48 Didakta oktober 2015 VKLJUČITEV VSEBIN PRVE POMOČI V UČNI NAČRT SREDNJIH ŠOL / Mag. Eva Dolenc, asist., Zdravstvena fakulteta Ljubljana / Mag. Simon Herman, asist., UKC Ljubljana / Mag. Damjan Slabe, viš. med. teh. in prof. zdr. vzg., Zdravstvena fakulteta UVOD Vključenost v formalno srednješolsko izobraževanje učečega dijaka obogati s široko paleto znanj. Ta so določena z učnim načrtom, v katerega so zaje- te tudi nekatere teme prve pomoči (v nadaljevanju PP). Znanje PP je še zlasti v primeru nastanka življenjsko ogrožajoče poškodbe ali nenadnega obolenja ključnega pomena. Smernice medicinske stroke poudarjajo, da ima pomembno vlogo pri preprečevanju smrti ali poslabšanja zdravstvenega stanja ravno laik z dajanjem PP (Nolan in drugi 2010; Ahčan in drugi 2008). V vsakdanji praksi pa se vse prepogo- sto zgodi, da očividci PP ne dajo, kar prinaša negativne posledice (Slabe in drugi 2012; Rajapakse in drugi 2010; Recek 2006). Rezultati mnogih razi- skav kažejo, da je problem povezan predvsem s pomanjkanjem znanja o dajanju ustrezne PP in posledičnim strahom pred morebitno napako (Do- lenc 2014; Slabe in drugi 2012; Recek 2006). Že v učnem načrtu obveznih predme- tov Biologija, Kemija in Šport v osnov- ni šoli, je omenjenih nekaj vsebin PP (Vilhar in drugi 2011; Bačnik in drugi 2011; Kovač in drugi 2011). Primer iz- birnega predmeta osnovnih šol, ki ima v učni načrt vključeno PP, je Šport za zdravje (Kovač in drugi 2011). Dijaki v poklicnem in srednjem strokovnem ter poklicno-tehniškem izobraževanju pridobijo več znanj iz PP, če se izo- bražujejo v programih Zdravstvena nega, Kemijski tehnik, Farmacevtski tehnik in podobno (Center RS za po- klicno izobraževanje 2015). V okviru splošnega izobraževanja je v izobraže- valnem programu Splošna gimnazija PP zastopana v učnem načrtu predmeta Šport (Lorenci in drugi 2008). Z izjemo srednjega strokovnega ter poklicno- -tehniškega izobraževanja učenci in dijaki usvojijo predvsem znanja, ve- zana na preprečevanje nesreč, prepo- znavo nekaterih poškodb in obolenj ter oskrbo ran. Redkeje pa pridobijo praktične veščine temeljnih postop- kov oživljanja, uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja in ukrepe pri življenjsko ogrožajočih stanj (Center RS za poklicno izobraževanje 2015; Vilhar in drugi 2011; Bačnik in drugi 2011; Kovač in drugi 2011; Lorenci in drugi 2008). Idealno bi morali imeti vsi državlja- ni vsaj nekaj znanja o PP (Nolan in drugi 2010). Največ laikov v Sloveniji usvoji znanja PP, ko opravlja izpit iz PP kot pogoj za pridobitev vozniškega dovoljenja. 67. člen Zakona o voznikih (2010) namreč določa, da morajo kan- didati opraviti izpit iz PP kot del izpita za voznike motornih vozil kategorij A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D in DE pri pristojni organizaciji Rdečega križa – zvezi združenj. Po Za- konu o Rdečem križu ima Rdeči križ na področju PP javno pooblastilo za izva- janje izpitov iz PP za voznike motornih vozil. V letu 2013 je ta izpit uspešno opravilo več kot 21.500 oseb (Rdeči križ Slovenije 2014). Od tega je nekaj več kot 2.000 dijakov ta izpit opravilo v okviru sodelovanja srednje šole in Rdečega križa Slovenije. Ob koncu leta 2013 je bilo sicer v Sloveniji 19.790 oseb, ki so dosegle polnoletnost, kar je pogoj za pridobitev vozniškega dovo- ljenja, ko lahko voziš samostojno, brez spremstva (Statistični urad RS 2015). Znanje PP se hitro pozabi in zastara, če ga ne obnavljamo in ne utrjuje- mo; nekatere študije navajajo izgubo že v treh do šestih mesecih po kon- cu učenja (Andresen in drugi 2008; Einspruch in drugi 2007; Roppolo in drugi 2007). Priporočilo Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, vodilne svetovne organizacije, ki