Posamezna številka stene 2 krönt Naročnina listu: Celo leto 35 din., pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se ««računajo po dogovoru; pri večkratnem toleriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserafe in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. STRAŽA NEODVISEN POLITIČEN t>ST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana „Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesia štev. 5. - Z uredništvom s« more govoriti vsak dan samo od H. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. 10. fits©v. Maplbo«», dne 30. januarja 1923, Letnik XIV. Iz Avstrije. Ze teče drugo lóto, odkar sino slo venski Korošci zopet v Avstriji. Gotovo vas še zanima, kako se nam kaj godi N arodn osutih zadev se ne mislim dotikaj'. Kdor bere „Koroškega Slovenca“, najde tam zadosti. Odkar je lansko jesen avstrijska krona začela tako padati, da je dinar poskočil od 20 na čez 100 a. kron, se je tudi gospodarsko življenje v Avstriji začelo zelo spreminjjati. Kar je b Ja pi-ed vojno 1 K je danes 1000 K. Kdor je pred vojno Sledil, in denar hranil, j v hranilnici, ; je skoro ob vse. Maii r bankovci že nič ne pomenijo. V kratkem dobimo bankovce po 50.000 K. Vsled padca krone se je zadnje mesece vse silno podražilo. Eno jajce se je prodajalo že čez 100 K, 1 liter mleka 150 K. Do zdaj je še država do a plačevala pri živilih. Zdaj tudi to meha. Samo najrevnejšim bo skozi tri o mesece še izplačevala nekaj podpore, e pa vsak mesec manj. Ržena moka je i. zdaj po 200- K, sladkor (kristal) en Ite 600 K, Tisti, ki malo ali nič nie zaslužijo in nimajo kaj prodati,, gledajo s strahom v bodočnost. Pošta inf železnica se podražita vsak drugi mesco. Od 1. februarja dalje bo železnica zopet za 200% draž ja. V zadnjem času so tudi prav res-ne začeli z nakladanjem in izUrjevan X jem velikih davkov. Država se hoče ta rešiti in skuša zvišati dohodke in zni žati stroške. p@ . Nekateri, ki so pb glasovanju pro-, ita dalli svoj glas, že obujajo hudo kesi« sanje. Kako nezreli so bili mnogi gla “• sovalci,.. priča'"dejstvo,, da še zvečer pred glasovanjem in celo na dam gla’ sevanja niso vedetti, kako naj glàsu-a«, jejo. Kakor kmet, ki se ne more od_ ^«■ločiti, ali naj žene vole na sejem ali nihče se radi tega ne razburja. K več j emu tisti, ki ima denar naložen v hra nilnici, ki je prej hranil, zdaj pa vidi, kako njegovu prihranki izginjajo v nič. Sicer pa vsakdo gleda, da denar po večini takoj zakupi ali spravi v vrednost. ' far- ne, Zveneče fraze in „šlagerji“ ter »a podkupovanje je našlo pril večini naj->or rodovitnejša tla, In ker so nas v teh u!ì rečeh Nemoi prekosili, so dobili igro. S l Država stoji slabo. Zdaj je segla iub po samopomoči in se skuša rešiti, dd-iiafkler ne pridejo že tolikokrat obliublje-|p®ni krediti. A prebivalstvu do zdaj še ^ ni bilo hudega. S silnim jadikovanjem juh kako jim gre slalbo, so znali Avstrijci žii vzbuditi sočutje po celem svetu in rasv i“bne tuje države pomagajo z raznimi aiSpodpornimi akcijami. Cez poletje spre-iboijemojo avstrijske otroke na počitnice oril(Svica, Nizozemska, Danska, Italija^, in ameriška, dobrodelna akcija skrbi, 'da skoro v vseh večjih krajih otroci opoldne dobivajo zastonj kosilo. In to ne samo najrevnejši, ampak celo otroci srednjih in imovitejših slojev. industrija se je