinska prodajalna, ena izmed mnogih, na katero se polagajo turistični upi, pa ima reklamno tablo že od lanskega decembra.
Miranda Andrič je vodja agencije. »Ptujčane in druge, ki prihajajo k nam, skušamo čimbolj zadovoljiti. Tudi sami smo presenečeni nad cenami nekaterih turističnih paketov. Pred sezono so prevladovale črne napovedi. Sedaj je drugače. Dobili smo nekaj zares po vsebini in cenah privlačnih ponudb. Tako je za junijsko letovanje na otoku Mljetu za polnih-sedem penzionov treba plačati le 250 tisoč dinarjev. Za malo denarja pa je moč junija in avgusta letovati tudi v Nova-
Iji. Po reklamni ceni 334 tisoč dinaijev pa ’ ponujamo tudi Krf. V maju in juniju bomo organizirali ogled kitajske razstave v Ljubljani. Ce bo prijav dovolj, bodo ogledi vsako soboto. Nasploh si želimo, da bi obogatili kulturni del naše ponudbe.
V tem trenutku pa nas najbolj žuli ptujska ponudba. Želimo, da bi tudi naša agencija prispevala več k njeni uveljavitvi. Upamo, da bodo naši pogovori s ptujskimi turističnimi in gostinskimi organizacijami uspeli in da bomo za goste od drugod sestavili res dobro ponudbo. Želimo tudi, da bi nase vezali nekaj turističnih vodnikov, ki bi bili ob vsakem času pripravljeni sodelovati z nami.« Ptujski tednik 19. maja 1988

■ NOVA PUBLIKACIJA V EMONI
Strokovni informator - izziv za misleče
Pred (nekateri pa po prvomajskih praznikih) so delavci Emone z visoko izobrazbo, člani DS SOZD in Zbora in-terne banke ter direktorji prejeli prvo številko Strokovnega informatorja, ki ga je pričela izdajati interna banka.
Priprave na to prvo številko strokovnega dopolnila E-Informatorju so se pričele že lani po počitnicah. Počitnice so namreč čas, ko lahko razmišljamo o mnogočem ne samo o operativnih nalogah. Tako sem med drugim razmišljal o jdveh stvareh. Prva je, kako kvalitetne analize, ki zadevajo več OZD predstaviti vsem, ki bi jih to utegnilo zanimati, ter kako z zanimivimi idejami, ki so jih zvedeli ali celo preizkusili v posamezni OZD, seznaniti tudi ostale. Enako je tudi problem, kako strokovne kadre seznanjati z novostmi (recimo iz sveta računalnikov).
Drugi vzrok pa je bil, da po mojem mnenju v Emoni nismo preveč navdušeni pridobivati novo znanje, kar pomeni, da moramo nekaj narediti, da se to spremeni. Dodatno spoznanje k temu je, da imamo v Emoni vrsto ljudi, ki imajo visoko nadpovprečno znanje, pa ostajajo nekako v anonimnosti, ali pa ga razdajajo izven Emone. V Emoni pa ugotavljamo, da nimamo ustreznih kadrov! Ker nisem Človek, ki bi samo ugotavljal, ampak skušam stvari tudi spremeniti, sem sestavil s prijatelji prvo poizkusno številko strokovnega informatorja. V njej sem priložil tudi anketo, ki naj bi jo vodilni v Emoni izpolnili in tako povedali svoje mnenje o ideji. Odgovora sta bila sicer samo dva, vendar ta dva pozitivna. O tem smo razpravljali tudi na poslovodnem odboru in sklenili, daje taka publikacija potrebna. Imenovali smo izdajateljski svet, obenem pa zagotovili sredstva v planu interne banke. Za sedaj bo strokovni informator izdajala interna banka. Z konstituiranjem izdajalskega sveta je to glasilo postalo skupno in skupna skrb.
Kaj je naloga, ki naj bi jo izpolnil strokovni informator?
Odgovor je obširnejše podan v uvodniku prve številke, zato predlagam, da si ga sposodite od sodelavcev. Naj tu na kratko samo ponovim,
da želim s sestavki v njem predvsem spodbuditi kreativno razmišljanje, tako piscev, kot bralcev. Zaradi tega pričakujemo članke (tudi kritične) o večjih analizah, pomembnejših sklepih, problemskih študijah, o možnostih izobraževanja, v Emoni in zunaj, o problematiki in uspehih inovacij, novostih v svetu, ki bi jih lahko uporabljali tudi v Emoni, o novosti iz informatike, o zanimivih knjigah in člankih,.. Koncept je torej zastavljen, kar se da široko in obenem zanimivo. Predvsem pa mo-rabiti izziv vsem mislečim, da pokažejo kaj znajo (za napor pa bodo tudi ustrezno honorirani). Za prispevke se pravzaprav ne bi smeli bati. Ali veste, da imamo v Emoni okoli 350 zaposlenih z visoko izobrazbo! Ce bi vsak samo enkrat na dve leti napisal strokovni prispevek s svojega področja, bi imeli v vsaki številki 14 prispevkov. In vsi ti strokovnjaki so bili na univerzah za to, da bi se naučili kreativno misliti. Da to znajo, so dokazali z diplomami! Vendar ne pričakujemo člankov, samo od teh. Tako kot pri inovacijah upamo, da kreativno misli in ima ideje vsak zaposlen. Prosimo torej vse, da sodelujejo s svojimi prispevki. Tudi to je odraz inovativnosti, o kateri toliko govorimo. Tu nas tudi naši vodje ne morejo ovirati! Sprostimo razmišljanje.
Prvo dvojno številko smo v naši tiskarni natisnili v 350 izvodih. Poslali smo jo na -omenjene naslove. Tako bomo naredili tudi z drugimi dvemi številkami. Vse stroške bo v skladu z letnim načrtom pokrila interna banka. Namreč tudi izdaja v lastni režiji nekaj stane. Po treh številkah pa bomo pozvali OZD, da za izvode, kijih prejemajo njihovi delavci, prispevajo za pokritje stroškov. To bo tudi ključni moment, ko bomo ugotovili ali smo zadeli žebljiček na glavico ali ne. Pomagajte, da bomo uspeli! Povejte nam, če vam je publikacija všeč, oziroma še bolje, čim prej pošljite svoj prispevek. Naslov je: Interna banka Emona, Smar-tinska 130, za Strokovni informator (tel. 061 441-944, int. 21-86 tov. Karlo Jerman). Sprejemamo seveda tudi kritiko, vendar prosimo naj bo tudi ta ustvarjalna!
Igor Kadunc!
OBISKI
Delegacija sindikalnih delavcev Osijeka v Emoni
GRČIJA
TURČIJA
ŠRAVIJA
LJUBLJANA, 15. aprila - Delegacija sindikalnih delavcev iz 14 občinskih sindikalnih organizacij osiješko-baranjske regije je obiskala SOZD Emono z namenom, da se pobliže seznani z delom naših sindikalnih organizacij predvsem z delom in vlogo sindikatov.
Goste je sprejel Franc Molan, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, ki jih je tudi seznanil z organiziranostjo naše sestavljene delovne organizacije, njenimi dejavnostmi ter prisotnostjo Emone v Jugoslaviji in tujini.
V razgovorih, ki so tekli
v nevezani besedi in tovariškem vzdušju, so sodelovali predstavniki republiških odborov delavcev trgovine iz SR Hrvaške in Slovenije, občinskega sveta Ljubljana Moste-Polje, Akcijske konference sindikata Emone in nekateri vodilni delavci Emoninih ljubljanskih delovnih organizacij.
Gostje iz sosednje republike so si zatem ogledali med drugim tudi delo v regalnih skladiščih našega Blagovnega centra ter Emonin prodajni center v Novih Jaršah.
P. Groznik
8. stran
E-informator
Kraj kjer je slon počil, jedel in pil
LJUBLJANA, 25. aprila - Delavci naše hotelske hiše Slon, katere rojstno leto sega več kot štiri stoletja nazaj, so po skoraj sedmih mesecih ponovno odprli gostom vrata obnovljenega bistroja, ki ;o ga poimenovali »Pri Slonu«.
Kot je povedal direktor hotela Goran Križnar, je prenova Ljubljančanom priljubljene delikatese oziroma bistroja predvsem v tem, da v novem večnamenskem lokalu popestre in razširijo ponudbo predvsem na izdelkih lastne kuhinje.
slon počil, jedel in pil.
Oklicna knjiga frančiškanske župnije za leto 1789 že omenja Slonovo ulico (Ele-fantengasse). Od tega časa dalje se je stare gostilne, hotela in ulice držalo ime slon, dokler ni bilo ulično ime spremenjeno najprej v Prešernovo in kasneje v Čopovo ulico.
Posebnost paviljona, ki jo velja omeniti je tudi ta, da vam postrežejo, razen s kavo, ki stane 800 dinarjev ali z bovlo za katero boste odšteli 2 tisočaka, tudi s kozarcem kakovostnega vina iz
Novo ime obnovljenega bistroja v hotelu Slon
V novem lokalu ni moč niti slutiti starega bistroja, delikatese ali bivše slaščičarne v gornji etaži. Arhitekt Miha Furlan z ljubljanske fakultete za arhitekturo mu je s prenovo dal prikupnejšo podobo. Izjemno lepo je urejen z domiselno uporabo lesa, stekla in marmorja. Pozornejšega opazovalca kar nekako spominja vse na staro Plečnikovo arhitekturo, ki je v drobnih delih nanizana od Tivolija do pošte, pri tem pa ne mislimo samo na luči, ki so v lokalu prav take kot si jih je nekoč zamislil naš veliki mojster arhitekture profesor Plečnik.
naših najbolj znanih vinogradniških hiš po ceni 1.200 dinarjev.
