O V NASLEDNJEM LETU? HHMHHHHHHHBHHHHBHmMHRhNmH •■SKf.Ä' ■■■■■■■■■?; Proti koncu decembra (21.) je skupščina občine Ribnica med drugim obravnavala osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v tem srednjeročnem obdobju za leto 1988. Že pred letom, ob sprejemanju letošnje resolucije (to je v bistvu načrt gospodarskega in družbenega razvoja občine v posameznem letu), smo pisali o izredno zapletenih ekonomskih in družbenih razmerah, v katerih je zelo težko realno načrtovati in načrte tudi kolikor toliko normalno izpeljevati. Načrtovanja razvoja v letu 1988 niso v tem pogledu nič lažja, prej nasprotno, saj seje celi vrsti neugodnih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarjenje, letos pridružilo še več novih, stari problemi pa niso odpravljeni, pač pa so se le še poglobili. Se pravi, da so stvari, ki so bile prejšnje in prejšnja leta težke, danes še mnogo težje in nič ne kaže, da bodo prihodnje in prihodnja leta kaj lažje, preprostejše, razumljivejše. Kaj malo v državi družbeno dogovorjenega in sprejetega se uresničuje: gospodarstvo peša tudi v najbolj razvitih predelih države, več zveznih enot jejtred gospodarskim zlomom (Kosovo, Črna gora, Makedonija), Srbija pospešeno stopa v nerazvitost, slabo se (Agrokomerc) piše Bosni in Hercegovini. Gospodarstvo Slovenije, Hrvaške, Vojvodine, ki naj bi pomagalo vleči voz iz blata, komaj še lovi sapo. Itd. Če smo v zadnjih letih občasno za devetkrat zaklenjenimi vrati pričeli polglasno priznavati, kasneje tudi vedno glasneje o porajajoči se gospodarski krizi v posameznih delih države, v državi kot celoti,- se danes jasno in nedvoumno soočamo s pravo gospodarsko krizo v vseh njenih razsežnostih. Pa smo dolga leta naivno mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi, daje gospodarska kriza rezervirana pač le za gnili kapitalistični svet. Spoznavamo in na glas tudi že povemo, da ne gre zgolj za gospodarsko, ekonomsko krizo, pač pa tudi za družbeno, družbenopolitično in še kakšno. Gotovo tudi moralno krizo, krizo odnosov, krizo zavesti, odgovornosti, krizo zaaupanja. Zaupanja v vse in vsakogar. Veliko je stvari, pa ne samo na ekonomskem področju, ki nas lahko skrbijo, nam rišejo prihodnost bolj črno, kot morda bo. Nezaupanje v možnost hitrih in učinkovitih razrešitev ekonomskih težav vzbuja tudi vedno večje nezaupanje do političnih reševanj, do samoupravnih odločitev, nezaupanje v ljudi, katerim bi morali ali naj bi zaupali. Ne omenjajmo ponovno Agro-komerca, ne omenjajmo vedno znova številnih Obrovcev, Penijev in podobnih zgrešenih investicij itd. Jih pa tudi ne kaže pozabiti, odpisati, postanejo naj in ostanejo nenehen opomin, drag in s tem dragocen, kako se ne sme delati, obnašati, ravnati. Draga šola bo tudi dragocena, če se bomo v njej in iz nje kaj naučili. In morali bi se, čas bi že bil. Skrajni čas. Skrbijo vedno hujše medrepubliške razprtije, katerim bi nekateri radi dali prizvok mednacionalnih. Skrbijo politične razprtije ali politična obračunavanja, poskusi po uvajanju »trde roke«, centralizacije. Skrbijo vedno znova stari, preizkušeno neučinkoviti recepti za ozdravitev že dolgo znanih in dolgo zdravljenih pa neozdravljenih bolezni. Kakšen socializem hočemo — socializem v revščini ali relativnem blagostanju, enakost v revščini ali v čem drugem. Verjetno to slednje, boljše, kar bi naj bilo naš cilj in kar je naš cilj že vse od re- Osem državnih odlikovanj Po večletnem zastoju je predsestvo SFRJ letos odlikovalo osem občanov ribniške občine s pomembnimi državnimi odlikovanji za njihovo dolgoletno ustvarjalno delo na različnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih področjih. Odlikovanja je občanom izročil na proslavi ob dnevu republike v domu JLA v Ribnici predsednik skupščine občine France Lapajne. Red republike z bronastim vencem sta prejela Milena Borovac iz Ribnice in Ivan Petrič iz Sodražice, red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Stanko Rus iz Ribnice, red dela z zlatim vencem sta prejela Stane Škrabec iz Ribnice in France Grivec iz Dolenje vasi, red dela s srebrnim vencem pa Jože Gril iz Ribnice, Stane Kromar iz Dolenje vasi in France Prelesnik iz Hrovače. V tem času so iz urada za odlikovanja predsedstva SFRJ prispela še nekatera odlikovanja oziroma bodo predlogi rešeni v bližnji prihodnosti. Odlikovanja iz tega in naslednjega obdobja bodo podeljena odlikovancem ob občinskem prazniku 26. marca 1988. volucije naprej, ne le srečnejši jutri, pač pa že srečnejši danes. Tudi o tem lahko razmišljamo ob prelomu leta, ob vstopu v 1988. leto, ki je sicer tako zelo polno različnih neznank. Nekdo je dejal, daje za naslednje leto znano le to, da bo — prestopno! Se pravi — še za en dan več težav in problemov. In razmišljamo, če nam bo končno le uspelo zaustaviti drsenje navzdol, bomo končno začeli obvladovati cene, inflacijo, bomo uveljavili tržno gospodarstvo, rekli bobu bob? Nam bo uspelo vedno hujše delavsko nezadovoljstvo zaustaviti, na tak način sproščajočo energijo pa usmeriti v ustvarjalno delo, v delo in borbo (skupno delo in skupno borbo!) za izhod iz krize, iz vseh vrst kriz? Se bodo v Srbiji končno dogovorili, kdo je prvi in kdo drugi in na kakšen način se bodo sploh lotili dejansko življenjskih vprašanj v svoji ožji in širši in vsej naši skupnosti? Bodo naši številni najvišji po svetu stalno potujoči predstavniki kdaj popotovali tudi do svojega ljudstva in se pozanimali tudi za njegove probleme in težave? itd. Kar malo preveč in prehudo črnogledo za novoletno razmišljanje, kaj? Pa vendar, na žalost je vedno manj stvari, ki bi nas razveseljevale, nam jasnile pogled v »svetlo« prihodnost! V Ribnici načrtovalci razvoja v letu 1988 vedo za vse to, pa so poskušali na dosedanjih izkušnjah in dosežkih, poznavanju stvari ter nedavno sprejetem (in hudo kritiziranem) protiinflacijskem programu pač začrtati kolikor toliko realne smernice našega gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Glavne značilnosti sedanjega stanja v državi so neugodna gospodarska gibanja, visoka zunanja in notranja zadolženost ter vse višja stopnja inflacije (daleč najvišja v Evropi!). Upoštevajoč vse to ter ob ugotovitvi, da bodo intervencijski ukrepi na področju cen, osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe delovali tudi v precejšnjem delu leta 1988, je razvoj ribniškega gospodarstva za prihodnje leto opredeljen v naslednjih globalnih okvirih: Realna rast družbenega proizvoda naj bi znašala 3 odstotke (v letu 1986je bila dosežena 3%, za leto 1987 je ocenjena na 2%, v srednjeročnem planu pa predvidena s 4%). Fizični obseg proizvodnje naj bi porasel za 4% (lani dosežen 13, letos ocenjen na dobrih 24, v srednjeročnem planu predviden 4,5%). Produktivnost naj bi rasla po stopnji 2%, enako zaposlenost (čim bolj produktivno zaposlovanje!). Izvoz naj bi rasel po stopnji najmanj 8%, uvoz počasneje od izvoza, delež kmetijstva v družbenem proizvodu se še naprej znižuje, akumulacija naj bi rasla hitreje od rasti dohodka, čisti osebni dohodki in skupna poraba naj bi rasli vsklajeno z rastjo produktivnosti dela in rastjo dohodka, sredstva za delovanje družbenih dejavnosti in splošna poraba na nivoju občine naj bi bila vsklajena iz leta 1987. In zadnje — rast življenjskega standarda naj se postopno povečuje. To je le nekaj odstotnih podatkov iz osnutka resolucije o razvoju občinskega gospodarstva v letu 1988. Resolucija seveda podrobneje opredeljuje postavke, ki smo jih nanizali v enem samem odstavku, prav tako pa tudi vsa ostala področja od komunalne, cestne, stanovanjske, energetske