povzdignila lin ima dosti dela. Tovarnar in delavec zaslužita dobro. Vsled slabe valute Avstrija svoje izdelke lahko izvaža, v druge države. Dela je dosti in vse be i\ v tovarne. Gelo vojaški dezerterji iz Jugoslavije dobijo delo. Vedno no~t vi prihajajo. Nemci se jih Resele, kakor se veseli človek, če \jlcli izdajstvo pri svojem nasprotniku. In da bi ti dezerterji olepšati svoj beg in se pri-£S kupili! svdjiin gostiteljem, sino -zabav--|| l.iajo čez razmere v jugoslovanski voj »g ski in v Jugoslaviji sp.ioh. Največ jih fot gre na Gornje Štajersko. , £* Bo že marrilkaj res, a narod, ki 3 hoče svojo narodno državo mora tej |g; državi tudi dati, kar potrebuje. In naj Sl so razmere kakršnekoli, v vojaškem begunstvu gotovo tiči velika strahopetnost, nezavednost in nezrelost Tu-_ di tukaj t% 'dezerterjev ne spoštujejo, a sprejemtto jih, ker so pač iz držaji ve, Ki ji želv več hudega., kakor doli brega--------A lèi Kmet do sWj ni stal slabo. Res \ Mf ie drago kupovti a je tudi drago pro 3 dajal, in da si Vihrani izdatke, mno-8 go reči sam izdeluje, kar je prej ku- ----- poval. Kdor služi,Vi'kdor ima kaj pro j boi? dati, ima dovolj dè.arja. In četudi je | tonar malo vreden, ge ga je mnogo, se zanj tudi lahko n»kaj kupi. Ljudje ddiio. Vkako nada. "rfdnost den ar ih a Država gradi na več krajih električne centrate za elektriziranje želez’1 nie. Ker j: manjka premoga in ga mo ra uvažati, je sklenila, da izrabi vodne sile, ki jih ima Avstrija obilo. Z zakonom od 23, ju^ja 1920, je avstrijska vlada sklenila, da elektriz'ra avstrijske 'državne železnice. S tem se bo prihranilo letno Okrog 340,000. ton premoga. Ker tega premoga ne bo treba več prevažati, so bo” prihranijo nadatjnih 50.000 ton iri bo prostih do 1000 vozov za premog.. Najprej hočejo elektrizirati železni ce, ‘ki porabijo največ premoga: To so gorske proge čez Arlberg in turska železnica, Z delom so že začeli in dobro nar preduje. Ob Spullerskem jezeru na Predarlskem ,in pri Malničih pod Tu rami na Koroškem že grade velike eü teter,iène naprave. Pri Malniči so že izvrtali 720 m dolg rov. Čudno, država, ki se zdi, da je ob robu propada, se je lotila dela, ki priča o veliki in občudovanja vredni energiji. Pa tudi razne družbe, občine l',n posamezniki grade električne naprave Tako na Zgor. Štajerskem pri Juden' burgu, kjer bodo napeljali vodo skozi I skoro 4 km dolg predor, ki je po ve- čini že gotov ali ' pri Borovljah, kjer bodo na enak način dobili vodno silo za Veliko električno eenira'D. Ustanavljajo se družbe (zadruge), da z združenimi močmi ustvarijo električno moč. Dežela jim je dala milijonske podpore: 1 : Neki inženir je rekel, da bo na Zgor. Koroškem kmalu vsaka občina imela lelektriko. Ljudje so imeti! dovolj denarja, videli so, da njegova vrednost pada, pa so kupovali’ stroje in gradili električne naprave. Niso se všteli. Danes bi bil tisa’ denar, ki so ga investirali skoro brez vrednosti, če bi ga bili hrani l', tako pa lahko brez strahu gledajo v bodočnost, pa tudi, če denar zgubi vso vrednost. Opazujemo vašo razmere v Jugo slavili, a zdi se nam,, da: te raizmere niso preveč vesel,e. Preveč kričite o narodni svobodi, a v gosbodarskem o’ žiru ste šibki. Davki vedno višji, draginja vedno hujšal In kot posledica, nezadovoljnost! — Zdi se nam, da pri yas vse preveč ponašate z