Žlahtni vonj svežega kruha
Paviljon z letnico 1552
Sprehod skozi novi lokal nas popelje v pritličju mimo
paviljona bara, delikatese
Delikatesnemu oddelku so namenili prav toliko prostora kot ga je imel, le ponudba je malce spremenjena. Nič več ni na policah kave, jušnih vrečk in podobnih izdelkov. Ponudba temelji predvsem na izdelkih domače kuhinje. Več je slastnih specialnih solat in drugih delikatesnih dobrot. Marsikdo rad postoji v vrsti, te so v delikatesi prej pravilo kot izjema, da prido do svežega dišečega kruha - malega hlebčka, ajdovega, koruznega ali pšeničnega, ki ga pečejo v lastni pekarni. Glede na pestro ponudbo že prvega
V bistrojevem paviljonu popijete kavico stoje.
do bistroja nato pa se po stopnicah povzpnemo do restavracije »Atrij«, odtod pa je le še pet stopnic do galerije vin.	'
Paviljon bar je v osrednjem delu pritličja. Namenjen je predvsem gostom, ki žele na hitro stoje popiti kavico, kozarček konjaka ali kakšne druge kakovostnejše žgane pijače ali bovle.
Dve točajki, Helena Bartol in Sabiša Šebič, čeprav jima tečejo bolj prvi dnevi dela v tej hotelski hiši, ročno in hitro strežeta gostom. Tu velja pravilo: »Gost ne sme čakati.«
Če boste kdaj s prijateljem ali znancem pili kavico v paviljonu, in mu boste hoteli povedati koliko je star hotel Slon, poglejte v meander, ki krasi zgornji del paviljona. V delu meandra nasproti vhodnim vratom je skrita letnica 1552.
Po ustnem izročilu je tega leta nadvojvoda Maksimilijan Habsburški potoval iz Španije na Dunaj. V koloni, ki ga je spremljala je imel tudi velika slona, darilo iz Španije. Prav na mestu kjer stoji danes hotel Slon - je
dne smo prepričani, da bodo v tem oddelku tradicionalne vrste tudi v bodoče.
došla bo restavracija tistim, ki so jim pri srcu italijanske specialitete saj bodo lahko naročili špagete na ta ali oni način, lazanje, torteline ali pa morda kanelone. Na jedilnem listu so tudi domači široki rezanci po kranjsko, njoki po planšarsko, da ne omenjamo slončkovega ste-aka, ki je specialiteta hiše, puranovega steaka ali medaljona Emona. Tu so potem še sladice po katerih slovi Slon še iz predvojnih dni - kaseta in parfč.
Mi vam zaželimo lahko le - dober tek!
Za konec pa-na zdravje!
Novost, ki bo prijetno presenetila marsikaterega gosta hotela Slon je galerija vin, ki so ji namenili prostor nekdanje slaščičarne v kateri bodo, oziroma že strežejo gostom le izbrana visokokakovostna in vrhunska vina iz najbolj znanih vinskih kleti Slovenije. Iz Slovenskih goric in Haloz bo na voljo beli pinot, Haložan, Rimljan Anno, muškat otonel, renski rizling in rumeni muškat. Iz Goriških
ure.
koprske kleti si boste lahko privoščili malvazijo ali pa Chardonnay - a, ljubitelji vipavskih vin pa bodo lahko pili njihovo rebulo, laški rizling, beli pinot ali pa njihov sauvignon. Kmetijski kombinat iz Radgone pa je ta pester izbor dopolnil s priljubljenim Janževcem in znanim Tramincem.
Za nameček naj povemo še to - velja le za tiste, ki znajo ceniti žlahtno kapljico - da si v galeriji vin izbero lahko tudi vina pozne trgatve od laškega rizlinga, traminca, belega pinota do laškega rizlinga - kolednika, jagodnega izbora metliške, slovensko bistriške ali brežiške kleti, pa tja do slovitega
Letnica rojstva hotela Slon 1552 je skrita v meandru
on so vrste že kar tradicionalne.
brd bo rebula, tokaj, beli pinot in sauvignon. Tisti, ki ljubijo metliška vina si bodo natočili laški rizling, tisti pa ki prisegajo na vino iz krške kleti pa bodo posegli po njihovem sauvignonu. Iz Slovenskih kleti z območja Ormoža bodo stekelnice s šiponom, belim pinotom, jeruzalemčanom, sauvignonom in muškat otonelom, iz kleti Ljutomera pa bo na voljo Chardonnay, muškat otonel ter renski rizling. Kmetijski kombinat iz Slovenske Bistrice je prispeval znani tokaj, beli pinot, Chardonnay, ritoznojčana, sauvignon, ru-landca ter renski rizling. Iz
ledenega vina. Da ne manjka znanih rdečih vin kot so teran, cviček, refošk, merlot, barbera in cabernet se več kot razume samo po sebi.
Z eno besedo bi lahko povedali vse - to je resnično prava galerija vin.
Celotna naložba je veljala hotelsko hišo 600 milijonov dinarjev združenih sredstev Emone, je povedal direktor tozda Goran Križnar, ki je obenem dal polno priznanje za prizadevanje pri delu obnove delovnemu kolektivu hotela, Interni banki Emone ter Miri Dosičevi iz delovne skupnosti DO Emona hoteli.
Z. G.
*
V bistro na kosilo
Bistvenih sprememb bistro ni doživel. S prenovo je dobil prikupnejšo podobo, sedežev pa ima manj kot jih je imel bivši. Le dvanajst jih je sedaj na voljo. Del prostora mu je odvzel Paviljon bar.
Kosilo v bistroju je na dan našega obiska veljalo pet tisočakov. Za ta znesek so vam postregli govejo juho z rezanci, svinjsko pečenko z dušenim rižom in zelenjavno prilogo, solato ter sladico.
Če ste si po kosilu poteših žejo z velikim vrčkom točenega piva in kavico, ste že navedeni ceni dodali 1.200 dinarjev za pivo in 650 dinarjev za kavico.
V bistroju vam postrežejo s kosilom od 10 pa tja do 15.
vbseia*
Špageti, ravioli, kaneloni in...
Za sladokusce bo po vsej verjetnosti največ zanimanja požela restavracija v atrijskem delu. Posebno dobro-
Priprava za setev mora biti dobra.
■ VEST S PTUJSKIH POLJ
Zima,
ki ie bila pomlad
Če je kdo, ki ga vreme najhuje pesti, so to kmetijci. Kako velik bo hlebec kruha je v veliki meri odvisno od vremena v vseh štirih letnih časih.
Kot je povedal strokovni vodja poljedelske proizvodnje v Emoninem Kmetijskem kombinatu na Ptuju inž. Damjan Finžgar, so imeli silne, silne težave na več kot 300 kehtaijih njiv posejanih s koruzo. Vreme seje popolnoma postavilo na glavo, bi lahko dejali. Zima je bila prava pomlad, ta pa seje sprevrgla v pravo zimo. Voda na poljih je zastajala. Z velikimi napori so le nekako odpravili nadlogo ter preprečili večjo škodo.
Koruzo, ki sodi med važnejše poljščine so posejali skupaj na 2.000 hektarjih. Od tega jo bo šlo 500 hektarjev za silažo, ostala pa bo pobrana za zrnje.
Sladkorne pese imajo posejane na 445 hektarjih. Namenjena je bližnji ormoški tovarni sladkorja. O kakovosti pridelka bi bilo mnogo preuranjeno kaj reči, bolje je počakati do jeseni.
Pšenice so ptujski kmetij-

ci posejali na 1.550 hektarjih, in zaenkrat dobro kaže. Tudi rast oljne ogrščice gre nekako po ustaljenem »voznem redu« kmetijcev. Spomladanski sneg jo je sicer malce utrudil, da raste nekako v obliki sifona - navzgor, pa malo navzdol, in zopet navzgor. Mnenja so, da se bo to le nekoliko poznalo tudi na končnem pridelku.
Hmelj, ali kot mu radi pravimo zeleno zlato, se na 160 hektarjih že lepo navija.
Kljub vremenu, ki jim kroji pridelek, so ptujski kmetijci optimisti ter upajo, da jih vreme ali kakšna ujma ne bo še bolj prizadela. Prizadevno postore vse, da bi bil pridelek čimboljši.
»Trudimo se, in varčujemo na vsakem koraku. Vse seje neznansko podražilo, tako gnojila kot zaščitna sredstva, slednja kar 200 do 700 krat. Tako so pokazali letošnji in; deksi nasproti lanskim. Tudi strojni park naše mehanizacije nam dela preglavice. Dokaj star je že. Več je okvar, več popravil, rezervni deli pa tudi niso poceni«, je ob kon- I cu pogovora dejal Damjan Finžgar.	z. G.