dejavnosti, skrbi za naše okolje do splošne ljudske obrambe. Opredeljene so tudi posamezne aktivnosti organizacij združenega dela, za investicijsko področje je predvidena manjša intenzivnost, pač v skladu z razpoložljivimi denarji. Za vse začrtano pa se bo predvsem treba delovno potruditi v slehernem okolju. Le delo, produktivnost, ustvarjeni dohodek je lahko pravo merilo za delitev, nagrajevanje, rast življenjskega standarda... In čeprav nas v letu 1988 čaka vse skupaj kaj malo razveseljivega, si ob izteku tega težkega leta vseeno nazdravimo s pristno kapljico ter si zaželimo čim manj težav, čim več uspeha in sreče ter zadovoljstva, predvsem pa zdravja skozi vse prestopno leto pred nami! F. G. Srečno 1988! REŠETO SAMOPRISPEVEK ’88 Spomladi letos je občinska konferenca socialistične zveze Ribnica dala pobudo za priprave na morebitni referendum za morebitni prihodnji samoprispevek od julija 1988 do junija 1993. Pobuda je bila posredovana izvršnemu svetu in skupščini občine, vsem občinskim družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim in krajevnim organizacijam SZDL z zahtevo, da se: najprej politično opredeli, če v referendum za naslednji samoprispevek gremo in da se v krajevnih skupnostih prične, na osnovi uresničevanja sedanjega samoprispevka, razmišljati o programih del v naslednjem obdobju. Za osvežitev, če vsega okrog naših samoprispevkov nimamo več v spominu: Z organiziranim samoprispevkom smo v Ribnici pričeli graditi novo šolo v letu 1965, ko samoprispevek še ni veljal za celotno občino. Različne oblike prostovoljnega združevanja sredstev občanov za uresničenje posameznih skupnih nalog v posameznih krajih poznamo tudi že pred letom 1965. Tri leta po prvem smo uvedli drugi petletni samoprispevek za območje celotne občine, namenjen pa je bil skupnim načrtom na področju šolstva (1972. leta je bila dograjena nova šola v Loškem potoku). Za tretji samoprispevek (šolstvo, otroško varstvo, komunalne naloge)" smo se odločili na referendumu 20. maja 1973, pet let kasneje (18. junija 1978) smo se odločili že za četrti DA ali NE? samoprispevek (zdravstvo — nov zdravstveni dom v Ribnici, komunalne in druge naloge po KS!), za sedanji, že peti po vrsti krajevni samoprispevek pa smo se odločili v maju 1983. Namenili smo ga skupnim nalogam na področju otroškega varstva (vrtca v Sodražici in Ribnici) ter vrsto komunalnih nalog po krajevnih skupnostih. Se pravi, da imamo v Ribnici ne le dolgoletno (23 let) tradicijo organiziranega solidarnostnega zbiranja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v občini oz. krajevnih skupnostih in posameznih krajih, pač pa smo si v tem času nabrali na tem področju resnično bogate izkušnje. Navsezadnje nismo zaman ena od občin z najdaljšim »stažem« v samoprispevku. Pa tudi pokazati imamo kaj iz teh dobrih dvajsetih let, ne le na področju šolstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture, pač pa tudi na komunalnem področju — asfaltirane in modernizirane ceste, kanalizacija, elektrifikacija, vodopreskrba, pokopališča, gasilski domovi itd. Na podoben način so nastajali tudi načrti del iz morebitnega bodočega samoprispevka. Pogojno pravimo »morebitnega«, ker se bo treba na re- ferendumu za samoprispevek šele odločiti. Predvidoma naj bi bilo to spomladi aprila ali maja, samoprispevek pa naj bi bil organiziran izključno v skladu z zakonom o samoprispevku, to je za območje krajevne skupnosti. KS v občini se lahko tudi odločijo s posebnim sporazumom za skupno financiranje ene ali več skupnih nalog na ravni občine, vendar je treba prej te in take naloge opredeliti, dogovoriti. V razpravah o načrtih del iz prihodnjega šestega samoprispevka so v vseh sredinah razmišljali tudi o možnih skupnih nalogah, okrog katerih se bomo morali šele podrobneje dogovoriti in jih dejansko sprejeti kot res naše, skupne. Idej je bilo že več, npr. vodopreskrba oz. skrb za čisto okolje, delavnice za prizadete občane, dom starejših občanov, telefonija v občini in morda še kaj. Najbližje nam vsem je verjetno naša skupna skrb za razvoj telefonije v občini. Vemo, da smo po številu telefonov (in še posebej kvaliteti telefonije) v Sloveniji prav na repu občin, da nam grozi telefonski infarkt in da kaj malo kaže, da se hodo stvari same od sebe razrešile. Nujno potrebna je večja in modernejša telefonska centrala v Ribnici, ki bi bila vozliščna, ob njej pa bi bilo mo- goče urediti zadostne telefonske kapacitete v ostalih krajih. Da sploh ne govorimo o težavah gospodarskih organizacij pri navezovanju stikov s telefoni in drugimi sodobnejšimi komunikacijskimi pripomočki. Seveda zadeva ni poceni, saj se zdaj predvideni stroški sučejo okrog milijarde (seveda novih) dinarjev. Če bomo hoteli področje telefonije v občini približati željam in potrebam, bodo premalo sredstva PTT, nujno bo združevanje sredstev gospodarstva v občini, pa tudi samoprispevek bi bil dobrodošla pomoč. V bližnji prihodnosti bo treba v občini končno le dogovoriti stvari okrog morebitnega samoprispevka — načrtov del po KS, skupnih nalog pa tudi okrog vprašanj splošne pripravljenosti^ delovnih ljudi na samoprispevek. Časi za to res niso najprimernejši, kdaj pa so tudi bili. V prihodnje bodo časi verjetno še hujši, vendar zavedati se moramo, da brez samoprispevka ne bo mogoje uresničiti številnih potreb v občini in posameznih krajevnih skupnostih. In če govorimo o telefoniji, morda je celo eden pomembnih pogojev za normalnejši razvoj našega gospodarstva. Ob dobrem gospodarstvu pa bo tudi naš osebni in splošni družbeni standard boljši. O samoprispevku in naših pripravah nanj bomo v Rešetu še pisali. Več in podrobneje, o konkretnih nalogah in načrtih. Izpiti v ZRVS Predsedstvo občinske organizacije ZRVS (zveza rezervnih vojaških starešin) je nedavno obravnavalo letošnji potek preverjanja strokovnega znanja članstva. Že v lanskem letu so preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin organizirali drugače, s testnimi polami, ki so jih vsem članom poslali na dom, ti pa so v dogovorjenem roku izpolnjene vrnili občinskemu predsedstvu ZRVS. Tako je bilo tudi letos, s tem da sodijo v izpitno snov teme iz posameznih predavanj in drugih oblik strokovnega usposabljanja ter snov, kije posebej strokovno obdelana v reviji Naša obramba. Predsedstvo zdaj ugotavlja, da je v določenem roku vrnilo testne liste nekaj nad polovico članov organizacije, ki so na tak način pokazali več kot solidno znanje. Žal je med člani, ki doslej še niso vrnili izpitnih listov, tudi veliko mlajših starešin. Tak odnos članov do dela v organizaciji in svojih obveznosti do nje, tudi do stalnega usposabljanja oziroma obnavljanja znanja, je pogosto na dnevnem redu vodstva organizacije. Ni treba poudarjati, da na tak način člani oziroma rezervni vojaški starešine ne prispevajo k učinkovitosti dela ZRVS. Predsedstvo poziva člane ZRVS, ki z malomarnim odnosom do lastnega strokovnega usposabljanja slabijo udarno moč organizacije, naj bodo v prihodnje v svojem ravnanju korektnejši. Seja skupščine pred koncem leta Kot je že v navadi, je bila tudi letos pred koncem leta (21. decembra) seja vseh treh zborov skupščine občine Ribnica. Na skupnem zasedanju so delegati obravnavali obsežen dnevni red (19 točk). O poslovnem uspehu gospodarskih organizacij v prvih devetih mesecih letos pišemo posebej. Nekaj malega smo zapisali v uvodu v današnjo številko Rešeta tudi o drugem pomembnem dokumentu, resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana v občini v prihodnjem (1988.) letu, pred tem pa so delegati spregovorili tudi o izvajanju