vojaš' ko. silo. Res je to pri, sedanjih raz’ merah potrebno zlo, ju tudi Avstrija iu Nemčija bj gotovo upeljale vojaško dolžnost, 0è bi jo smele, toda, ali se stroški ne đajjo zmanjšati, službena doba skrajšati ? In pri vseh ogromnih stroškl i za Vojaštvo, altist® rešiti-Pri’ morje. Koroško, Albanijo, Baranjo . ? In koliko orožništva? Pa menda še vedno nove sprejemajo. Jugoslavija ima gotovo mnogo naravnih bogastev,, pa namesto, da bi se. delom to bogastvo dvdgniloy se sito- in stotisoče najboljših moči izgublja v vojaški suknji in prenapolnjenih pisarn an. Tn daljen Korupcija in brezobzirno izrabljanje države v y|eb;Uv{jie namene! fTa ali ,oni je že rekel: kaj’ bi Avstrijci; al Nemci ali Cehi naredi' ti iz 'Jugoslavije 1 Najboljše merilo je valuta. Dinar ie, ostal že daleč za češ ko ‘tfOacI ma. ■ Človek ne vzame več z veseljem v roke jugoslovanskega Časopisa,j Razmere, ki iz niega odsevajo, niso preveč veselje, , 0 duhu 30 letne vojne. Albanija je že sredi Hrvatske, — metode, ki so po južni Srbiji ustvari' le sto in sto kačakov ali odmetnikov , so se razširili po „uvidevnosti“ naših oblastnikov tudi na kulturni svef, ki Je doslej pojmoval in cenil zakone ter njih moč in njih varstvo. V južni Srbiji in Crnigori so hajduki — in oblastniki od dneva do dneva s svojim postopanjem pomnožujeio njih število. Na Hrvatskem še ni hajdukov, metode, ki hajduke ustvarjajo, so pa že in tako imamo utis, da oblastniki komaj čakajo, da se po celi državi razprede velika in divja hajdučija, V vaseh okrog Sjiska se nekaj fantov ni odzvalo vojaškemu pozivu in sedaj se je naselilo po vaseh krog 200 orožnikov, ki maltretiram ne samo sorodnike, temveč vse sovaščane vojaških beguncev. (Orožniške patrulje Živijo prvič na vaške stroške, drugič pa tir-jajo od raznih vaščanov visoke globe pod imenom ..brahijalnih stroškov“ in sorodnike vojnih beguncev držijo kon-finirane kot nekake talce. x To postopanje se imenuje kontrji -bueija, represalija, brahium ali brahijalna sila — imena, ki vzbujajo spomine na vojna nasilja in grozote od BOietne vojske sem in postopanje, ki se protivi vsakemu zakonu. Po zako -nu odgovarja \isak polnoletni človek^ sam za. svoja dela. Sedanji oblastniki :,so pa zavrgli zakone ter se zatekli k brahijalni sili Da spoznajo čitatejii njeno bistvo, hočem podati nekaj primerov iz vojne dobe, ko jo je avstrijska soldateska uporabljala na okupiranem Balkanu- Možje in mladeniči, ki so hoteli o-braniti svojo osebno svobodo, so ute -kli v hosto in na planine. Vojaške patrulje so jih lovile in včasih je prišlo do spopadov in tudi do žrtev na eni ali drugi strani. Maščevanje soldateske se je zalo okrenite proti svojcem be gun cev. Kadoš, recimo, je bil hajduk in žandar je lahko uklenil njegovo sestro Ljubo, jo zaprl in v ječi posilil, ali pa ubil, če se je branila. Očetje. matere, sestro strici tete sinovi tor hčerke, prijatelji, prijateljice begun -cev so . vedno stali pod rabeljevo vrvjo. Ob priliki spopadov med hajduki, in vojaštvom so izdajale višje vojaške oblasti naredbe, da se za vsakega takega hajduka — ubije do eden talec iz bližnjega sorodstva. In sedaj so gonili za hajduka Radoviča na printer iz raznih vasi vse Radoviče — blizu-•m daljno-rodne, stare in mlade — kot talce Zaprli so jih in izmed njih mora določeni dan eden umreti na veša-Jah. Kateri? Eden pač, naj se določil Kako? Kakor bilo, eden mora umreti! — Enkrat so žrebali, drugič so pa v zabuhli kleti zaprte seljake spraševali, kdo se da prostovoljno obesiti» --\este. kaj so krvnikom odgovorili priprosti seljaki? „Ce ste že pljunili na zakon in človečanstvo, potem obesite vse, ali kogar koli, mi smo še 'judie, vi ste pa zverine!