Priznanje tehnične kulture
LJUBLJANA, 19. aprila - Na slovesni seji izvršnega odbora Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo so ob dnevu »Ljudske tehnike« podelili številnim delovnim organizacijam in posameznikom priznanja MZOTK. Priznanje s plaketo za dolgoletno sodelovanje in organizacijo tekmovanj traktoristov je prejela tudi temeljna organizacija združenega dela iz Agroemone - Poljedelstvo - govedoreja iz Domžal.
Čestitkam se pridružujemo.
E. I.
npmmm
Nova restavracija »Atrij« v Slonu se resnično lahko ponaša z urejenostjo.
Hvala tovariši za
pomoč in razumevanje
Iskreno se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata delovne organizacije Emona Globtour in vsem sodelavcem v Jugoslaviji za denarno pomoč pri operaciji mojega sina Aleša, ki sojo izvršili v ZR Nemčiji.
Srečen sem, da je bila prva operacija na desni strani uspešna. V mesecu juniju bodo morali opraviti še eno, tokrat mestu Aachenu. Uspešnost prve nam daje upanje za uspešnost tudi v bodoče, otrok bo tako rešen in bo lahko nadaljeval šolo doma.
Še enkrat hvala za vse.
Milan Rebek Globtour Nova Gorica
POČIT M 1 C E. '9* LJETOVAHJA
Hvala tovariši!
Ob odhodu v pokoj so nam prijatelji in sodelavci v hotelu Union izročili lepa darila, za katera se najlepše zahvaljujeva. Zahvaljujeva se tudi za vse lepe želje, ki ste nam jih izrekli ob odhodu.
Se enkrat, želiva vam veliko uspehov pri delu, osebne sreče in zadovoljstva.
Stane Demšar in
Franc Kajdiž
■ NAŠI JUBILEJI
Četrt stoletla marketa na Roški
LJUBLJANA, 11. maja - Market na Roški cesti, pod ljubljanskim gradom, bo 23. niajnika praznoval že kar častitljiv jubilej - 25 letnico obstoja in dela.
Leta 1963 je Emona, takrat se Prehrana, zgradila kar tri samopostrežnice. Market na Roški cesti, mesec dni kašlje market v Črnomlju in market na Titovi cesti št. 65, ^ Pa je bil za dobro polovico Njanj ji ocj marketa na Roški, ki ima 281 kv. metrov, črnomaljski 461 kv. metrov, zadnji na Titovi pa le 107 kv. metrov površine.
Market na Roški cesti vodi Poslovodkinja Slavica Šest, Ki je Emoni zvesta že dve desetletji. Doma iz Trebelnega na Dolenjskem pri Mokronogu, se je pri Tržanu, Mokro-noškem trgovcu izučila trgovskega poklica. Pri njem ®e je navadila praktičnega uela, teorijo pa si je nabirala v Brežicah na trgovski šoli, v marcu mesecu leta 1968 je prišla v samopostrežnico na Roški in tu pognala korenine.
, Poslovodkinjo Slavico Sest zamenja v njenim odsotnosti Marija Brdar, ki marljivo dela v Emonini hiši že 15 let.
Kakšnih posebnih težav, Ki bi pestile samopostrežnico, tako meni Slavica, nimajo, pomanjkanje trgovinskih delavcev pa je prisotno bolj mi manj povsod. V marketu dela sedaj 12 delavcev, všteti so tudi mesar in točajki v bi-‘eJU, glede na deljeni delovni cks pa je to očitno premalo.
“Petindvajset let življenja ?e marketu že malce pozna,« le povedala poslovodkinja Slavica. »Nekaj prenove Unamo že obljubljene. V bifeju, kjer je gostom na voljo '“.miz, bomo prebelili oken-£Ke okvhje in plepšali šank. lako nam je obljubil tovariš Mravlje, ki skrbi za lepše videze naših trgovin.«
Samopostrežnica je z bla-P°m dobro založena in ji do-
re ponudbe ne moremo
Market na Roški, ki slavi 25-letnico
odrekati. Presenetila nas je mesnica v kateri streže mesar Stane Koželj, ki mu teče že osmo leto odkar je opravil izpit za kvalifikacijo. Stane je šel po stopinjah svojega očeta, ki je bil tudi mesar. Masarske stroke se je izučil v prodajnem centru v Cigaletovi ulici v Ljubljani. Predno je prišel v market na Roško cesto je nekaj časa delal v marketu na Ilirski cesti, zatem v Hubadovi ulici, Gogalovi ter na Vojkovi cesti.
V teh dneh ko je v večini mesnic v Ljubljani, in morda še kje, vladala skoraj popolna suša in so bili mesarski kavlji prazni, je imel Stane v hladilni vitrini mlado govedino, svinjsko stegno in kareje. Gospodinje so zaman spraševale le za kosti za juho.
Kot je povedal mesar Stane je z dobavo mesa Mesne industrije iz Zaloga ter od Pomurke kar zadovoljen, le za zadnje dneve pravi, da so
^»jka Anka Gale edno z nameškom.
v bifeju marketa na Roški postreže
čas'” Krampelj ima v marketu na Roški v dopoldanskem u z malicami polne roke dela.
Javni opomin
Disciplinska komisija DO Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Ljubljana, je po opravljeni javni obravnavi dne 20. 4. 1988 izrekla disciplinski ukrep javnega opomina BAN MARIJI, točajki v bifeju Marketa na Šaranovičevi, zaradi kršitve delovnih obveznosti po 153. členu, točka 21 Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD.
bolj sušni, in ga že malce skrbi če bo lahko še zadovoljivo ustregel večjemu odjemalcu - tamkajšnji otroški bolnici.
Tri ure malic
V delikatesnem oddelku streže Lidija Krampelj, ki je pred tremi leti končala srednjo šolo za trgovinsko dejavnost. Doma z Golega pri Igu se je že v rani mladosti odločila za poklic trgovke.
Z delikatesnimi dobrotami je oddelek dobro založen. Kmalu po osmi uri ima Lidija polne roke dela. Tja do 11 ure kupcev ne manjka. To je čas nakupa malic. Po malem drobnem curku odteka blago iz hladilnih vitrin in polic v košarice kupcev. Po pet, deset dekagramov, skoraj nikoli več natehta Lidija salam, sira ali slanine v žemljico ali med dve rezini kruha.
Povedala nam je, da z nabavo delikates nima problemov, le zadnje dni je oskrba s siri malce slabša. Isto velja tudi za trajne vrste kruha, zmanjka predvsem ttjdove-ga, ovsenega in bio kruha.
Lidija je trgovka z dušo in telesom, kot ponavadi pravimo. Zna, in poprime za vsako delo. Prva služba po končani šoli ji je tekla v trgovini v Einspileijevi ulici, kjer je delala na blagajni, nekaj časa pa je 6ila tudi oddelkovodja.
Z neko starejšo ženičko, ki je tudi s palico težko hodila, se je sprehodila skozi trgovino in ji v košarico nabrala blaga, ki ga je stranka želela, zatem pa je vse skupaj odnesla do blagajne. Uvidevnost in pozornost, ki je že skoraj pozabljena.
Od delavcev dopoldanske izmene smo se srečali le še z Anko Gale, točajko v bifeju ter s Senado Huskič, ki je delala na blagajni. Niti eni, niti drugi nismo mogli
»ukrasti« vsaj minuto časa za razgovor. Obe sta imeli dela za več kot dve roki. Anka je non-stop stregla gostom v bifeju. Eni so odhajali, drugi prihajali. Treba je nameriti pijačo, skuhati kavico, kasirati, pobrati steklenino, jo pomiti, in kolo dela
Slavica Šest ,
se prične ponovno obračati.
Kar med delom nam je Anka povedala, da je pri Emoni že dvajset let, da je doma iz Podtabora pri Grosupljem, da je delala poprej v prodajnem centru v Cigaletovi ulici, da so kuhinjo bifeja pred mesecem dni ukinili, da je včeraj naredila za 38 starih milijonov dinarjev prometa, da je veliko dela in da je vse O. K. v redu.
Blagajničarko Senado nismo smeli motiti. Delo na blagajni zahteva zbranost, vso pozornost in točnost, le fotografirali smo jo bolj od daleč. Za gasilsko sliko pa jih tačas ni bilo dovolj.
Vsemu kolektivu samopostrežnice veljajo ob jubileju naše iskrene čestitke!
Z. G.
■ IZ NOVEGA MESTA IN LJUBLJANE
Novi diplomanti
V mesecu maju smo imeli kar dve prisrčni slovesnosti ob podelitvi diplom 47 novim trgovinskim poslovodjem. V gradu Mokrice je diplome prejelo 37 diplomantov iz novomeškega oddelka, v ljubljanskem Maximu pa 12 diplomantov iz ljubljanskega oddelka.
Šolanje trgovcev poteka v Emoni že vrsto let. V oddelke Emone se je od leta 1982 do sedaj vpisalo 432 slušateljev, in sicer v izobraževalnih središčih, kot so Brežice, Koper, Novo mesto, Ptuj in Ljubljana. Po tej poti smo dobili 315 diplomantov 5. stopnje strokovnosti trgovinske smeri.
Z izobraževanjem ob delu
na 5. stopnji so začeli v preteklem letu tudi gostinci. Tako se v oddelkih Emone naši delavci izobražujejo za poklic gostinskega tehnika v Izoli, Cateških toplicah in na Ptuju.
Zanimivo bo v prihodnje videti, kdo bo uspešnejši gostinec ali trgovec.