letošnje resolucije. Nedvomno bo v naslednji številki občinskega glasila nujno obsežneje spregovoriti o teh vprašanjih in sploh o vprašanjih gospodarjenja v občini v prihodnje, o uresničevanju stabilizacijskega programa in o učinkih protiinflacijskega programa v našem okolju. Delegati so se seznanili tudi s poročilom o delu centra za socialno delo v ustanavljanju, precej besed pa je bilo spregovorjenih tudi o predvidenih spremembah v obračunavanju prispevkov za področje družbenih dejavnosti. O tem danes tudi pišemo v posebnem sestavku, opozoriti pa velja, da so se 16. decembra sestale na skupni izredni seji skupščine interesnih skupnosti izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture, telesne kulture in raziskovanja. Skupščine naj bi sprejemale na novo izračunane prispevne stopnje (o čemer, kot že rečeno, pišemo posebej), vendar je bilo po burni razpravi sklepanje o tem preloženo, dokler ne bo jasnješih pojasnil na vrsto nerazčiščenih vprašanj. Med drugim tudi o tem, če drugačen sistem obračunavanja prispevkov za sise ne pomeni pomembnejšega poseganja v osebne dohodke delavcev. Skupščina je obravnavala tudi nekatera vprašanja s področja davčne politike ter sprejela (oziroma sprejemala) vrsto odlokov: odlok o potrditvi zaključnega računa in izvršitvi proračuna za leto 1986, odlok o rebalansu letošnjega proračuna, odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta cona 2,3 Hosta Sodražica, osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R-4 v Loškem potoku, predlog odloka o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin, enako o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, dopolnjen je bil odlok o turistični taksi, razen tega pa je bil sprejet tudi odlok o začasnem financiranju proračunskih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1988. Zbori so tudi obravnavali predlog dela zborov v prvem trimesečju prihodnjega leta. , „„L * f :f. / ------- -'■■■h I .. , Te stare, Jakličeve hiše v Gračaricah od spomladi letos ni več. Razpadajoča stavb— sredi vasi, kije bila dolga leta kraju prej v sramoto kot v ponos, je gostila Merkatoijevo trgovinico. V razvijajoči se vasi so že vrsto let opozarjali, daje v takih nemogočih in neprimernih prostorih nemogoče organizirati ustrezno preskrbo prebivalstva. Lani in v začetku tega leta je dozorelo spoznanje, da na prostoru stare trgovine zgradi Merkator nov lokal. Na pomoč je z izdatnim prispevkom prisočil tudi Riko, za katerega so v sklopu trgovine zgradili tudi garažo za avtobus. Nekaj je prispevala tudi občina, nekaj gozdarji in do zime je bila lepa trgovska hišica z avtobusno garažo zgrajena. Žal je slabo vreme preprečilo predvideno otvoritev lokala za dan republike, pa je vsa stvar prestavljena na ugodnejše pomladanske čase. Grčarska trgovina zdaj začasno gostuje v kulturnem domu. REŠETO GOSPODARJENJE NA MEJI RENTABILNOSTI Tako ob devetih mesecih, kako pa ob koncu leta? Poslovni rezultati ribniškega gospodarstva v prvih devetih mesecih letos so glede na težke razmere poslovanja sicer pozitivni, vendar skromni. Poleg tega moramo finančne rezultate obravnavati previdno, ker podatki med primerjanima obdobjema niso primerljivi zaradi sprememb zakona o celotnem prihodku in dohodku, kije letos delno začel veljati s 1.1.1987, v celoti pa 1.7.1987. Osnovni dejavnik rasti finančnih rezultatov so cene. Njihova zamrznitev oz. vračilo na dan 1.10.1987 v skladu s protiinflacijskim programom se po predvidevanju ne bo odrazlila v celoti v letošnjem letu, učinki v prihodnjem letu pa bodo prinesli bistveno slabše ekonomske rezultate in bodo tako tudi zavrli naglo rast osebnih dohodkov. V letošnjem letuje stopnja inflacije najvišja do sedaj, kljub temu, daje bila administrativno nadzorovana. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se letos v obdobju januar-september dvignile cene pri proizvajalcih za 91,3 odstotke, cene na debelo za 90,0 odstotkov, cene na drobno za 114,2 odstotkov in cene življenjskih potrebščin za 114,1 odstotkov. Visoka rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje v devetih mesecih letos 24,1 odstotkov seje v oktobru še povečala na 26,1 odstotkov. TABELA 1: Poslovni rezultati ob devetmesečju 1987 RIBNICA I-IX 1987 IND SRS IND celotni prihodek 96.602 228 198 porabljena sredstva 71.567 235 198 dohodek 23.035 208 199 razporejeni dohodek 23.032 207 203 Naš Toni je fotografiral cesto še med gradnjo. Vas Žukovo na desni in lep pogled na ribniško dolino še s priključka na staro cesto pod vasjo VRH pričajo o lepem razgledu. Trasa ceste je bila deležna številnih komentarjev, toda prepričan sem, da bodo tudi »nasprotniki« trase hvaležni ing. Preložnikovi. Le-ta je prepričljivo dokazovala, da si ne smemo dovoliti improvizacije in raznih glihanj s kalkulacijo v žepu, da zakaj ravno po mojem? Naklon samo 9% zaenkrat makadamske ceste omogoča dobro odvodnjavanje. Sicer pa bomo vse prednosti nove trase spoznali v zimskem času. Vprašaj v naslovu ni samo zaradi tega, ker cesta ni asfaltirana. Za to zaenkrat ni denarja, računamo pa na asfaltno prevleko skozi vas VRH in ob ŽUKO-VEM. Ta prevleka bo varovala vasi pred prahom, ki se dviguje in spušča na strehe hiš in gospodarskih poslopij. Ti dve vasi kot še pet drugih v naši krajevni skupnosti še vedno uporabljajo kapnico. Vprašaj je namenjen tudi še vedno ne narejenima priključkoma za domačiji na Zukovem. Eden od njiju bi bil bližnjica do stare ceste in dveh vikendov. Žal stari sosedski spori in človeška trma-stari zaveznici proti človeškemu sožitju, ovirata izvedbo teh nalog. Veliko naporov je bilo potrebnih, da je vodstvo krajevne skupnosti le dobilo soglasje in legaliziralo traso, dana so bila velika družbena sredstva za soraz- 13.567 milijonov dinarjev. Razmerja pri njegovi delitvi na družbeni ravni in v okviru OZD pa so porušena. Tako je gospodarstvu ostalo 58,9 odstotka dohodka (v enakem obdobju lani 69,1 odstotka), kar dokazuje, da gospodarstvo nismo razbremenili, oziroma da smo z ukrepi za omejevanje splošne in skupne porabe gospodarstvo dejansko obremenili. Za splošne in skupne potrebe je gospodarstvo v devetih mesecih izplačalo 6.733 milijonov dinarjev, to je 140 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največja postavka so obresti. Pri interni delitvi so organizacije združenega dela gospodarstva namenile 82,2 odstotka čistega dohodka za osebne dohodke in le 13,4 odstotka je šlo za akumulacijo. Preostale 4,4 odstotke pa so namenile za skupno porabo. Delitveno razmerje v gospodarstvu SR Slovenije je nekoliko boljše. TABELA 2: Struktura delitve čistega dohodka v% v mio din Ribnica SRS Razporejeni čisti dohodek 100,0 100,0 — del čistega dohodka za osebne dohodke 82,2 80,7 — del čistega dohodka za skupno porabo 4,4 3,3 — Akumulacija 13,4 15,9 V devetih mesecih letos je ribniško gospodarstvo povečalo celotni prihodek za 128 odstotkov, porabljena sredstva še več, za 135 odstotkov, večino, 70,6 ödstotka, celotnega prihodka je ustvarilo na domačem trgu, skoraj 30 odstotkov pa je prihodkov ustvarjenih, na tujem trgu. Na sto dinarjev porabljenih sredstev je tako ribniško gospodarstvo ustvarilo 132,2 dinarjev celotnega prihodka, kar pomeni, da se je gospodarnost v primeijavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 3 odstotke. Doseženi dohodek gospodarstva je bil večji za 108 odstotkov, znašal pa je 23.035 milijonov dinaijev. Razporejeni čisti dohodek gospodarstva je bil večji za 77 odstotkov in je znašal Cesta Velike Poljane — Vrh dograjena? Akumulativnost gospodarstva seje v občini Ribnica z lanskih 9,5 zmanjšala na 3,4 odstotka, za akumulacijo pa so organizacije združenega dela odredile 1.818 milijonov dinarjev. Izgube ni bilo v nobeni OZD ribniškega gospodarstva. Po devetmesečnem obračunu je znašal poprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu 221.109 dinarjev, realno seje torej zvišal za 1,6 odstotka. Kot dokazuje ta podatek so ribniške gospodarske organizacije delile osebne dohodke v skladu z družbenim dogovorom, torej disciplinirano. TABELA 3: Kazalci uspešnosti poslovanja merno malo število ljudi, če odštejemo obiskovalce Grmade, pa ni skupnega dogovora. Zopet dolgi postopki, očitki krajevni skupnosti, da pač »noče« zaključiti obljubljenega itd. Ali nam je to potrebno? Lepo bi bilo, da bi bila nova cesta razlog ponovnemu sosedskemu prijateljstvu. Tudi zato smo gradili to cesto, da bomo lažje prišli drug do drugega. Zato apel Žukovcem: »Zgladite nepotrebna nasprotja, tako da bo cesta ostala brez vprašaja.