se ukvarja s promocijo pomena PP, je, da bi bilo treba znanje PP s tečaji osvežiti vsaj na vsakih 5 let (The International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies 2013). Tudi pristojni na Rdečem križu Slove- nije že vrsto let opozarjajo, da znanje PP temelji na praktičnem delu, ki bi ga bilo treba v različnih starostnih ob- dobjih neprenehoma obnavljati. Tako se je izoblikovala pobuda, da bi se vse- bine preprečevanja nezgod in osnov nudenja PP uvedle v obvezni učni pro- gram osnovnih šol. Pri tem ne gre za uvajanje posebnega učnega predmeta v osnovne šole, temveč za umestitev vsebin PP kot dopolnilnih oziroma iz- birnih vsebin v skladu z mednarodno primerljivimi standardi. Stališče Rdeče- ga križa Slovenije je, da preprečevanje nezgod in obvladovanje PP ni le izraz privzgojene solidarnosti, ampak sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost, ki se je je treba začeti učiti v osnovni šoli in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo (Rdeči križ Slovenije 2013). V letnem poročilu Rdeči križ Slovenije (2013) izpostavlja vključitev PP v pro- grame osnovnih in srednjih šol kot obvezno prioriteto. Na podlagi tega se je v letu 2015 pričel izvajati pilotni pro- jekt z uvodnimi teoretičnimi predava- nji in praktičnimi vajami Prva pomoč na srednji šoli. Vanj je bila vključena tudi Splošna Gimnazija Tolmin. V juni- ju 2015 je bilo ob pomoči licenciranih predavateljev PP izvedeno deseturno praktično usposabljanje dijakov tretjih letnikov. NAMEN Ugotoviti, kakšen je odziv dijakov gi- mnazije Tolmin na vključitev vsebin PP v srednje šole v obliki ponujenega programa tečaja PP. CILJI Primerjati teoretično znanje pravilnih ukrepov PP na danih primerih med dijaki pred izvedbi tečaja in po tem. Ugotoviti, katere teme PP dijake naj- bolj zanimajo pred izvedbo tečaja in po tem. Ugotoviti, ali se zdi dijakom vključi- tev vsebin PP v učni načrt srednjih Didakta oktober 2015 49 šol potrebna (kot obvezne ali izbirne vsebine). METODA DELA V juniju 2015 je bilo ob sodelovanju licenciranih predavateljev PP Strokov- nega centra za PP pri Rdečem križu Slovenije po vnaprej pripravljenem programu izvedeno deseturno teore- tično in praktično usposabljanje iz PP. Usposabljanje je potekalo v okviru pilo- tnega projekta na pobudo Strokovnega centra za PP Rdečega križa Slovenije – zveze združenj in v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Tolmin in vodstvom Gi- mnazije Tolmin. Udeleženci usposa- bljanja so bili dijaki tretjih letnikov gimnazije Tolmin ob prisotnosti uči- teljice biologije. Udeleženci, bilo jih je 42 (razdeljeni so bili v dve skupini po 21), so bili hkrati predmet naše raziskave. Zbiranje podatkov v okvi- ru deskriptivne metode raziskovanja je potekalo z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki so ga udeleženci rešili pred usposabljanjem in po njem. Vpra- šanja so bila zaprtega in odprtega tipa. Predhodno, kot temelj za oblikovanje programa 10-urnega usposabljanja in v namen raziskave, je bil opravljen pre- gled domače in tuje literature, iskane s sistemom COBISS in podatkovnih baz Google učenjak, EBSCOhost. Pridobljeni kvantitativni podatki so bili obdelani in predstavljeni s programom Microsoft Excel (2010). Rezultati raziskave so bili primerja- ni z rezultati že obstoječih raziskav v Sloveniji in tujini. REZULTATI Anketirani dijaki so pred izvedenih tečajem v manjšem deležu pravilno odgovarjali na vprašanja iz vseh danih primerov PP kot pa po izvedenem teča- ju, kar je pričakovan rezultat. Največji delež anketiranih pred izvedenim teča- jem in po njem pozna pravilne ukrepe v primeru oskrbe ran (> 90 %). Največ znanja PP so anketirani na izvedenem tečaju pridobili iz tem nezavest, delež