Tudi zadnja predavanja 1. letnika emonskega oddelka Ekonomske fakultete se končujejo. Od 80 kandidatov nam jih je ostalo 18. Toda »to so zares prijetni, pridni in zanimivi študenti« kot je rekel profesor Ervin Dobeic, ki jim predava zadnji predmet L letnika EF' - računovodstvo.
VESNA RAZTRESEN
Kako se ie rodila naša turistična agencija
(Nadaljevanje a 1. strani)
njenega nastanka, pri čemer je poudarek na servisiranju agencijskih poslov za tuje turoperatorje v Jugoslaviji in v okviru razpoložljivih deviz zlasti v zadnjih letih dajemo poseben poudarek tudi domačemu turizmu. Poleg običajnih programov izdajamo letne in zimske programe možnosti preživljanja počitnic. V razmerju 1:3 je tudi obseg poslovanja naših poslovalnic (36) po vsej državi.
Kar zadeva tuje poslovne partnerje, je na prvem mestu servisiranje za Jugotourse v Sloveniji in Istri. Gre za okoli 120.000 gostov letno. Na drugem mestu je ITS (Kaufhof), ki bo letos pripeljal v Jugoslavijo okoli 50 tisoč gostov, in sicer od Portoroža do Ulcinja. Tretja močna grupacija je naš češkoslovaški oddelek, katerega obseg poslovanja letos nekoliko upada, vendar številka 50.000 vendar zgovorno priča, da bo obseg poslovanja s Čehi še naraščal. Pri češkoslovaških gostih ni problem, da ne bi radi prihajali na Jadran, pač pa v zapletenih meddržavnih odnosih, zlasti pri plačevanju turističnih storitev, ki jih moramo pokrivati z uvozom češkega blaga v Jugoslavijo. Uvoz češkega blaga se glede na jugoslovanske pogoje bistveno spreminja in prehaja od uvoza opreme na uvoz surovin in blaga za široko potrošnjo, kar posebno Čehom povzroča veliko težav, saj je njihova industrija usmerjena na izdelavo kapitalne opreme.
Pomemben partner na vzhodu je tudi NDR, čeprav se obseg poslovanja z njo letno ne spreminja veliko, kar zadeva število gostov, ki so pa zelo dobri.
Odnosi s Poljsko in SZ temeljijo na osnovi brezdevizne menjave, kjer je podana vrednostna reprociteta. V določenem naraščanju so gostje iz Skandinavije, največ preko Vingresorja, ki prihajajo največ v Dubrovnik in na Korčulo in delno tudi v Portorož. V prihodnje pričakujemo, da se jih bo vse več odločalo tudi za srednjo Dalmacijo.
Precejšen porast gostov pričakujemo tudi iz sosednje Italije, za katero imamo v organizacijskem smislu poslovalnici v Novi Gorici in Opatiji.
Največjo razvojno perspektivo ima brez doma naš četrti oddelek, ki se ukvarja z organizacijo obdelave francoskega in ameriškega turističnega trga, kjer se srečuje z velikimi organiziranimi turoperatorji in številnimi manjšimi agencijami, kar predstavlja velik rizik. Gre za zagotavljanje hotelskih zmogljivosti v Jugoslaviji, solidnost partnerjev itd.
Rad bi poudaril, da se trudimo, da bi zakupili čim več zasebnih zmogljivosti (penzione, turistične sobe), ker hotelskih postelj posebno v visoki sezoni v Jugoslaviji prehitro zmanjkuje.
Ne glede na konkurenčnost smo z drugimi jug. agencijami, kot so Kompas, Atlas in drugi vzpostavili dobro sodelovanje, zlasti pri skupnem izkoriščanju njihovih prevoznih zmogljivosti.
Glede na našo dejavnost agenta tujih, turoperatorjev sodelujemo z vsemi jugoslovanskimi hotelirji pri izbiri zmogljivosti za goste iz tujine. Najobsežnejše je sodelovanje s hotelskimi hišami v Sloveniji: na Bledu, Bohinju, v Kranjski Gori, Portorožu in seveda v vsej Istri, kamor pripeljemo največ gostov. Prav tako dobro sodelujemo s črnogorskimi in dalmatinskimi hotelirji, kar pa zadeva Emona hotele je na prvem mestu Portorož, kjer imamo zakupljenih 1200 postelj. Sodelovanje s kontinentalnimi hoteli je bolj ali manj vezano na prihode raznih skupin turistov in enodnevnih aranžmajev.
Kar zadeva sodelovanje s hoteli v Kardeljevem, smo v zadnjem času nekoliko zmanjšali obseg poslovanja, ker so najnbvejši hotel Labineco zgradili s pomočjo agencije Putnik. Niso pa hoteli v Kardeljevem več kot toliko sposobni za sprejem zahtevnejših zahodnih gostov.
Globtourovo računalniško poslovanje je povezano z našim ERC, vendar so naše računalniške zmogljivosti že preveč zasedene. Računamo na novi računalnik v ERC.
Naše glavne točke za rent-a-car imamo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Imamo skupne programe na računalniku od pisanja naročilnic do faktur in letalskih kart. Celotno fakturiranje za ves Jugotours za letošnjo sezono imamo na računalniku. V sezoni bodo na računalniku vsi transferji z Brnika v Istro, kar pomeni bistveno izboljšanje izkoriščanja avtobusov. Ta program se bo z dodatnim malim računalnikom razširil na letališča v Splitu, Dubrovniku in Tivtu. Tudi izletniški del programov bomo prenesli na računalnik, posebno v Poreču, ki je najmočnejši in ob koncu leta tudi na domače v Ljubljani. Računamo, da bomo v naslednjih treh, štirih letih vse svoje poslovanje prenesli na računalniško obdelavo, kar pomeni, da bo vsaka naša poslovalnica imela svoj računalnik.
Vse pogostejši pojav privatnih turističnih agencij za nas ni nikakršna nelojalna konkurenca, temveč samo koristno dopolnilo, saj se ukvarjajo s posredništvom, ki ga mi ne zmoremo ali pa se nam sploh ne izplača. Privatni penzioni, sobe samo popestrijo in povečajo ponudbo. Domače in tuje agencije, ki prodajajo te zmogljivosti, v resnici razširijo ponudbo v zadovoljstvo gostov kot našega turističnega gospodarstva v celoti. Gre za večjo domačnost, neposrednost, stike in večje zadovoljstvo gostov.
In zasebni prevozniki, avtobusarji, kombiji, ladjarji. Status avtobusnih prevoznikov še ni v celoti dorečen. Kot agencija smo zainteresirani, da obstojajo predvsem zaradi konkurenčnosti, saj so tudi do 30% cenejši. Veliko pa je vprašanje kvalitete avtobusov, zato bi bila čimprej potrebna kategorizacija. Mi z nekaterimi boljšimi že uspešno sodelujemo.
Privatne agencije. Njihovo delovanje je omejeno na notranji trg in so nujno vezane na velike agencije. Omogočajo tako imenovano boutigue in specialno ponudbo, kar je spet dobrodošlo. Kmečki, lovni in drugi turizmi, s katerimi se mi ne moiemo ukvarjati. Globtour to iniciativo pozdravlja, vendar pa hkrati menimo, da se bomo čimprej morali dogovoriti za pravila igre,« pravi Ljubo Filipan.
Globtour sodi med eno najbolj »čistih« agencij v Jugo slaviji, kar zadeva posredovanje turističnih storitev domačim in tujim gostom in kot taka sodi med tri največje po obsegu poslovanja.	n j
i*
U POČITNICE PO MERI DENARNICE
Brunarica je pod Koblo
Čas dopustov in počitnic že trka na vrata. Kje bomo letos počitnikovali, se marsikdo sprašuje. Eno vprašanje - odgovorov pa sto, in še nekaj za nameček.
Morje je postalo hudo slano. Nekateri so ga že črtali iz seznama. Letos bomo za spremembo ostali doma, le čez vikend se bomo namočili v njem, potem pa na Savo ali Soro, menijo nekateri.
Brunarica je pod Koblo, smo zapisali v naslovu, v nadnaslovu pa: Počitnice po meri denarnice. In natančno tako je tudi res.
Kilometer nad Bohinjsko Bistrico, tik zraven spodnje postaje žičnice, nadmorske višine je 552 metrov, ima Franc Muhič lično brunarico, s kuhinjo, sanitarijami (WC in tuš), ki sprejme pod streho brez gneče 15 gostov. Toliko je namreč ležišč. Z lastnikom smo se dogovorili in jo vzeli v najem do smučarske sezone. Cena bi-
vanja za en dan je 20.000 dinarjev ne glede na to koliko ljudi biva v njej. Tako bi na-primer, če bi letovali v brunarici dve družini, vsaka plačala le 10.000 dinarjev.
V kuhinji, ki je v pritličju je klasičen štedilnik na drva ter štedilnik na plin, tako da pri kuhanju ne more priti do prevelike gneče. Devet ležišč je v prvem nadstropju, šest pa v spodnjih prostorih. Le rjuhe in vzglavnike je treba prinesti s seboj. Kuhinjskega in jedilnega pribora je v brunarici dovolj.
Dostop do brunarice je možen z avtomobilom. Kot smo že povedali je do Bohinjske Bistrice la kilometer. Tu je tudi samopostrežna trgovina tako, da z nabavo živil ni nobenega problema.