« Pa ne zaradi nje — zaradi nas in vas. Zap. št. RIBNICA I-IX/1987 IND I-IX/1987 IND 1. Akumulativna sposobnost 3,4 36,0 3,4 62 2. Reproduktivna sposobnost 10,1 64,0 7,5 75 3. Koeficient obračanja obratnih sredstev 2,6 113 2,7 129 4. Delež akumulacije v dohodku 7,9 35 11,1 59 5. Delež akumulacije v čistem dohodku 13,4 41 16,9 62 Da je trend rezultatov ribniškega gospodarstva iz leta v leto slabši, dokazujejo primerjave kazalcev uspešnosti poslovanja gospodarstva SR Slovenije in občine Ribnica. Rezultati so bili v preteklih letih nad slovenskim povprečjem, vendar pa so se indeksi vztrajno manjšali, dokler niso letos ob devetmesečju prvič po dolgoletnih ugodnih rezultatih zdrsnili pod slovensko povprečje. To pa je dovolj zgovoren signal, daje potrebno ugotoviti in analizirali vzroke, ki vplivajo na slabše ekonomske rezultate ter ukrepati tako, da bi se negativni trendi gibanja zopet preusmerili navzgor. Frančiška Tekavec REŠETO FINANCIRANJE SIS Denarji za družbene dejavnosti v letu 1988 po novem Na podlagi Zakona o celotnem prihodku in dohodku je Skupščina SR Slovenije sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju druzuvnih dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 40/87). Po določilih Zakona je potrebno v letu 1988 upoštevati naslednje spremembe: posebnem zakonu obračunava in plačuje davek iz dohodka TOZD v delovnih skupnostih.« To pomeni, da se z novim zakonom vsi prispevki iz dohodka za potrebe družbenih dejavnosti plačujejo od enotne osnove. Za ostale obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od višine dohodka, velja, da so osnove nespremenjene. A. SPREMEMBE VIROV Sprememba glede na sedanji sistem virov za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb: 1. Iz bruto osebnih dohodkov se bodo plačevali prispevki Samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih dejavnosti: — osnovno izobraževanje, — otroško varstvo, — socialno skrbstvo, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje 98% —- zdravstvo 95%, — zaposlovanje 50%. 2. Iz dohodka se bodo plačevali prispevki Samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih dejavnosti: — usmerjeno izobraževanje in skupne naloge vzgoje in izobraževanja v skladu s posebnim zakonom — raziskovalna dejavnost; — zdravstvo 5% — za storitve zobne protetike, za reševalne prevoze, ki niso sestavni del nujne medicinske pomoči in za zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja; — zaposlovanje 50% — za opravljanje strokovnih opravil na področju zaposlovanja na podlagi programov Skupnosti za zaposlovanje; — pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2% — za zavarovalno dobo s povečanjem; — kultura; — telesna kultura. V dosedanjem sistemu plačevanja prispevkov seje večina sredstev za zdravstvo zagotavljalo iz dohodka, ravno tako pa se sredstva za kulturo, telesno kulturo, republiške intervencije v proizvodnji hrane, občinske intervencije v proizvodnji hrane, republiške in občinske blagovne rezerve, ki se po sedanjem sistemu zagotavljajo izključno iz bruto osebnih dohodkov, se po novem sistemu zagotavljajo v celoti iz dohodka. B. SPREMEMBA OSNOV. Novi sistem predvideva pri obveznostih iz dohodka za usmerjeno izobraževanje, raziskovanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo 5%, pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2%, republiške in občinske intervencije v proizvodnji hrane ter republiške in občinske blagovne rezerve, da se plačujejo od nove davčne osnove, ki je enaka dohodku, zmanjšanemu za fiksne obveznosti iz dohodka ter poprečne osebne dohodke v gospodarstvu na zaposlenega v predhodnem letu. Če zaradi razumevanja citiramo 8. člen Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 40/87), se le-ta glasi: »Prispevki iz dohodka se obračunavajo in plačujejo od osnove, od katere se po C. OLAJŠAVE TOZD. Določila 79. do 88. člena Zakona o celotnem prihodku predpisujejo, da TOZD, ki ne ustvarijo dohodka (imajo izgubo na substanci), in TOZD, katerih fiksne obveznosti iz dohodka (skupaj z bruto osebnimi dohodki in delom skupne porabe v TOZD) presegajo ustvarjeni dohodek, ne plačujejo obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka. Poleg tega OZD, katerim razpoložljivi dohodek po pokritju fiksnih obveznosti iz dohodka ne zadošča za pokritje vseh obveznosti iz dohodka, ki so odvisna od velikosti ustvarjenega dohodka, te obveznosti sorazmerno zmanjšajo! Pri izračunu predvidenih sprememb v letu 1988 smo upoštevali predpostavko, daje z novim sistemom potrebno v globalu v občini Ribnica zagotoviti enako maso sredstev za posamezno dejavnost, kot je bila zbrana v prvi polovici oziroma devetih mesecih leta ob sedaj veljavnem sistemu. Upoštevati pa smo morali kolikor je bilo le mogoče primanjkljaje zdravstvene skupnosti, ki so nastali zaradi neplačanih terjatev do UKC v letu 1986 in 1987 pri izračunu prispevne stopnje iz BOD in dohodka za zdravstvo. Pri izračunu smo upoštevali tudi zahtevo, da se neto osebni dohodki zaradi sprememb v sistemu ne smejo spremeniti. D. PREDVIDENI UČINKI ZAKONA 1. Uvedba novega sistema virov in osnov za finansiranje skupnih in splošnih družbenih potreb pomeni v povezavi z določili o olajšavah za TOZD, ki ne ustvarjajo dovolj dohodka za pokritje vseh obveznosti, precejšnjo prerazporeditev obveznosti. 2. Zbirna stopnja iz BOD za celoto SRS v globalu znaša 38,24, pri tem pa za posamezne občine po določilu osnutka medrepubliškega dogovora naj ne bi presegla 40% in tako tudi za občino Ribnica ne. Vendar pa zaradi stanja, kakršno je v zdravstvu, predlagamo nekoliko višjo stopnjo iz BOD. Smatramo pa, da bi moralo v SRS priti do večjega poenotenja prispevkov iz BOD med občinami ter učinkovitejšega sistema solidarnosti. 