pravilnih odgovorov se je povečal za 21 %, in iz teme oživljanje, kjer je bil delež pravilnih odgovorov za 15 % večji po izvedenem tečaju (tabela 1). Tabela 1: Delež pravilnih odgovorov anketirancev na vprašanja iz tem PP pred izvedbo tečaja PP in po tem Vprašanja iz PP Delež pravilnih odgovorov pred tečajem PP po tečaju PP V1: nezavest 65 % 86 % V2: oživljanje pri poškodbi hrbtenice 80 % 95 % V3: zastrupitve 80 % 84 % V4: oskrba ran 91 % 95 % Legenda za tabelo 1: V1: nezavest V kakšnem zaporedju bi ukrepal v primeru, da na poti iz šole tvoj sošolec izgubi zavest? Pravilen odgovor na V1 Poskrbim za varnost, preverim odzivnost in dihanje, osebo dam v stabilen bočni položaj za nezavestnega, pokličem 112. V2: oživljanje pri poškodbi hrbtenice Na kopališču te skupina deklet prosi, da pomagaš njihovi prijateljici, ki je skočila v 1,2 m globoko vodo na glavo in izgubila zavest. Povlekle so jo na kopno. Kako bi ukrepal? Pravilen odgovor na V2 Dekletom bi naročil naj pokličejo 112, sam pa bi preveril, če oseba diha, in jo po potrebi oživljal z umetnim dihanjem in masažo srca. V3: zastrupitve Kako bi ukrepal, če tvoj sošolec zaradi mešanice zaužitega alkohola (1/2 l vodke in 1 dl vina) in kajenja marihuane ne bi mogel hoditi, padal bi po tleh, večkrat bruhal in nato izgubil zavest? Pravilen odgovor na V3 Sošolca bi dal v stabilen bočni položaj za nezavestnega, poklical bi 112 in ga imel pod nadzorom. V4: oskrba ran Pri pouku kemije se je učiteljica opekla po dlani in prstih desne roke. Kako bi ji pomagal? Pravilen odgovor na V4 Opeklino bi hladil 15 minut, sterilno bi pokril dlan in vsak prst posebej s srebrno gazo (aluplast) iz kompleta za prvo pomoč, roko bi dal v trikotno ruto in učiteljici naročil, naj gre k zdravniku. Slabih 30 % anketiranih dijakov je označilo, da so se v realnosti že znašli v okoliščinah, kjer je bilo treba dati PP (graf 1). Navedli so, da so se srečali z ranami (ureznine, opeklinske rane), poškodbami kosti in sklepov (zvini in zlomi), epileptičnim napadom in po- škodbami glave. 50 Didakta oktober 2015 Dijaki so pred izvedbo tečaja razvrstili dane teme PP glede na svoje zanima- nje (po pomembnosti). Najpomembne- je se jim zdi znati, kako varno dati PP, ponoviti temeljne postopke oživljanja (zunanja masaža srca in umetno di- hanje), ukrepe v primeru življenjsko ogrožajočih stanj. Uporaba avtomat- skega zunanjega defibrilatorja je na sredini po lestvici pomembnosti med anketiranimi dijaki, najmanj zanima- nja pa kažejo za teme alkohol, droge in zastrupitve ter poškodbe kosti in sklepov (tabela 2). Tudi po izvedenem tečaju PP so dijaki kot najzanimivejšo temo PP izpostavili temeljne postopke oživljanja z upora- bo avtomatskega zunanjega defibrila- torja (n = 20). Tabela 3: Teme PP, ki so jih dijaki po izvedenem tečaju izpostavili kot zanimive. Teme prve pomoči Število navedb temeljni postopki oživljanja (z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja) 20 oskrba ran (opekline, odrgnine ...) in obveze 10 zlomi 5 alkohol, droge, zastrupitve 4 položaji poškodovancev 4 krvavitve 2 vse 2 Vsi anketirani dijaki so po izvedenem tečaju mnenja, da bi bilo treba vsebine PP tudi vnaprej vključiti v učni pro- gram srednjih šol, bodisi kot obvezne vsebine bodisi kot izbirne. RAZPRAVA Že v opredelitvi PP je poudarjeno, da v primeru nastanka poškodbe ali ne- nadnega obolenja ukrepamo naglo, pravilno in v pravem zaporedju. Izpo- stavljen je tudi element improvizacije v različnih okoliščinah (Derganc 1982). Okoliščine so zaradi nenadnosti do- godka že same po sebi zahtevne. V primerih, ko smo soočeni z življenjsko ogrožajočim stanjem, je čas ključni dejavnik. Takrat lahko z dobrim teore- tičnim znanjem in utrjenimi