Naj naštejemo ugodnosti, ki jih nudi tako letovanje. V neposredni bližini so pašniki s čredami ovac in govedi. Sončna lega, mir in tišina v vznožju gora so kot nalašč
za oddih in počitek. Na svoj račun pridejo tudi gobarji in tisti, ki imajo radi krajše ali malce daljše izlete. Tu je Mali vrh visok 1194 metrov Črna gora s svojimi 1533 metri ter Cma prst, ki dosega skoraj 2 tisočaka, saj meri kar 1844 metrov.
Z avtomobilom je lep izlet do Bohinjskega jezera ali do znamenitega slapa Savice. Tisti, ki ljubijo alpski svet pa se bodo popeljali z gondolo
na Vogel do hotela Ski in morda še naprej do postaje
Plato.
Brunarica pod Koblo poleti
Vsak si bo lahko izbral tisto kar mu bo najbolj ugajalo, in seveda po meri denarnice.
Kdor bo želel na počitnice v ta čudoviti kot Slovenije, bo vse informacije dobil pri Miri Težak, referentu za šport in rekreacijo v delovni skupnosti SOZD Emona v Ljubljani na Šmartinski cesti 130 telefon (061) 441-944 interno 21-10.'
Tu se boste tudi prijavili in dobili ključ od brunarice.
Želimo vam prijetne počitnice.	E. I.
■ ZZB NOV LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Zbornik Iskra in plamen dopolnjen
V Kulturnem domu Španski borci v Mostah je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Polde Maček (drugi z leve) predstavil drugo dopolnjeno izdajo občinskega zbornika »Iskra in plamen«.
LJUBLJANA, 21. aprila
-	V Kulturnem domu Španski borci je občinski odbor ZZB NOV Ljubljana Moste
-	Polje slovesno predstavil
drugo dopolnjeno izdajo zbornika prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in narodnoosvobodilnega boja v občini z naslovom:	»Iskra in
plamen«.
Že vsa leta po osvoboditvi so čutili potrebo, da s pisano besedo ohranijo pred pozabo boj delovnega ljudstva občine Moste - Polje pred vojno in boj proti okupatorju v času NOB. Tako so že pred 23 leti izdali zbornik v obsegu 300 strani, druga dopolnjena izdaja, opremljena s številnimi dokumenti in fotografijami pa obsega 634 strani ter je izšla v nakladi 4.500 izvodov.
Na kvalitetnem brezlesnem papirju ga je natisnila tiskarna Jože Moškrič. Zbornik je moč kupiti pri občinskem odboru ZZB NOV, Ob Ljubljanici 42, velja pa 15.000 dinarjev.
Drugo dopolnjeno izdajo meščanskega zbornika je poleg skupščine občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij omogočilo tudi 26 delovnih organizacij.
Po predstavitvi knjige so v okviru praznovanja praznika - 27. aprila, odprli tudi razstavo likovnih umetnikov, akademikov in samorastnikov. Predstavilo se jih je kar dvajset, vsi pa s svojimi deli ostajajo v mejah tradicionalnega, estetsko splošno sprejemljivega podoživljanja narave in nanjo vezanih spoznanj.	E. I.
Iz življenja delavke Štefke Pavlišič
Redki in dragoceni so ljudje, ki živijo tako skromno in neopaženo v nekem kolektivu kot je živela in delala naša Štefka, ki odhaja v pokoj letos junija meseca. Iz njenih osebnih podatkov in njene prve prošnje, ki jo je vložila v Emoni, tedanji Prehrani, je napisala, da je rojena 1. 1. 1931, v Ljubljani, daje poročena in mati dveh sinov v starosti 12 in 14 let; ti sinovi so sedaj že sami očetje in Štefka je postala babica svojim vnučkom.
In 25. 2. 1970, je na sklep »odločam« bila sprejeta v delovno razmerje. Podpisan je glavni direktor, sedaj že pokojni Franc Nebec. Potem sledijo sklepi o razporeditvi delavke na delo zaradi reorganizacije DO v SOZD Emono. Prehrana, Commerce do leta 1980., nato pa v delovni skupnosti Poslovne stavbe 8 let. Skupno polnih 18 let dela je preživela v Emoni in
bo za 'seboj pustila urejene pisarniške prostore, snažne, brez prahu in umazanije, kajti Štefic, kakršna je ta naša, je zelo, zelo malo. V njenem dosjeju prav tako ni skoraj nič papirja, nič odvišnega. Na njeni osebni izkaznici prav tako ne piše, kako ne-, zahtevna je, daje skromna in vrla žena, ki premore veliko poštenja in tovarištva.
Nikjer ni nobenih pritožb; ni uveljavljala nobenih pravic, poznala je samo svoje dolžnosti. Ni koristila bolniških staležev in tako malokrat je prišla potrditi svojo zdravstveno izkaznico - takole za vsak primer - kadar je šla na letni dopust. Drugih izostankov ni imela. Pa tudi preventivnega oddiha ni koristila, edino, kar je lahko nudil sindikat delavki, ki se je zahvalila članom in menila, da je v kolektivu nemara še kdo bolj potreben od nje - in ni šla. Takšna je Štefka.
Vitka, hodi lepo vzravna-
Hvala tovariši!
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljnjem sodelavcem tozda Transport za pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, Id mi bo ostalo kot nepozaben spomin.
Vsem želim veliko sreče in medsebojnega razumevanja ter uspeha pri nadaljnjem delu.
Prisrčna hvala vsem!
Štefan Dolenc
no, brez hrupa. Vse na njej je urejeno, kot sta urejena tudi njega notranjost duše in srca. Budine in težki časi ji niso vrezali v obraz tako globokih gub, kajti Štefka je vseskozi prenašala bremena življenja stoično. Prav tako govori umirjeno, z blagim glasom, brez odvečnih besed, presodno in trezno. Le, ko je izrazila željo in podpisala zahtevek, da uveljavlja pravico do starostne upokojitve, je bilo v njenih temnih rjavih očeh nekaj meglice. Orosile so se ji oči in glas ji je komaj zaznavno zatrepetal, ko je rekla: »Oh, kako rada sem imela svoje delo. Brez dela ne morem biti!« In bolj zase kot
za druge je dodala: »Nič zato, če bo moja pokojnina nizka, bomo že kako, le da bi mi zdravje služilo, da bi lahko obdelovala svoj mali košček zemlje, ki ga imamo na Dolenjskem!«
Ni kaj dodati - tudi to je misterij neke žene - naše Štefke, ki odhaja v pokoj. Besede zahvale za tovarištvo in dobre medsebojne odnose, so premalo. Besede, besede... Občutja pa bodo ostaja; kadarkoli bomo srečali Štefko, vem, bo rekla: »Ni-1 mam se kaj pritoževati, zdrava sem, da lahko delam, drugega ne potrebujem!
Šrečno - Štefka!
Z. Založnik
Prisrčno ob slovesu Štefke Pavlišič (prva z desne), ki odhaja v pokoj.
in pozimi.
Počitnikovanje v Crikvenici
Emonina TOZD Maloprodaja ima v upravljanju počitniški dom v Crikvenici. Dom posluje od 21. 6. 1988 do 10. septembra. Od 21. 6. do 30. 6. veljajo predsezonske cene, od 1. 9. do 10. 9. pa posezonske. Dnevni penzion v pred in ppsezoni
•	za člane kolektiva	14.000	din
•	za zakonske tovariše	17.000	din
•	za otroke od 2 do 7 let članov kolektiva (polovičen obrok)	13.000	din
za upokojence Emone, TOZD Maloprodaja
15.000 din
•	za zakonske tovariše	18.000	din
•	za tuje goste	20.000	din
•	za otroke do 2 let brez hrane	3.000	din
•	za otroke tujih gostov od 2 do 7 let (polovičen
obrok)	17.000	din
Dnevni penzion v glavni sezoni (od 1. 7. do 31. 8. 1988)
•	za člane kolektiva	16.000	din
•	za zakonske tovariše	19.000	din
•	za otroke od 2 do 7 let članov kolektiva (polovičen obrok)	14.000	din
za upokojence Emone, TOZD Maloprodaja
17.000 din
za zakonske tovariše	21.000 din
za tnje goste	22.000 din
za otroke do 2 let brez hrane	3.000 din
za otroke tujih gostov od 2 do 7 let (polovičen
obrok)
★ ★ ★
19.000 din
Ekonomska cena v predsezoni je 20.000 dih, v sezoni pa 22.000 din. Za otroke do 2 let, brez lastnega ležišča in brez hrane, za prehrano skrbijo starši sami. Lahko se tudi odločijo za polovične obroke po ceni 5.000 din dnevno.
Turistična taksa in vstop na kopališče nista vračunana v ceni penziona.
Razliko med ekonomsko ceno in ceno v ceniku bo TOZD Maloprodaja za svoje delavce in upokojence pokrivala iz sklada skupne porabe.
Razlika za člane kolektiva vseh drugih TOZD ali DO pa se lahko pokriva tako, da TOZD ali DO pokrije razliko med določeno penzionsko ceno v predsezoni, posezoni ali sezoni in ekonomsko ceno.
Za razliko mora dati TOZD ali enovita DO pismeno izjavo do 15. 5.1988 upravi TOZD Maloprodaja.