3. Ker se bodo obveznosti iz BOD povečale, hkrati pa zmanjšale obveznosti iz dohodka, ob upoštevanju, da se neto OD ne zmanjšajo, se bo moralo vsa sredstva za BOD v letu 1988 v občini Ribnica povečati za cca 16,4%. Vse družbene dejavnosti razen kulture in telesne kulture se bodo z letom 1988 finansirale iz BOD, kar je gotovo zanesljivejši vir od dohodka. Žal pa se bosta kultura in telesna kultura finansirali iz dohodka, ki pa je posebej v primerih težav v gospodarstvu zelo nezanesljiv vir finansiranja. Ali postajajo te dejavnosti spričo že dalj časa trajajoče in iz leta v leto bolj poglobljene gospodarske in politične krize drugorazredne dejavnosti? Janez Mihelič IZOBRAŽEVANJE: lesarstvo-smer širokega profila V šolskem letu 1987/88 smo na SŠTUD Kočevje pričeli z izvajanjem izobraževanja mladine po vzgojnoizobraževalnem programu IV. zahtevnostne stopnje LESAR ŠIROKEGA PROFILA. Razpisan je bil 1 oddelek za mladino in vpisalo se je 33 učencev in učenk (normativ za oddelek je najmanj 30 učencev). Ta oddelek je dislocirana enota Srednje lesarske šole Ljubljana. Tako kot izobraževanje v ostalih usmeritvah na šoli v Kočevju, tako je tudi ta oddelek organiziran v skladu s kadrovskimi plani in potrebami v združenem delu občin Kočevje in Ribnica. Učenci in njihovi starši so bili informirani o možnostih vpisa in izobraževanja mladine v tem programu na osnovnih šolah, preko pisne informacije za učence, ki jih je SŠTUD Kočevje poslala na osnovne šole za učence 8. razredov, na odprtih dnevih v OZD, na informativnem dnevu, v Kočevskih novicah itd. OZD lesarstva so temeljito in organizirano pripravile odprte dneve za učence, objavile razpise kadrovskih štipendij, organizirale strokovne ekskurzije in izlet za učence 8. razredov. Ob so- delovanju plansko-poslovne skupnosti gozdaijev in lesarjev so zagotovile materialne pogoje za izvedbo praktičnega pouka, zagotovile opremo za praktični pouk in z dodatno opremo in učili opremile nekatere učilnice za teoretični pouk. Teoretični pouk izvajamo v SŠTUD Kočevje na Trgu zbora odposlancev 22 v splošnih in specialnih učilnicah ter kabinetih. Pouk izvajajo učitelji SŠTUD Kočevje, ki poučujejo tudi v ostalih usmeritvah. Pri izvedbi strokovnih predmetov sodelujejo po pogodbi o delu zunanji sodelavci — strokovnjaki z ustrezno izobrazbo iz združenega dela. Praktični pouk opravljajo učenci v spe- cialni šolski delavnici za praktični pouk v OZD Slovenijales — LIK Kočevje. Štipenditorji so učencem zagotovili zaščitne delovne obleke in malico v času praktičnega pouka. Učenci se bodo izobraževali po VIP lesarstvo (smer: lesar širokega profila) tri leta in si pridobili izobrazbo za začetek del na IV. zahtevnostni stopnji in meri lesar širokega profila. Pogoji, ki jih morajo izpolniti kandi-lati, da se lahko vključijo v izobraže-'anje po programu lesarstvo (pogoji za /piš): 1. uspešno končana osnovna šola ali 2. uspešno končan skrajšani pro-;ram srednjega izobraževanja ali 3. uspešno opravljen sprejemni izpit po programu osnovne šole Pogoji za napredovanje: V višji letnik lahko napreduje učenec, ki je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih predhodnega letnika v tem programu. Pogoji za vključitev v smer: V smer lesar širokega profila se lahko vključi učenec, ki je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov 1. letnika ne glede na to, ali je izbral lažji ali težji nivo pouka pri predmetih matematika, slovenski jezik in tuj jezik. Učenci, ki v oddelku 1. letnika dislocirane enote dosežejo pogoje za vpis v 2. letnik smeri lesarski tehnik, lahko izobraževanje nadaljujejo v matični šoli (Srednja lesarska šola Ljubljana). Pogoji so: vsaj prav dober splošni učni uspeh in pri predmetih slovenski jezik, tuji jezik in matematika najmanj prav dobra ocena. Učenec triletne smeri lesar širokega profila konča izobraževanje, če uspešno opravi 3. — zaključni letnik in zaključni oz. diplomski izpit. KSENIJA prof. VIDOSEVIC o o o cy REŠETO Stanovanjska zadruga RIKO Vse težje za stanovanjsko gradnjo Leto je znova naokoli in kot drugod se bomo tudi v Stanovanjski zadrugi ozrli malce nazaj in pregledali delo ter rezultate tega dela. Splošna slika stanja v celotnem gradbeništvu in ostalem gospodarstvu ni rožnata, posledice le-tega pa občutijo zadružniki predvsem v manjši vreči razpoložljivega denarja, namenjenega za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih objektov. Končno smo v letošnjem letu dočakali revalorizacijo vseh vrst bančnih kreditov, ki bo verjetno začela tudi malce zmanjševati ZAMUDNE OBRESTI Članom, ki nabavljajo material brez finančnega kritja in ne pokrijejo obveznosti v roku 8 dni po prejemu opomina, zaračunavamo zamudne obresti po veljavni stopnji in jih obremenimo na kartici. možnosti individualne stanovanjske gradnje. Izgradnja stanovanjskih objektov se bo sedaj po napovedih časovno podaljšala in potrebno bo vlagati več lastnih privarčevanih sredstev. Drugi zelo moteči dejavnik je seveda nezadržna inflacija, ki dan za dnem vztrajno zmanjšuje realno vrednost denarja in s tem jasno za enak denar bistveno manjšo količino nabavljenega materiala. Seveda se v teh razmerah znajde vsak po svoje in lovijo se stare zaloge po trgovinah, lovijo se zadnji krediti »po starih« ugodnejših pogojih, nekaj se pač še da prihraniti. V novembru mesecu pa smo dočakali še na- Vsak zadružnik mora ob dvigu materiala v prodajalni podpisati dobavnico in zahtevati izvod dobavnice tudi zase, da bo lahko naredil primerjavo in kontrolo med prejetim in zaračunanim materialom. Ravno tako mora zadružnik zahtevati v upravi zadruge vse kopije računov, kolikor jih ne prejme po pošti. povedani program ekonomske stabilizacije gospodarstva, kije v enem svojih delov korenito posegel v stanovanjsko gospodarstvo in bil ocenjen kot dober del sicer zelo kritiziranega programa stabilizacije. Poleg uvajanja ekonomskih kriterijev v družbeno stanovanjsko zidavo je predvideno tudi bistveno zmanjšanje družbene gradnje in povečanje individualne stanovanjske gradnje v razmerju 80%:20% v korist individualne gradnje. Ta preobrat naj bi bil po nekaterih informacijah dosežen že do leta 90 oziroma v naslednjem srednjeročnem obdobju. Seveda pa te napovedi nikakor ne morejo uspevati s sedaj zastavljeno kreditno politiko na področju stanovanjske zidave, tako da bo potrebno veliko dela in truda, da se bo pokazal kakšen rezultat in ne bo vse ostalo le pri obljubah. Na skupščini zveze stanovanjskih zadrug Jugoslavije, kije bila oktobra v Novem mestu, seje mnogo govorilo o pobudah za spremem- Družbena stanovanjska gradnja v občini Ribnica je zadnja tri leta zastala in če smo poprej vrsto let bili ena redkih občin, kjer ni bilo stanovanjskih problemov, smo se zdaj pridružili tistim, kjer nenehno tarnajo nad pomanjkanjem stanovanj. Stanovanjska skupnost je v tem času sicer namenila velike denarje za vzdrževanje in urejanje starejših stanovanjskih stavb, pri tem pa smo vsi skupaj pozabili na načrtovanje gradnje novih. Spomladi se bo nekaj le premaknilo. Pričela se bo dolgo pričakovana in načrtovana prenova (revitalizacija) starega mestnega jedra v Ribnici v kvadratu med Seškovo in Urbanovo ulico, Gallusovim nabrežjem in Cesto na Ugar. SGP Pionir Novo mesto bo zastavil lopato in sicer najprej na Gallusovem nabrežju in Cesti na Ugar, malo kasneje pa še na Urbanovi ulici. V Spodnjih prostorih stavb bodo najrazličnejši lokali, tudi za drobno oz. uslužnostno obrt, v gornjih pa predvidoma devet stanovanj. Sočasno bo obnovljena tudi trgovina Sukna. Stanovanja bodo malo večja in z višjim stanovanjskim standardom, v glavnem pa so načelno že oddana posameznim delovnim organizacijam. Inles se je npr. odločil za nakup treh stanovanj. Pa še to: pripravlja se nadaljevanje stanovanjske gradnje na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici. bo kreditne politike in še dodatnih olajšav za gradnjo preko stanovanjskih zadrug. Toda realno pogledano se moramo zavedati, da je trenutno veljavni zakon o obračunskem sistemu banke primoral na revalorizacijo kreditov, dodatne olajšave pa je verjetno iskati v boljši in racionalnejši gradnji od komunalnega opremljanja zemljišč do same izgradnje stanovanjskega objekta, saj dodatnih davčnih olajšav verjetno zaenkrat ni pričakovati. V naši stanovanjski zadrugi je bilo letošnje leto finančno sicer še kar uspešno, seveda pa je ob tem potrebno vedeti, daje letošnje leto verjetno število aktivnih zadružnikov doseglo maksimum in da se v naslednjih letih tudi ne bo