praktični- mi veščinami prvi pomagač odločilno prispeva k preživetju poškodovanca ali bolnika (Nolan in drugi 2010, Ahčan in drugi 2008). Dokazano je, da pri srč- nem zastoju po petih minutah nasta- nejo nepopravljive okvare možganov, če očividci ne pristopijo k žrtvi in ne dajo PP (Kupnik in Križmarić 2009). Rezultati naše raziskave so pokazali, da se je skoraj 30 % anketiranih dija- kov v realnosti že znašlo v okoliščinah, kjer je bilo treba dati PP. V raziskavo zajeti dijaki tretjega letnika gimnazije Tolmin imajo dobro teoretično znanje iz PP, kar je spodbudna ugotovitev. Že pred izvedbo tečaja PP so v več kot 90 % poznali pravilne ukrepe oskrbe opeklinske rane, po izvedbi tečaja se je odstotek pravilnih odgovorov še po- večal. Slabše znajo ukrepati v primeru nezavesti: 65 % jih pozna pravilno za- poredje algoritma ukrepanja pri pri- stopu k nezavestni osebi. Anketirani v 80 % vedo, da je treba nezavestno osebo, ki ne diha, kljub sumu, da gre za poškodbo hrbtenice, oživljati z ma- sažo srca in umetnim dihanjem, kot narekujejo smernice (Gradišek 2006). Po izvedenem tečaju se je to vedenje spodbudno povečalo na 95 %. Podobne rezultate kažejo sorodne raziskave: laiki v primeru težjih poškodb in obo- lenj slabše poznajo pravilne ukrepe PP, znanje v primeru lažjih poškodb pa je veliko boljše (Kmetič 2013; Simončič 2013; Rajapakse in drugi 2010). Tabela 2: Porazdelitev odgovorov dijakov po razvrstitvi tem PP glede na njihovo zanimanje pred izvedbo tečaja 1 (zelo pomembna tema) 2 3 4 5 6 7 (najmanj pomembna tema) varnost pri dajanju prve pomoči 43 % 15 % 8 % 3 % 5 % 8 % 20 % rane, opeklinske rane, krvavitve 0 % 13 % 8 % 33 % 30 % 10 % 8 % poškodbe kosti in sklepov 8 % 3 % 3 % 10 % 25 % 38 % 15 % uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja 5 % 13 % 13 % 33 % 20 % 13 % 5 % zunanja masaža srca in umetno dihanje 18 % 20 % 43 % 10 % 5 % 3 % 3 % alkohol, droge, zastrupitev 3 % 0 % 0 % 10 % 15 % 23 % 50 % življenjsko ogrožajoča stanja 25 % 38 % 28 % 3 % 0 % 8 % 0 % Graf 1: Porazdelitev odgovorov dijakov na vprašanje Ali si se kdaj znašel v oko- liščinah, ko je bila neka oseba poškodovana ali je bila v ogrožujočem zdravstvenem stanju? Didakta oktober 2015 51 Po pregledu vsebine učnega načrta je tako znanje med dijaki pričakovano, saj so tam določena znanja vezana na preprečevanje nesreč, prepozna- vo stanj in oskrbo ran, redkeje pa ukrepi PP v primeru življenjsko ogro- žajočih stanj (Center RS za poklicno izobraževanje 2015, Vilhar in drugi 2011, Bačnik in drugi 2011, Kovač in drugi 2011, Lorenci in drugi 2008). Smiselnost vključitve učenja temeljnih postopkov oživljanja, uporabe avto- matskega zunanjega defibrilatorja in ukrepov v primeru življenjsko ogro- žajočih stanj dodatno podpira tudi mnenje dijakov gimnazije Tolmin. Te so že pred izvedbo tečaja PP uvrstili omenjene teme med prve tri na lestvici zanimanja. Tudi po izvedenem tečaju PP je največji delež anketiranih (> 50 %) dijakov navedel, da se jim je zdela najzanimivejša tema tečaja temeljni postopki oživljanja z uporabo avto- matskega zunanjega defibrilatorja. Zanimivo je, da ti dijaki najmanj zani- manja kažejo za teme alkohol, droge in zastrupitve, nezanimanje za to iz- ražajo tudi dijaki, vključeni v sorodne raziskave (Ambrožič 2007). Pri razpravljanju o tematiki PP je treba poudariti, da je teoretično znanje le prvi pogoj, ključnega pomena za ustre- zno ukrepanje v nesreči so praktične veščine. Evropski svet za reanimacijo vsakih 5 let izda Smernice za oživljanje (2010), ki poudarjajo pomen praktične- ga usposabljanja. Pridobljeno znanje se pozabi, zato se mora neprenehoma obnavljati, po priporočilih stroke na vsakih 5 let (The International Fede- ration of Red Crossand Red