Da bi TOZD Maloprodaja lahko pravočasno zakupila še dodatna ležišča, ji morajo zainteresirane TOZD ali DO najkasneje do 15. 5. 1988 sporočiti, koliko ležišč bodo rezervirale dz. zakupile za svoje delavce.
Interesenti za letovanje se prijavijo splošnim službam v svojih TOZD in DO do 15. 5. 1988, ko vplačajo akontacijo 40.000 din za osebo. Odpoved letovanja in vračilo vplačanega zneska je možno le iz opravičenih razlogov (bolezen) in sicer 20 dni pred začetkom letovanja.
Razvrstitev interesentov po terminih izvrši upravljalen doma!
Prijave sprejema in daje informacije uprava
TOZD Maloprodaje v Ljubljani, Šmartinska 130, tel. 441-944 int. 24-94.

■ EMONKE, PREBERITE
Polepšane v poletne dni
V kozmetičnem salonu, ki ima svoje prostore v hotelu Slon, so v letošnjem letu pripravili dve novosti. Poleg celotne nege sedaj nudijo svojim obiskovalcem tudi novi storitvi - odstranjevanje dlak s pomočjo smole in odstranjevanje celulitisa s pomočjo novega aparata, ki se imenuje celutron. Ta bo koristen tudi za ženske, ki imajo po hujšanju ohlapno kožo.
Kura z aparatom celutron je desetdnevna - izvajati jo je potrebno zaporedoma od ponedeljka do petka dva tedna.
Kozmetični salon v hotelu Slon, v katerem se lahko polepšate že do letošnjega polelja, je odprt od 6.30 do 15. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, za njegove storitve pa se lahko obrnete na telefonsko številko 211-232, int. 11-19.
A. Z.
DELAVCE EMONE OBVEŠČAMO O MOŽNOSTIH IZOBRAŽEVANJA OB DELU V ŠOLSKEM LETU 1988/89,
SOZD EMONA LJUBLJANA, Šmartinska 130, objavlja
RAZPIS
za vpis v emonske oddelke skupaj z naslednjimi izobraževalnimi institucijami:
1- Srednja agroživilska šola Ljubljana - Kamnik - IV. stopnja (v okviru DO Agroemona)
Izobraževali bi se za naslednje smeri:
■	kmetijec
•	mesar
■	Slaščičar, pek, mlinar
■	slaščičar, pek, mlinar
•	predelovalec živil rastlinskega izvora.
Pogoj' za vpis je končana osemletka in zaposlitev v Emoni.
2. Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ljubljana, Poljanska 28 a (v okviru DE Emona hoteli)
3) Delavci, ki si želijo pridobiti izobrazbo za poklic: kuhar in natakar - IV. stopnja
Pogoj: uspešno končana osemletka in zdravstveni Pogoji za opravljanje del in nalog v gostinstvu b) V program gostinski tehnik (tehnik kuharstva in tehnik strežbe) - V. stopnja strokovnosti se lahko vključilo diplomanti SŠGT, ki imajo diplomo IV.stopr\je in oajmanj dve leti delovnih izkušenj.
Izobraževanje traja 3. semestre, enkrat ali dvakrat na teden (po dogovoru).
3- Srednja ekonomska šola Brežice - V. stopnja - za stner trgovinski poslovodja Oddelek Emone bo organizi-Jen v Brežicah v mesecu oktobru (v okviru DO Emona Posavje)
Pogoji za vpis: uspešno končan program poslovno-nnančne ali trgovinske dejavnosti ter dve leti delovnih skušenj pri prodaji blaga.
Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča - VI. stopnja, PJS v 2. letnik - smer za komercialno dejavnost. Izobraževanje bo potekalo v Emonki. Predavanja se odo začela v oktobru. Pogoj za vpis:
•	uspešno končan 1. letnik EF
•	oz. drug višješolski program ekonomskega področja
•	kandidat mora biti zaposlen v Emoni.
Vsi interesenti, ki bi želeli nadaljevati študij na Ekonomski fakulteti naj se čimpreje, vsaj evidentno, prijavijo ?adrovsko-organizacijski službi SOZD Emona, Ljubljana, šmartinska 130.
5. S srednjo šolo za trgovinsko dejavnost Ljubljana n°mo organizirali instruktažne seminarje za dokončanje študija na V. zahtevostni stopnji ekonomske usmeritve za s*tier
•	trgovinski poslovodja
■	komercialni tehnik.
I Instruktaže (tudi izpiti) bodo iz naslednjih predmetov:
•	matematika, finančna matematika, trgovinsko računstvo
•	tuj jezik (nemščina, angleščina)
•	slovenski jezik (po dogovoru).
, Zainteresirani kandidati naj se čimpreje prijavijo Sadrovsko-organizacjjski službi SOZD Emona Ljubljana, ^artinska 130.
Informacije v zvezi z vpisi oz. izobraževanjem ob delu d 1. - 5. dobite pri Vesni Raztresen, kadrovsko-organi-rjj-ijska služba SOZD Emona Ljubljana, Šmartinska ali po telefonu 061/441-944 int.: 21-16; 21-14.
■ IZ MAXIMARKETA
Mami, pejmo v Čenčarijo!
LJUBLJANA, 26. maja - V kletnem podhodu Maxi-marketa, naše največje trgovske hiše v Ljubljani so podjetni trgovci pred dobrim mesecem odprli prodajalno igrač, ki jo lahko brez slabe vesti poimenujemo butik. Ob svojem rojstvu je trgovinica dobila tudi prikupno ime - Čenčarija.
Nikoli prazna prodajalna je izredno bogato založena z igračami, tako za tenko, kot debelo denarnico, za enolet-nika, ki je komaj spregovoril prvo besedo, pa tudi za tiste, ki so že končali tretji ali četr-
vse, da jo mala »mamica« lahko češe, umiva in preoblači, radijsko vodenega avtomobila do čudovito pisanih steklenih frnikol. Za punčko in njen komplet boste odšteli nekaj več kot 7 starih milijonov, za pisano frnikolo pa le 59 dinarjev.
Poslovodkinja Metka Blažič je povedala, da prodajalna ni nikoli brez kupcev, ki si takorekoč non-stop podajajo kljuko. Dve prodajalki, tu je všteta tudi poslovodkinja le stežka strežeta kupcem. Treba je igračo pokazati, pa tudi demonstrirati če je na baterijski ali mehanični
»Jeans club k ogledu
ljubljanskem Supermarketu
JEANS KLUB 88
ti razred osnovne šole. Pred- pogon. Šele potem se ponav-
Trgovina za mlade
vsem so dobro založeni z igračami, za katere trdimo, da imajo didaktično vednost. Seveda je izredno veliko uvoženih igrač. Iz bližnje Italije in daljne Japonske. Izbirate lahko od punčke iz Italije, ki ima' v kompletu
di kupec odloči za nakup. Seveda igra odločilno vlogo bodoči mali lastnik, ki ponavadi že po nekaj dneh prične zopet proseče in neustavljivo: »Mamica, maica! Pejmo v' Čenčarijo, tam sem
videl...
M. K.
»In otroci na izložbe noske tiščijo...« bi lahko Majda Sepe zapela tudi danes. Igrače v Čenčariji vabijo najmlajše. Ali pa morda velika papiga Gogi, ki je tretji član kolektiva prodajalne. Modnih barv je, dolgi rep je zamenjala z mini .varianto, ker sledi modi. Ne preveč zgovorna daje pripombe le od časa do časa. Kadar ji pa je le prveč, ji uide: »baraba«! foto: M. Kafol
LJUBLJANA, 24. maja - Ljubljanski Supermarket je danes v dosedaiyi izložbi v pasaži na Ajdovščini odprl lepo urejeno trgovinico za mlade, ki jo je poimenoval: »Jeans club 88«.
V prodajalni je ponudil mladostnikom starim od 14 do 16 let, pa še kakšno leto za nameček, sodobna moderna oblačila iz jeansa in tudi drugih oblačil ter modnih dodatkov, priljubljenih pri do-raščajočih.
Na drugi strani pasaže nameravajo domiselni trgovci v kratkem odpreti prodajaln-no plošč in kaset, ki bo prav-tako nosila ime »club 88«. Trgovinica bo odprta takoj ko bodo prejeli naročeno opremo za poslušanje plošč in kaset.
Tako bodo v Supermarketu povečali prodajni prostor, istočasno pa pomeni to začetek obnove pasaže na Ajdovščini, ki bo tako dobila lepši in boljši videz.
Z. G.
PLANINSKA SEKCIJA EMONA
Aprilski dež skrajšal izlet
pravilna rešitev nagradne ^križanke: 10. april Dan Emone
bon za 5.000 din Franc Žgavec, Supermarket Ljubljana,
g Vodoravno:	Emonka,
htonec, Morana, marina, Iz- »cv, oupennaiKei i^juujjana,
, . okop, lan, se, na OLO, II, etaža D, Ljubljana, Kersni-^antata, Ot, akter, image, kova ul. 2.
»a, čar, Fagot, Atena, at, 5. nagrado - vrednostni mi stanovskimi kolegi iz jorrnani, al, Sak, vampi, srt, bon za 3.000 din Zalka Bo- Gornje Radgone smo se tu ^11, mer, levo, talilo, igu- bek, upokojenka, 66000 Ko- domenili za srečanje, da se
per, Vodopivčeva 13.	...