bistveno povečalo. Večina letošnjega delaje bilo usmerjena v tekoče delo in pa v pridobivanje stavbnih zemljišč v območju zazidalnega načrta Gornje Lepovče in tudi na drugih področjih (Breg—Grič, Mlake, Humec v Dolenji vasi, Grčarice). Pri tem je potrebno omeniti probleme, ki se pojavljajo v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v Loškem potoku, saj je bilo v spomladanski številki Rešeta objavljeno obvestilo o možnosti nakupa stavbnega zemljišča na območju Retij, za kar je bil izdelan tudi zazidalni načrt. Pojavili so se namreč problemi z Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine (»pomeniško varstvo«), ki območje Loškega potoke tretiva kot krajinski spomenik in takšnih posegov v okolje ne dovoljuje. Na drugi strani pa smo v Gornjih Lepovčah pridobili praktično vsa do sedaj možna stavbna zemljišča, nekaj pa jih bo še po odstranitvi trase vojaškega PTT voda preko območja definiranega z zazidalnim načrtom. Omenimo naj še trenutno ceno komunalno opremljenega zemljšča, ki znaša približno 7.000.000,- din, povečuje pa se vsake tri mesece v skladu z rastjo indeksa cen, ki ga izdaja Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. V iztekajočem se letu smo v zadrugi poskušali tudi z direktnimi dobavami osnovnih gradbenih materialov, kar nam je v večji meri uspelo, material pa je bil dobavljen po bistveno nižjih cenah, kot so veljale v trgovini. S povečanim obsegom dela zaradi večjega števila aktivnih zadružnikov seje seveda pokazala potreba po dopolnitvi strokovnega kadra v zadrugi, tako da bo delo v prihodnje bolj tekoče in kvalitetno opravljeno. To bi bil na kratko pregled dogajanj v zadrugi in na področju stanovanjske gradnje v celoti, s pogledom v pogoje poslovanja v času stabilizacije gospodarstva, ki bo seveda odločno vplivala tudi na gradbenem področju. Na koncu želimo vsem zadružnikom v naslednjem letu veliko uspehov pri dograjevanju njihovih objektov in uspešen spopad s predvidenimi težavami. A. Rus URADNE URE ZA CLANE PONEDELJEK: 7. — 13. ure SREDA: 10,30 — 13. ure PETEK: 7. — 13. ure Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 861-611 int. 350. Začenjamo z obnovo Ribnice Pred časom smo v Rešetu že pisali o načrtih za prenovo starega mestnega jedra Ribnice, to je kvadrata med Šeško-vo in Urbanovo ulico, Gallusovim nabrežjem in Cesto na Ugar. Podrobneje so bili že predstavljeni načrti prenove tega dela mesta, sama revitalizacija pa naj bi pomenila ponovno oživljanje mestnega jedra. Znano je namreč, daje največ praznih stanovaj prav v starem mestnem jedru, ki naj bi po končani prenovi postalo mnogo privlačnejše, ponovno poseljeno, z najrazličnejšimi trgovskimi in drugimi lokali. Predvsem pa naj bi bila Ribnica v sicer dalj nji prihodnosti z izgradnjo obvoznice rešena prometa in morda celo zaprta za ves promet. Toda to je šele perspektiva... Spomladi se bo obnova tega dela Ribnice končno pričela. SGP Pionir Novo mesto pripravlja kot izvajalec načrte za izvedbo te ne sicer ravno lahke naloge. Najprej bo obnovljen del kvadrata ob Gallusovem nabrežju in Cesti na Ugar. Nove (ali obnovljene) stavbe bodo imele v pritličju različne lokale za gostinstvo in turizem ter uslužnostno obrt, v višjih etažah pa bodo stanovanja. Predvidoma naj bi pridobili v tem delu devet stanovanj, za katera so nekatere delovne organizacije že pokazale zanimanje (Riko, Inles, Sukno). Nekaj težje je z oddajo lokalov, vendar bo v času gradnje gotovo tudi to povsem jasno. Pionir bo vse zadeve gradil za trg, če se le da za znanega kupca. Obnova tega dela naj bi bila končana do konca leta, nekaj kasneje (ko bodo urejene še nekatere nejasnosti okrog lastništva) pa bi dela zastavili tudi na Urbanovi ulici. Se pravi — dela se na tem, da bi bila Ribnica tudi po tej plati lepša in privlačnejša. Mimogrede — v Ribnici je vedno bolj občutno pomanjkanje stanovanj. V pripravi je nadaljevanje blokovne gradnje na Trgu Veljka Vlahoviča, kar kaže, da se pričenjajo jasniti obzorja vedno številnejšim iskalcem stanovanj v Ribnici. REŠETO MLADI V RIBNICI »Nova politika« frontne ZSMS in mladinska organizacija v občini Ribnica Zli. (Novo mesto) in 12. (Krško) kongresom ZSMS seje v slovenski mladinski organizaciji dokončno politično uveljavil projekt razvoja množične in frontne organizacije ZSMS. Uveljavljanje je potekalo v prvi vrsti kot nujna in korenita kritika klasične politične partije in postavljanje idejnih in teoretičnih temeljev za novo ZMS. Kaj je torej tisto »novo« v politiki ZSMS? 1. Mladinska organizacij a ne sprejema več transmisijske vloge v smislu, da v imenu mladih daje politično legi-timizacijo vsakršnim partijskim, državnim in drugim sklepom, ukrepom in resolucijam. Sprejema (pa tudi zavrača) jih z vse večjo stopnjo kritičnosti do aktualnih družbenih vprašanj in demokratično oblikuje lastna stališča in pobude. 2. V konceptu demokratičnega socializma postaja ZSMS vse manj institucija političnega sistema, ki deluje s pozicij političnih monopolov, pač pa del socialističnega družbenega gibanja. Zato priznava in poudarja poseben pomen spontanemu, neposrednemu, pluralističnemu in avtonomnemu organiziranju mladih v delovnih skupinah in družbenih gibanjih. Kot legalna DPO s svojimi mehanizmi omogoča legitimizacijo pobud, ki prihajajo iz t.i. civilne družbe (gibanj, društev, interesnih skupin in posameznikovjter predstavlja valobran pred represijo nad novim v družbi. 3. Mladinska organizacija prebija ozke okvire »klasične« mladinske problematike in odpira prostor za problematizacijo kateregakoli družbenega področja ali populacije. Učinkovitost takšnega koncepta hromi pomanjkanje izkušenj, nera- zumevanje in odpori na vseh nivojih. Zaradi medsebojnega prepletanja vseh teh razlogov seje izrodila pobuda za »civilno služenje vojaškega roka«, je izbruhnila »plakatna afera«, porazgubili pa so se tudi pozitivni politični učinki neizvolitve slovenskega kandidata za predsednika ZSMJ itd... Kakorkoli že, mladinski organizaciji uspeva z odpiranjem vprašanj, okrog katerih se angažirajo tako mediji kot javnost in politične strukture, graditi nov, privlačenjši »image« — tako za mlade kot za druge, kritično misleče, iščoče in spremembam naklonjene skupine in posameznike. Kako se odraža »nova« politika ZSMS v občinski mladinski organizaciji? Mirno lahko zapišemo, da mladinska organizacija v občini Ribnica (kot tudi marsikatere mladinske organizacije v drugih občinah (ni še) uspela ujeti koraka s »perestrojko« ZSMS. Poiskusimo najti nekatere bistvene razloge za takšno ugotovitev: 1. Nizka raven splošne politične kulture občanov, ki se kaže v nezainteresiranosti občanov za vključevanje v družbena dogajanja in v demokratične mehanizme odločanja o družbenih zadevah. V takih pogojih nastajajo na eni strani centri politične moči (občinski izvršni organi, vodstva DPO), na drugi pa pasivna množica nezainteresiranih občanov. V takšni distrukciji politične moči se vodstvo mladinske organizacije največkrat znajde v vlogi pasivnega legitimiza-torja političnih sklepov, mladina pa deli usodo politično pasivizirane množice. 2. Zaradi »patemalističnega« odnosa subjektov družbenopolitične skupnosti do mladinske organizacije je njen prostor delovanja omejen na klasično mladinsko področje (zabava, izraba prostega časa), pa še tu prihaja do nerazumevanja in ignorance (problemi prostorov, financiranje dejavnosti). 