Crescent Societies 2013). V Sloveniji bi lahko izkoristili možnost dodatnih vključi- tev vsebin PP v učni program srednjih šol, na kar opozarja tudi nacionalna pristojna organizacija (Rdeči križ Slovenije 2013). Priporočila, izpelja- na na podlagi raziskav v tujini, prav tako poudarjajo pomembnost vključi- tev vsebin PP v osnovne in srednje šole (Fleischhackl in drugi 2009; Lubrano in drugi 2005; Uray in drugi 2003; Lafferty in drugi 2003). Ambrožičeva (2007) je na vzorcu 407 dijakov in 80 osnovnošolcev v Ljubljani ugotovila, da 98 % anketiranih meni, da je znanje PP pomembno, 76 % pa bi jih podprlo predlog, da bi bila PP obvezen del uč- nega programa v šolah. Za slednje so motivirani tudi v raziskavo zajeti dija- ki; ena izmed ključnih ugotovitev naše raziskave je, da so vsi anketirani dijaki mnenja, da bi bilo treba vsebine PP tudi vključiti v učni program srednjih šol, 81 % kot obvezne vsebine, preo- stali kot izbirne. Ta spodbudni odziv dijakov na pilotni projekt tečaj prve pomoči na Gimnaziji Tolmin prinaša nekatere izzive (čas, ustrezna oprema, izvajalci), ki pri tako pomembni temi, kot je pomoč sočloveku v stiski, ne bi smeli biti nepremostljiva ovira. Literatura Ahčan Uroš, Slabe Damjan in Šutano- vac Radoljub (2008) Prva pomoč, Priročnik za bolničarje. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Ambrožič Matjaž (2007) Kaj nas zani- ma. V: Ahčan Uroš (ur.) Prva pomoč: priročnik za učence in dijake, str. 1–4. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Andresen D., Arntz H. R., Grafling W. (2008) Public Access Resuscitation Program Including Defibrillator Training For Laypersons: a rando- mized trial to evaluate the impact of training courseduration. Resusci- tation, 76: str. 419–424. Bačnik Andreja in drugi (2011) Učni načrt. Program osnovna šola. Kemija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Center RS za poklicno izobraževanje (2015) Poklicno-tehniško izobraževa- nje. Katalogi znanja. Dostopno na http://www.cpi.si/poklicno-tehni- sko-izobrazevanje.aspx, 11. 7. 2015. Derganc Mirko (1982) Osnove prve po- moči za vsakogar. Priročnik s praktič- nimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Dolenc Eva (2014) Odnos voznikov mo- tornih vozil do prve pomoči. Magi- strsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani. Einspruch E. L., Lynch B., Aufderheide T. P., Nichol G. in Becker L. (2007) Retention Of CPR Skills Learned In a Traditional AHA Heartsaver Course Versus 30 min Video Self Training: A controlled randomized study. Re- suscitation, 74: str. 476–486. Fleischhackl R., Nuernberger A. in Sterz F. (2009) School Children Su- fficiently Apply Life Supporting First Aid: A prospective investigation. Dostopno na http://link.springer. com/article/10.1186%2Fcc7984, 3. 7. 2015. Gradišek Primož, Vidmar Ivan (2008) Temeljni postopki oživljanja. V: Ah- čan Uroš (ur.) Prva pomoč, priročnik za bolničarje, str. 42–56. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies (2013) Development Operational Plan Tem- plate For The IRFC Global First Aid Centre. Dostopno na http://www. ifrc.org/Global/Publications/moni- toring/PPP-Guidance-Manual-Engli- sh.pdf., 3. 2. 2015. Kmetič France (2013) Ne le pripravlje- nost, tudi znanje. Moto revija. Do- stopno na http://www.motorevija. si/si/778/1536/Ne_le_pripravlje- nost_tudi_znanje.aspx, 13. 5. 2015. Kovač Marjeta in drugi (2011) Učni na- črt. Izbirni predmet. Program osnov- nošolskega izobraževanja. Šport za zdravje, izbrani šport, šport za spro- stitev. Ljubljana: Ministrstvo za šol- stvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na http://www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuplo- ads/podrocje/os/devetletka/pred- meti_izbirni/Sport_izbirni.pdf, 15. 