6. nagrado - vrednostni bon za 2.000 din Franc Jur-
GEOS, 10. aprila - Prvi pohod v gorč smo v Emoni začrtali v mesecu aprila na GE-OS in Zasavsko goro. Zaradi spomladanske utrujenosti in pomanjkanja kondicije pač nekam bližje in ne preveč visoko. _
Drugo nedeljo v aprilu smo se iz Ljubljane odpeljali z vlakom v Sevnico. Z našimi stanovskimi kolegi iz
^n, anatas, libela.
Nagrade:
^Tokrat smo za križanko ob Dnevu Emone prejeli začuda "lalo rešitev. V boben za žrebanje jih je šlo le 71. Žreb je oil naklonjen in nagrade »rejmejo:
1. nagrado - bon v vrednoti 10.000 din Zvonko Weis iz Haloškega biserja DO Emo-[Ja kmetijski kombinat Ptuj, botel Poetovio.
, 2. nagrado - vrednostni bon v višini 8.000 dm Ivanka Srobot, E market Ljubljana, vojkova ulica.
, 3. nagrado - vrednostni , °n za 6.000 din Filip Zajc, pbokojenec, Ilirska Bistrica, ^egorčičeva ul.
L nagrado — vredno_stni
ca. tozd Prašičereja Ihan. Čestitamo!
potem skupaj povzpnemo na Zasavsko goro. Nam zagnanim desetim Ljubljančanom se je pridružila še desetina vedrih Radgončanov, kate-
Nagradni E-rebus
Tokrat se boste dragi bralci oziroma reševalci našega enigmatskega kotička potegovali za nagrade v vrednostnih bonih od 10.000 do 2.000 dinarjev. Rešiti morate le nagradni rebus, ter rešitve poslati do konca meseca junija 1988 na naslov našega uredništva: 61000 Ljubljana, Šmartinska cesta 130. Na kuverto morate le pripisati
oznako - nagradni E-rebus,
na rešitev rebusa pa poleg svojega naslova še TOZD ali DO kjer delate. To napišite iz razloga ker so do nagrad upravičeni le delavci Emone, upokojenci Emone ter štipendisti ali kmetijski kooperanti Emone.
Toliko v vednost, in hvala za razumevanje.
Uredništvo
rim veselega razpoloženja niso mogli pokvariti niti zgodnje jutranje ure. Od doma so namreč odšli, ko so petelini še spali.
Našel pa se je nekdo, ki je vse naše lepe načrte postavil ‘na glavo. Aprilski dež. Začel je po malem, tako po kapljicah.
Sprva smo imeli še nekaj upanja, da bo ponehal. V tem čakanju smo izkoristili čas in si ogledali obeležje na GEOS-u. Miloš Pertovt, član naše sekcije in vodič izleta je tako kot on zna, s tekočo spremno besedo, podkrepljeno z znanjem vsem udeležencem pojasnil pomen tega obeležja, ki stoji v samem središču Slovenije.
Še vedno v prepričanju, da bomo vendarle z malce potrpežljivosti dočakali kanec lepšega vremena, vsaj toliko, da se brez dežja povzpnemo na Zasavsko goro, smo se zatekli .pod streho in na manjše okrepčilo. A zaman. Deževalo je naprej. Kot v septembru je padal dež, enakomerno in vztrajno. Minila je ura, pa druga in tretja. Vreme je premagalo našo vztrajnost.
Tako je aprilski dež skrajšal naš prvi izlet.
Ni pa nam vzel dobre volje, ki jo imamo gorniki vedno na pretek. Še predno smo odšli domov, eni v Ljubljano, drugi pa v Gornjo Radgono, smo se že menili o našem naslednjem izletu, ki bo 28. maja 1988 na Moher. Tudi takrat bomo imeli polno dobre volje v oprtniku in v srcih. Nasvidenje!
H. B.
ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane Brodnjak, vsem sodelavkam in sodelavcem Emona KK TOZD Farma Bekonov Ptuj, se iskreno zahvaljujem za sočutni stisk roke v tolažbo, za mami darovano cvetje in za spremstvo na njeni poslednji poti.
Hvala vsem!
Mina Vidovič
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Maksa Čurina st., se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne organizacije Emona Globtour - In-terRent za darovani venec.
Zahvaljujem se za sočutni stisk roke v tolažbo. Zahvala vsem, ki so mi ustno in pisno izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Vlado Čurin
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Terezije Kermavner, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Transport DO Blagovnega centra za izražena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Franc Kermavner
ZAHVALA Tragičnim udesom na radnom zadatku izgubili smo našog volje-nog i požrtvovnog Boška Oiegoviča, koji je dvadeset godina pro-veo u »Prehrani« i »Emoni«. Brojnim Boškovima prijatelji-ma iz tozd Emona-com-merce, »Dela«, emona duty free shopa (Zagreb), Vinskog sajma i Sajma u Radgoni, zahvaljujem na izrazi-ma sočuti.
Osobito zahvaljujem Ivi Hajšeku na potresnim riječima na grob-Iju, Alojzu Boštjančiču i Borutu Šnuderlu te svima koji su ga poznavali i s našim Boškom prijateljevali.
Njegova Maja Hribar-Oiegovič sa sinovima Olegom i Duškom
■ ODMEVI
emona hoteli ljubljana
hotel evropa
Celje Ulov trg 4
telefon:	(063)21-233
telex:	33-815 YU Evropa
telegram: evropahotel celje
SOZD EMONA LJUBLJANA Tov. MOLAN Franc podpredsednik SOZD
vaA znak: naš znak:
Smartinska 130
61000 LJUBLJANA	Celje, 25.'i. 1988
Spoštovani tovariš podpredsednik, .
v zadnji številki "E" - informatorja sem z osuplostjo prebral članek o naši TOZD "Hotel kot slaščičarna". Ob večkratnem branju omenjenega članka, ga nisem mogel opredeliti kot pozitivni prispevek oziroma ga uvrstiti v nobeno literarno zvrst razen v pamflet. Ob istočasnem branju prispevka "10 let EMONA - hotelov" pa izzveni prispevek "Hotel kot slaščičarna" kot negacija vseh naporov TOZD Hotel Evropa in DO EMONA HOTELI pri premeščanju tekočih gospodarskih problemov. Menim, da takšno neobjektivno pisanje ne prispeva k objektivnemu informiranju delavcev zaposlenih v SOZD-u in s tem ne izpolnjuje osnovnega namena skupnega glasila. V članku gre za grobo manipuliranje z danimi podatki (primer sodelovanja z Globtourjem enači sodelovanje Rusije in Evrope) s strani novinarja. Zato menim, da Je potrebno oceniti kvaliteto prispevkov s strani novinarja ter se nato odločiti o njegovem nadaljnjem sodelovanju v glasilu. Ob ocenjevanju pisanja o naši TOZD menim, da Je bil vseskozi prisoten "inovativni pristop" pisanja, na katerega ne moremo pristajati v TOZD.
Ne morem se znebiti vtisa, da Je ravno v času, ko smo v TOZD dosegli v zadnjih letih pozitivne premike v poslovanju, ko se Je afirmirala tudi DO kot nosilec povezanosti TOZD, Je prispevek "Hotel kot slaščičarna" svojstven prispevek k 10. letnici EMONA - hotelov ter 110 - letnici hotela Evropa Celje.
Razmišljanje o takšnem pisanju prepuščam odgovornemu uredniku in avtorju tega članka oz. tistim, ki stojijo za tem.
Tovariško vas pozdravljam.
emona hoteli o. o. ljubljana tozd hotel evropa o. sub. o. 63000 celje. titov
p.s.
Upoštevajoč željo, ki jo je v svojem pismu uredništvu izrazil glavni direktor delovne organizacije Emona hoteli Janislav Vehovar, da ne želi polemike v zvezi s člankom: Hotel kot slaščičarna, uredništvo ne komentira ter prepušča vso presojo bralcem.
Uredništvo
Emona tudi
v Prizrenu
Ne boste verjeli, toda takorekoč sredi Prizrena na Kosovu je restavracija, ki se imenuje Emona. Moderen gostinski lokal, ki stoji v središču tega zgodovinskega mesta (ulica Karla Marksa 64) ima za izvesek rdeči emonski znak. Res da ni izdelan v povsem pravilnih dimenzijah, vendar vsakomur takoj pade v oči. Njegov lastnik je Qazim Ahmetaj (tel.: 029/31-733), ki je po lastni izjavi več let uspešno prodajal sadje in zelenjavo v Logatcu. Možakar zelo dobro govori slovensko, glede na obisk zavrti najbolj moderno slovensko muziko in ima na zalogi izvrstno hrano in pijačo. Nov »imič« za gostinsko Emono ali morda celo nelojalna konkurenca?
N. I.
■ S SEJE UREDNIŠKEGA ODBORA E-INFORMATORJA
Novo vodstvo našega glasila
Na seji uredniškega odbora našega glasila E-Infor-mator, ki je bila 20. maja 1988 in so se je udeležili tudi Vladimir Ščeglovski, predsednik akcijske konference ZKS SOZD Emone, Milan Marolt, predsednik koordinacijskega odbora ZSS v sozdu Emona Franc Molan, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona, ter novinar glasila.