3. Razlog, da interesno združevanje mladih temelji predvsem na zadovoljevanju zabavnih in rekreativnih potreb, manj ali pa nič pa se mladina ne angažira okrog njenega statusa v izobraževalnem in proizvodnem procesu, je tudi v odtujenosti dijakov v študentov od dogajanj v domačem okolju (šole so v Kočevju, Ljubljani in drugod), delavska mladina pa je kot kaže zadovoljna z (navdizeno) dobro gospodarsko situacijo v občini (polna zaposlenost možnosti dodatnega zaslužka itd.). 4. Na ravni organov republiške konference ZSMS in medobčinskega sveta se problematizirajo vprašanja, kijih mladina v občini ne občuti kot svoja življenjska vprašanja. Zaradi tega je sodelovanje med različnimi ra vnemi znotraj mladinske organizacije šibko, kar onemogoča tudi pretok izkušenj, pobud in idej, ki bi utegnile razgibati »sceno« tudi znotraj občinskih meja. 5. Znotraj občinske mladinske organizacije je čutiti podobno »odtrganost« občinske konference ZSMS Ribnica in njenega predsedstva kot najvišjega organa mladinske organizacije v občini od osnovnih organizacij kot temeljnih oblik organizacije mladih. Predsedstvo črpa legitimiteto le še v nekaterih najbolj aktivnih OO (00 RIKO), ostale (vseh je 26?!) pa se ukvarjajo s svojimi občasnimi aktivnostmi (plesi, discoteke) ali pa obstajajo zgolj formalno. Glede na naštete razloge je mogoče oceniti, da ostane prav malo možnos- Spontana, izvirna in uspešna organizacija in izvedba počitniškega JUHEJ-a na Trgu Veljka Vlahoviča ter šolskega JUHEJ-a na Prijateljevem trgu je garancija za uspešno delovanje DPM. ti za posodobitev in s tem reafirmaci-jo mladinske organizacije v občini Ribnica. S tem pa ni rečeno, da na take razmere tudi pristajamo. Že sama ocena stanja in razmer »znotraj« in »zunaj« mladinske organizacije je korak naprej v smeri iskanja stika z »novo politiko« v ZSMS. Če vemo, kje smo in če smo si na jasnem, kam hočemo (in če imamo seveda motiv), moramo najti samo še metodo, po kateri se bomo izvlekli. Poizkusimo jo izkoristiti. 1. Izkoristili bomo nov »image« mladinske organizacije. To, da se o njej (uspehih in neuspehih) govori in razpravlja v medijih, javnosti, forumih, je treba doseči tudi v občinskem prostoru. S tem, da opozorimo na svoj obstoj (tudi vizualno s celostno podobo in novim zaščitnim znakom), da opozorimo na možnosti, kijih kot mladinska organizacija odpiramo (kar je namen tudi tega sestavka), bo morda spodbudilo artikulacijo interesov tako skupin kot posameznikov, ki jih bomo poskušali afirmirati tudi skozi ZSMS. 2. Z metodo javnega delovanja, z javnim zastavljanjem vprašanj in pobud, s terjanjem javnih odgovorov, bomo poskušali postati eden izmed »mostov« med centri odločanja in javnostjo. S tem bomo poskušali prispevati k dvigu politične kulture in demokratizacije življenja v občini, hkrati pa se bomo izpostavili kot »odrasla« subjektivna sila, ki ne potrebuje varuhov in skrbnikov. 3. Organizirali bomo sistematičen pritisk na organe in institucije, ki so dolžne, ki zmorejo (a niso zainteresirane), da bodo prostorsko in finančno podpirale dejavnost mladinske organizacije, društev in interesnih skupnosti. S tem nameravamo pripraviti »teren« na katerem bodo vzniknile razne kulturne, izobraževalne, raziskovalne in druge dejavnosti, ki se dušijo pod težo ignorance institucij. Pri tem veliko stavimo na bodoči Mladinski kulturni center v Ribnici. 4. Obnovili in poglobili bomo stike z okolji, kjer so zaradi ugodnejših razmer ali večje prodornosti prišli dlje z realizacijo »nove politike« ZSMS. Uporabili bomo njihove izkušnje in metode ter ob njihovi podpori (ki nam bo hkrati služila tudi za legitimizacijo naših pobud in dejanj) skušali »prevetriti ribniško sceno«. Ali za »novo politiko«ZSMS ali na »smetišče zgodovine« — to je sedaj vprašanje. Mladinski zdravo! Stane Hafnar ...rolanje po sceni... — 29. maja je bilo na programsko volilni seji izvoljeno novo predsedstvo OK ZSMS Ribnica, kar 8 od 13. članov dela v RIKU, zato se je udomačilo ime OK ZSMS RIKO. — letošnja mladinska delovna brigada se je med delovno akcijo v Beli krajini skrčila za 50%: zaradi nediscipline je bil iz akcije izključen eden izmed dveh mladincev. — predsedstvo OK seje takoj, ko je uredilo svoje vrste, spustilo v frontalen boj za »staro pravdo«, povod: če bi se letos pisalo leto 1982, bi nam od občinske dotacije ostalo 250 SM din za financiranje dejavnosti občinske mladinske organizacije, ker pa se piše leto 1987, razpolagamo s komaj četrtino tega denarja. Izid: punt je bil zatrt z obrazložitvijo, da bo zaradi »višje sile« drugo leto še slabše, nauk: če ni, še vojska ne vzame. — v naslednji bitki (bitki za osvoboditev Ribnice) smo se mladinci s prejšnjimi nasprotniki borili z ramo ob rami. Za pokrivanje nastalih stroškov tovrstne mladinske dejavnosti so zavezniki pokazali veliko razumevanja. Nauk: če si na pravi strani, se tudi v vojski najdejo_skrite rezerve. — tudi letos deluje Študentski sevis. S kakšnimi težavami se srečuje, naj ilustrirajo naslednji primeri: — v neki DO v občini so poslali študentko, ki jedelala pri njih, po izplačilo kar na blagajno ŠS (mimogrede: ŠS se nateče v blagajno v vsem letu komaj 15 SM din). — v neki DO so izgubili potrdila, da so štiri dijakinje delale pri njih mesec dni, šele pred kratkim so dobile avgustovske »plače«. — skupina tridesetih fantov je delala v aprilu, zaradi birokratskega zapletenega načina izplačevanja večjih vsot denarja pa so zasluženi denar videli šele oktobra (ko že ni bil nič več vreden) vse, kar lahko storimo v opravičilo ŠS, je, da smo se pač učili preko njihovih hrbtov in da se prihodnjič ne bomo več pustili tako nategovat. — Mladinski kulturni center se bodo poimenovali prostori v bivši Delavski univerzi. Napolnjeni bodo z opremo in programi. Dejansko bo tako avtomatizirana, robotizirana itd., da bo težko dosegljivi človeški faktor mogoče praktično izključiti. — to je znak (spodaj) OK ZSMS in Mladinskega kulturnega centra Ribnica. Znak ni v javni razpravi, dan je samo na ogled. Morebitne pripombe zadržite zase. Razlog: zaradi zamude Rešeta so plakati, koverte, dopisi in tabele že opremljeni s tem znakom (pripravljeni so tudi »bedži«) Borza dela — štiričlanska družina potrebuje dijakinjo ali študentko za 1 x tedensko pospravljanje po hiši. Plačilo na uro ali po dogovoru. Naslov na ŠS. REŠETO KMETIJSTVO—TRGOVINA Obnova sadovnjakov po žledu V zvezi z nastalo škodo, ki jo je leta 1985 povzročil žled na sadnem drevju na nekaterih kmetijah, pospeševalna služba sporoča oškodovancem naslednje: Sadike sadnih vrst jablan, hrušk, orehov in sliv iz drevesnice Kmetijskega zavoda Slovenije bodo na razpolago predvidoma v sredini novembra. Pospeševalna služba bo pripravila za vsako oškodovano kmetijo na osnovi zapisnika o poškodovanosti sadnega drevja vrednostni bon, s katerim bodo kmetje dobili sadike. NAVODILA ZA SAJENJE Priprava sadilne jame Jamo za sajenje do 1 m široko in 0,4—0,6 m globoko izkopljemo in pripravimo približno 14 dni pred sajenjem. Izkopani zemlji dodamo 1—2 kg NPK gnojila z razmerjem 0:20:20 ali 0:20:30. Na dno jame zmečemo travno rušo (če sadimo na travniku). Nato namestimo žično mrežo za zaščito proti voluharju. Potrebujemo 2 m2 mreže z odprtinami 1 cm2. Iz zemlje mora gledati najmanj 10 cm. Namesto mreže lahko uporabimo električni preganjalec voluharja, ki ga namestimo sredi parcele (zaščiti 1000 m2). Na sredino jame zabijemo impregniran kol in zasujemo jamo z zemljo, ki smo ji prej primešali NPK gnojilo. Sajenje Sadiki odrežemo poškodovane korenine, močnejše nekoliko prikrajšamo. Pomočimo jih v mešanico kravjeka, ilovice in vode, kateri smo dodali še 0,3% Captana ali 0,2% Previcur N./3 dag Captana ali 20 ml Previcur N/. Tako jih zavarujemo pred boleznimi. Predhodno zasuto jamo toliko odkopljemo, da lahko pravilno razporedimo korenine. Na sredi napravimo majhen stožec, na katerega položimo korenine in jih pokrijemo z dobro vrtno zemljo, ki ne sme imeti primešanih nobenih gnojil. Tej zemlji lahko dodamo le star, predelan kompost ali primerno namočeno šoto v razmera 3 deli zemlje: 1 del šote. Ob zasipanju sadiko rahlo stresemo, da se zemlja dobro razporedi med koreninami in nato zemljo nekoliko potlačimo h koreninam. Ko so krenine dobro pokrite, v kolobarju dodamo hlevski gnoj 20—30 kg in nekaj mineralnega gnojila z visoko vsebnostjo N/npr. KAN/. Gnojila pokrijemo s plastjo zemlje in jo poravnamo. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici (cepljeno mesto 10 cm nad tlemi). Na koncu sadiko privežemo h kolu in zalijemo. Spomladi jo odrežemo 10—20 cm nad predvideno višino debla. Mlada drevesca moramo zaščititi pred srnjadjo in zajci, poleti pred boleznimi in škodljivci (predvsem uši). Tako posajena in pravilno oskrbovana drevesca nam bodo hitro povrnila vloženi trud. M-KZ Ribnica, pospeševalna služba Novosti v Mercatorjevi blagovnici v Ribnici Z namenom boljše ponudbe blaga smo v Mercatorjevi Blagovnici odprli posebno informativno-prodajno mesto za reklamiranje in prodajo proizvodov iz uvoza. Takšne novosti bodo nemara zanimale številne potrošnike, zato je prav, da jih na kratko predstavim. Pralni stroji Firme CANDY so zares znamka kakovostnih izdelkov. Razstavljamo štiri tipe. Zanimivost je stroj AliSE, to je pralni in sušilni stroj. Pomivalni stroj TC Mikrofilter z vgrajeno elektroniko daje neštete nove možnosti: časovno stopnjo pomivanja, prihranek na energiji... Dobrodošla bo ponudba iz zastopniškega programa: AUDIOLINE — radioaparati, kasetofoni, SHARP — mikrovalovne pečice, BENYTONE — Hi-Fi proizvodi, TENSAI — Hi-Fi proizvodi ter FISSLER posoda, ki si jo prenekatera gospodinja želi. NAJSODOBNEJŠA PONUDBA s področja kuhinjske posode pa je nedvoumno posoda A M C. Zato pripravljamo demonstracijo kuhanja s to posodo in tudi POKUŠINO. Vzporedno bo za posebej zainteresirane mogoče dobiti odgovore na posamezna vprašanja in eventuelni nakup. Seveda bomo skušali pripraviti tudi nekatere ugodnosti nakupa, zato budno spremljajte propagandne napise in propagandna obvestila v naši Blagovnici. Prodaja omenjenih proizvodov bo konsignacijska, torej za devize in dinarsko protivrednost za carino (ca 65%). Cene prenekaterih proizvodov vključno z dinarskimi dajatvami so enake cenam domačih proizvajalcev. Vsi, ki ste zainteresirani za ogled oz. nakup omenjenih proizvodov, pridite v MERCATORJEVO BLAGOVNICO Ribnica Na koncu še nekaj za DO, obrtne zadruge, morda pa tudi za zasebnike. SHARP RAČUNSKI STROJČEK model 2607 EL. Je praktičen, ima ekran, kontrolni trak se dobi, ker je klasičen. Stroj ima vse računske operacije, pokaže 12 mest. Prodajaje za DINARJE, cena je ugodna. Ker ga imamo na zalogi, ga lahko dobite takoj. VODJA BLAGOVNICE: Cvetka Debelak Zadružno hranilništvo Korenine zadružnega hranilništva segajo tja v leto 1888, ko je bila tudi v Ribnici ustanovljena Hranilnica in Posojilnica. Zadružno hranilništvo m posojilništvo je skozi obdobja doživljalo razcvete in krize ter dobilo današnjo obliko leta 1971, ko je bila ustanovljena Zadružna zveza Slovenije in Zveza Hranilno kreditnih služb Slovenije. Glavni namen Zadružne hranilno kreditne službe (nadalje ZHKS) je naslednji: — zbiranje hranilnih vlog in drugih sredstev občanov — kreditiranje naložb v primarno kmetijstvo in — kreditiranje ustanovitelja za tekočo proizvodnjo Zaradi teh namenov je največ varčevalcev iz vrst kmetov in sicer 80% in imajo zato tudi največ delegatov v samoupravnih organih ZHKS. Ti organi so: — Zbor delegatov HKS šteje 15 članov in — Kreditno izvršilni odbor 5 članov. Hranilno kreditna služba je vse do letos poslovala zelo neodvisno pri politiki obr. mer za kredite. Letos pa ji je zvezni Zakon o celotnem prihodku in dohodku omejil poslovanje, kajti povečanje obr. mer, kijih že tako kmetijstvo težko plačuje, je zelo zmanjšalo ali celo onemogočilo investicije. To seje zlasti dogajalo v prvem polletju, ko so bile obresti 61% za prvo tromesečje oz. 81% za drugo tromesečje. Zveza HKS Slovenije in vse ZHKS so si prizadevale, da zakon ne velja za hranilne službe. Končno seje zakon spremenil v prid ZHKS, ki so potem lahko same oblikovale obr. mero, kije znatno manjša od predpisane. Ta obr. mera je odvisna od % vezanih hranilnih vlog in % hranilnih vlog na vpogled. Tako je v ZHKS Ribnica veljala 45% obr. mera za kredite iz hranilnih vlog, kjer imamo približno 76% h- ranilnih vlog na vpogled in 24% vezanih hranilnih vlog. Naš nadaljni cilj je razširiti krog varčevalcev še med ostale občane. V pojasnilo naj povem, da veljajo enake obr. mere kot pri poslovnih bankah. Svoje prihranke lahko varčevalci dvigujejo v 330 blagajniških mestih HKS po Sloveniji in vseh enotah Ljubljanske banke po Sloveniji in Jugoslaviji. Naše geslo je DINAR NA DINAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA, zato se nam pridružite in pomagajte našemu kmetijstvu v občini Ribnica. Vodja ZHKS Ribnica: Branko Dejak Novost — »Klub Mercator« Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določenih trgovinah, prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delovnih organizacij v sestavu sozda MERCATOR, kupujejo Mercatorjeve kupone. Vrednost kuponov je 20,50 in 100 tisoč dinarjev. Z nakupom kupona dobi- jo tudi člansko kartico »Kluba Mercator«. Prednost nakupa kupona: nakup kuponaje oblika varčevanja, ki kupcu kupona prinaša 50 odstotne obresti, če kupon vnovči ali kako drugače porabi pred iztekom enega leta od njegovega nakupa. Če pa kupon vnovči po enem letu od nakupa, mu prinaša 100 odstotne obresti (obrestovana vezana vloga). Kupljen kupon lahko kupec kadarkoli zamenja za gotovino v tisti prodajalni oziroma poslovni enoti Mercatorja, v kateri je kupon kupil in prejel klubsko kartico. Lahko pa z njim plačuje vse vrste blaga in storitev, ki jih nudi več kot 1600 prodajaln in drugih storitvenih (gostinski, turistični, storitveni) obratov Mercatorjeve mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu in v nekaterih krajih sosednje republike Hrvatske. Vsak občan naj si sam izračuna koristnost, ki mu jo nudi geslo: denar v žepu, obresti pa tečejo. In to poštene obresti. Namen ustanovitve »Kluba Mercator«: vse ostrejši pogoji gospodarjenja, visoke obresti in vedno manjša kupna moč prebivalstva narekujejo gospodarstvu, da poišče vire za svoje reprodukcijo. Oblika, ki vam jo ponuja SOZD MERCATOR-KIT je ena od možnih. Pri tem pa velja načelo, da morata oba v poslu: občan in gospodarska organizacija svoj interes opredeliti na osnovi medsebojnega zaupanja in poštenja. Zato za izplačilo in vno-včljivost kupljenih kuponov jamči sestavljena organizacija MERCATOR-KIT, njenih 19.500 delavcev in 20.000 združenih kmetov. Podrobne informacije: vse informacije in obvestila v zvezi s »Klubom Mercator« lahko občani dobijo v najbližji Mercatorjevi poslovni enoti. Obvestila obsegajo od navodil za ravnanje s klubsko kartico, nakupa kupona, plačila s kuponom, obrestovanjem kupljenih kupnov (hranilnih vlog) in valorizacije obrestnih mer, času obračuna obresti in še vrsto drugih podatkov, ki jih bo občan zahteval. Obenem vabimo vse občane, ki so naleteli na kakršnekoli težave pri včlanjevanju v Mercatorjev klub, izplačilu kuponov oziroma plačilu s kuponom, da nas o svojih težavah obvestijo s pismom ali pa po telefonu (061) 215-173. Veseli pa bomo, če se boste oglasili tudi s svojimi pohvalami. REŠETO TRADICIJE BORBE Ogenjca — nesrečni kraj na Travni gori