9. 2015. Graf 2: Porazdelitev odgovorov dijakov na vprašanje Ali se ti zdi vključitev vsebin prve pomoči v učni program srednjih šol potrebna? 52 Didakta oktober 2015 Kovač Marjeta in drugi (2011) Učni načrt. Program osnovna šola. Špor- tna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na http://www. mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pa- geuploads/podrocje/os/devetletka/ predmeti_obvezni/Sportna_vzgo- ja_obvezni.pdf, 15. 9. 2015. Kupnik Dejan in Križmarič Miljenko (2009) Kardiocerebralno oživljanje: dejstva in perspektive. Zdravniški vestnik, let. 78 (št. 12): str. 744–754. Lafferty C., Larsen P. D. in Galletly D. (2003) Resuscitation teaching in New Zealand schools. New Zealand Medical Journal, let. 116 (št. 1181): str. 582. Lorenci Breda (2008) Učni načrt. Špor- tna vzgoja v športnih oddelkih gi- mnazija: splošna gimnazija: obvezni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na http://www.mss.gov. si/fileadmin/mss.gov.si/pageuplo- ads/podrocje/ss/programi/2008/ Gimnazije/UN_SPORTNA_VZGO- JA_sportna_gimn.pdf, 15. 5. 2015. Lorenci Breda (2008) Učni načrt. Špor- tna vzgoja: gimnazija: splošna, kla- sična, strokovna gimnazija: obvezni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo Dostopno na http://www.mss.gov. si/fileadmin/mss.gov.si/pageuplo- ads/podrocje/ss/programi/2008/ Gimnazije/UN_SPORTNA_VZGO- JA_gimn.pdf, 11. 5. 2015. Lubrano R., Romero S. in Scoppi P. (2005) How to become an under 11 rescuer: a practical method to teach first aid to primary school- children. Resuscitation, let. 64: str. 303–307. Nolan J. P. (2010) European Resusci- ation Council Guidelines for Re- susciation 2011. Section 1. Exe- cutive summary. Resusciation let. 81: str. 1219–1276. Dostopno na http://www.resuscitationjournal. com/issues?issue_key=S0300- -9572%2810%29X0010-7, 1. 10. 2015. Rajapakse Renata, Noč Marko, Kersnik Janko (2010) Public Knowledge Of Cardiopulmonary Resuscitation In Re- public Of Slovenia. Wiener Klinische Wochenschrift, let. 122 (št. 23/24): str. 667–672. Rdeči križ Slovenije (2014) Poročilo o delu Rdečega križa Slovenije za leto 2013, obravnavano na 25. redni seji GO RKS, dne 6. 5. 2014. Interno gradivo. Recek D. (2006) Interaktvni DVD. V: Ahčan U. (ur.) Prva pomoč. Priroč- nik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Roppolo L. P., Pepe P. E., Campbell L. (2007) Prospective, randomized tri- al of the effectiveness and retenti- on of 30min layperson training for cardiopulmonary resuscitationand automated external defibrillators: The American Airlines Study. Resu- scitation, let. 74: str. 276–285. Simončič Jelka (2013) Ukinjanje tečaja prve pomoči bi bil korak nazaj. Delo, 19. 3. 2013. Dostopno prek: http:// www.times.si/zanimivosti/ukinitev- -tecaja-prve-pomoci-bi-bil-korak-na- zaj--c196f567a9-4766acf196.html, 22. 6. 2015. Slabe Damjan, Jenštrle Ana, Sotler Ro- bert (2012) Prva pomoč kot oblika solidarnosti: študija primera. Ujma (št. 26): str. 243–248. Statistični urad RS (2015) Prebi- valstvo. Dostopno na http:// www.stat.si/StatWeb/pregled- -podrocja?idp=17&headerbar=15, 1. 10. 2015. Uray T., Lunzer A., Ochsenhofer A., Thanikkel L., Zingerle R., Lillie P., Brandl E. in Sterz F. (2003) Feasibili- ty of life-supporting first-aid (LSFA) training as a mandatory subject in primary schools. Resuscitation, let. 59: str. 211–220. Vilhar Barbara in drugi (2011) Učni na- črt. Program osnovna šola. Biologija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Dosto- pno prek: http://www.mss.gov.si/ fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predme- ti_obvezni/Biologija_obvezni.pdf, 1. 7. 2015. Zakon o voznikih (2010): Ur. List RS 109 (5734): 16905.