Glede na to, da odhaja Miran Blaha, dolgoletni glavni in odgovorni urednik v pokoj, je bilo na seji sklenjeno z namenom, da se zagotovi kontinuirano izhajanje glasila in s tem informiranje zaposlenih v naši sestavljeni organizaciji, da do dokončnega formiranja novega uredniškega odbora, ki ga bo imenoval delavski svet SOZD Emona opravljata delo in dolžnosti glavnega urednika glasila Ferdo Cigale iz DO Emona Commerce, delo odgovornega urednika pa novinar Zvone Gjurin.
Predlog o sestavi uredniškega odbora, koncept in stališča o temeljni vsebinski zasnovi glasila E-Infor-mator naj predhodno oblikujejo družbenopolitične organizacije, dokončni predlog delavskemu svetu pa naj poda Koordinacijska komisija ZSS Emone.
Uredništvo
■ MORJEPLOVEC JURE ŠTERK se odpravlja na pot okoli sveta
Z Emoninimi vampi čez Atlantik
LJUBLJANA, 31. maja - »Tako na prvi kot drugi plovbi čez Atlantik so mi šli najbolj v slast Emonini konzervirani vampi, saj sem jih s krompirčkom jedel skoraj vsak drugi dan. Zame so bili prava poslastica,« pravi Jure Sterk, »zaprisežen« morjeplovec, ki je dvakrat preplul Atlantik in ne more prehvaliti tudi drugih konzerv iz naše MIZ. •
»Jure Šterk, ki sicer ne pove, kdaj je zagledal luč sveta v Vinici, pravi, da jadra že trideset let in da komaj čaka, kdaj se bo spet lahko odpravil na visoko morje - tretjič čez Atlantik. Jadrnico, dolgo 6,49 metra si je izdelal sam iz poliestra. Prvikrat je preplul Atlantik 1974. leta, drugič pa 1986, »tretjič pa bom šel okoli sveta, če mi bo Ije sreča mila,« pravi in to čimprej. Najprej moram zajeti finančno sapo in sapo, poudarja živahni trgovski potnik celjskega Aera.
»Pred tridesetimi leti me je jadrati naučil starosta slovenskih morskih jadralcev Mirko Bogič. Prvič sem morje videl, ko mi je bilo tri leta. Kje drugje kot v Crikvenci. Takoj sem ga vzljubil.«
Prvikrat se je Jure odpravil na morje čez Atlantik brez varnostne opreme: brez rešilnega čolna in radijskega oddajnika. Na zadnji regati, ki je potekala iz severne Francije, je bil že bolje opremljen in dobro založen z emoninimi konzervami. Po 17 dneh plovbe na visokih valovih in skozi viharje je priplul na Tenerife - 1.700 milj. Zadnjikrat mu je najbolj nagajal avtopilot, ker se je zanesel, da je nepropusten za vodo in vlago. Kadar je spal, je zato spal bolj na eno oko kot na obe.
Spal sem tedaj, ko sem spustil jadra.
Emona mi je zelo veliko pomagala. V MIZ-u so mi dali poleg vampov in golaža v konzervah tudi dve odlični kraški panceti. Toda vampov s krompirjem ne morem pozabiti, saj so bili moja osnovna in najboljša hrana. Tudi mešani golaž je bil odličen. Pomislite, niti ena konzerva se mi ni pokvarila! Konzerve so tudi zelo trpežne, če pomislite na slano vodo in zrak.
Tudi kamero sem imel - Hitachi - vendar sem tudi pri njej naredil napako. Malo sem bil površen, zato me je izdala (vlaga), vendar sem kljub temu naredil nekaj lepih kosov filma in dobrih posnetkov. Kamera je odlična.
Letos grem na transmedi-teransko regato, potem pa, kakor hitro bo mogoče okoli sveta. Da, z mojo malo barčico in čisto sam.
Čez Atlantik sem plul 17 plus 27 dni - na Martinic in z letalom nazaj v Evropo. Moja barčica se je pripeljala nazaj s francosko ladjo. Joj, kako so me odrli pri razkladanju! Težka je 950 kg.
Joj. pa fižol s slanino in goveji zrezki v omaki - fantastična hrana iz MIZ. Tudi različni emonski namazi, posebno čebulni, so enkratni. Toda tričetrt vse hrane, ki sem jo pojedel, so bili vendarle vampi in še enkrat vampi. Vse skupaj sem počasi zalival z metliškim ledenim vinom in alpskim mlekom, da sem si sproti dušo privezal.
Tudi pri nakupu avtopilota, ki mi je tako nagajal, vendar po moji krivdi, mi je pomagala Emona. Prvič sem ga

Iglobtour
dobil prepozno, drugič mi je pa odpovedal, ker sem se preveč zanašal, da je 100-od-stotno varen pred vodo.
»Prej ko bo mogoče, bom spet odrinil,« naglas razmišlja navdušeni moijeplovec Jure. »Samo finančno sapo moram dobro zajeti, za mojo me ni strah. Res je, včasih sem bil zelo utrujen. Sedel sem za krmilom in haluciniral. Sanjal sem v tehnikolor-ju - brez toka. Lovil sem različne inkarnacije. Človek ne bi verjel, če ne bi vsega tega doživel, toda saj je nemogoče povedati. Sam s sabo sem se pogovarjal. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se sam odpravil na dolgo in samotno regato čez Atlantik. Le za avtopilota mi je žal, da me ni ubogal. Precej lažje bi bilo vse skupaj.
e«f

Pišem knjigo o svojih morskih podvigih z naslovom Ruleta na Atlantiku, ki bo kmalu izšla, potem pa bom zares pošteno zajel sapo in spet odplul. In na vaše vampe ne smem pozabiti!
N. I.
■ VEST IZ ČATEŽA
Priznanje našemu zdravniku Antonu Franoviču
V mestu Bathu v Angliji je bila 10. aprila 1988 na pobudo dvanajstih nacionalnih združenj bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom iz vsega sveta ustanovljena Federacija teh združenj (ASIF).
Namen ASIF-a je koordinacija dela nacionalnih združenj ter delo na projektih, ki so skupnega pomena za te neprofesionalne organizacije, namenjene samopomoči bolnikom z ankilozirajočim spondilitisom.
Kot soustanovitelj je na tem sestanku sodeloval tudi predsednik Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom Slovenije prof. dr. Anton Franovič iz čateških Term, ki je tudi izbran v koncih - zbor ASIF-a, najvišji organ te federacije.
Čestitamo!
E. I.
■ VEST IZ HOTELA SLON
Štihov večer o »Pesmih štirih«
LJUBLJANA, 19. maja - V hotelu Slon je bil kulturni večer Bojana Štiha posvečen pesniški zbirki iz leta 1954 »Pesmi štirih«. Ob 35-letnici zbirke se je s tremi od štirih pesnikov, s Tonetom Pavčkom, Cirilom Zlobcem in z Janezom Menartom pogo-vaijal Tone Partljič.
E. I.

OBISKI
Sovjetski
gospodarstveniki v Emoni
LJUBLJANA, 18. maja — Delegacija predstavnikov zunanje trgovine Sovjetske zveze, ki jo je vodil podpredsednik Centrosojuza Starih Aleksander Nikolajevič, ki opravlja tudi dolžnost generalnega direktoija SojuzcO-opvnještorga, zunanje trgovinske organizacije Centrosojuza, je obiskala SOZD Emono, delovno organizacijo Emona Commerce. V delegaciji so še bili Teselkin Valerio Nikolajevič, namestnik generalnega direktorja Sojuzcoovnještorga, Nalimov Valeris Ivanovič, prvi namestnik predsednika Mospotrebsojuza ter Pluga-rev A. Grigorjevič, njihov predstavnik v Jugoslaviji.
Sovjetske goste je sprejel Vojko Volk, direktor DO Emona Commerce s svojimi sodelavci ter strokovnjaki Emoninega Inženiringa.
Pogovori so tekli tako o dosedanjem medsebojnem sodelovanju, kot o delu v bodoče. Za leto 1988 je predviden promet v višini 20 milijonov C1 dolaijev, ki se bo, tako predvidevajo, povečal na 25 milijonov Cl. dolaijev.
V zadevi gre za postavitev skupne svinjske farme za 10 tisoč glav letno, za predelavo krompirjevega škroba, predelavo odpadnega papirja (rezanje in prešanje v bale) ter za sodelovanje pri gradnji in opremi blagovnic.
Po razgovorih so si sovjetski gostje ogledali prašiče-rejsko farmo Emone v Ihanu, domžalski Helios ter
Emoninega kmetijskeg operanta Jožeta Pipana v Ze-jah pri Cerkljah, ki z mini farmo dosega odlične rezultate pri vzreji prašičev.
Omeniti velja, da Emona zelo uspešno poslovno sodeluje s Sojuzcoopvnještor-gom že polnih 25 let in je z jugoslovanske strani prva podpisala pogodbo o sodelovanju ter dogovorjene posle tudi realizirala.	Z. G.

informator
glasilo delavcev sozo emona ljubljana
Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha, člani: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Mira Doaič, Pavel Groznik, Vesna Čuber, Irena Kovačič, Mira Težak, Jure Križnar. Novinar Zvone Gjurin, prevajalka Ivana Pungerčlč. Uredništvo: 61000 Ljubljana, šmar-tlnska c. 130, tel. 441-944. Tisk CGP »Delo«, Ljubljana-naklada:	15.300 Izvodov.
Oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.