“ — To je bilo med vojno. Po južni Srbüi jemljejo za odmetnike — talce. Avstrija je jemala, v splošnem vsaj samo moške, a seda na jemljejo tudi žene in otroke. Veliko iih je že pomrlo v strašnem taboru uri Nišu Pretresljivo sliko iz tega tabo ra smo prinesli pred več tedn\ v "’limo se v Hrvatsko, da vidimo, v koliko se tam postopanje razlikuje od poprej označenega 'divjaštva. Primer: Gjuro se je odtegnil vojaški službi, njegova mati Jana je maria posestnica, 1Ò žandarjev ji 'pride v hišo, vzame ji 880 kron, — ker ni sina, ter pravi, da pride čez pet dni po dvakrat toliko, potem po trikrat, po štirikrat toliko, — dokler se sin ne — spokori. Zandarji vzamejo, kjer ni denarja, tudi zadnjo kravo iz hleva, — Naselili so se po vaseh in sedaj se bahajo, da so neomejeni gospodarji. Kot organi človeka, ki jih je poslal, imajo tudi prav. Poslani so na vrat vsake -mu .n vsem sorodnikom Od vojnih beguncev. To zadostuje, vidimo, da v tej brahijalni sili — ni noäföne razlike od 301etne vojne, Söldnerjev ter T onHaL-nonTiLmr L-nriLriVnirnrUomifiaTT nad črneti, balkanske okupacije itd, — vse te enako — vsi so pljunili na zakon in človečanstvo. Nasilje pod narodnostno krinko. „Slob. Tribuna“ št, 86 kaže s svojim dopisom iz Dalmacije in sicer iz Murtera blizu Šibenika strašno sliko današnje razdivjanosti, v katero je na žalost zašla tudi vojska in žandarmerija. Evo, nekaj odlomkov iz tega dopisa: „Kakor v vsakem okraju, tako živi tudi v Murteru nekaj ljudi, ki nočejo delati, ki pa ljubijo vino. Veriž -niškim poslom pridejo večkrat v Za -dar in tam vidijo, kako postopači in lenuhi stopajo v italijanske fašistovs-ke vrste, dobivajo lepo plačo in nima-.te nobenega posla, razven kakega pretepa in prepira. Ko pa potem še sliši io, da se tudi pri nas v Splitu or -ganizirajo podobni ljudje ter pod imenom „nacijonalisti“ nastopajo na enake načine, jim takoj šine misel v glavo, dä bi bila tudi njim potrebna ta -ka organizacija, ki zna pridobiti vina Ln denarja. S pomočjo nekih znanih splitskih akademikov se je res že pred meseci osnovala v Murteru lašistovska organizacija, pobrala je naj večje postopače in razgraj’ače. Od tega časa se izziva mirni in delovni narod z grožnjo in terorjem. Kdor ne pije s temi fašisti, ta ’e protidržaven. Ko je prišla v Mue ter granična trupa (vojaška obmejna Ä,, SA se-JftJS&sti .takoj.^ okrnili kasarni. Vojake so popolnoma zdivjali, večinoma so Rusi, ki naših razmer niti malo ne poznajo, in tako so okrepili svoj teror. Ce si zaželijo po : noči vina, vzamejo oboroženega vojaka, da vr-že krčmarja iz postelte in zahteva pijače. Ce se jim kak krčmar zameri, ga prisilijo, da zapre svojo krčmo. Ce ima kak meščan goste, vdere tudi sredi noči v hišo fašistovska „kontrola“, ali jih pa na cesti napade. Za, občinskega upravitelja -j® bi! od vlade postavljen neki bivši avstr, žandar, ki še sedaj pašu je ter se zlobno moža in reži vpričo vsega divjaštva On je s fašisti, fašisti pa z nji», Naiod ni vedel ne kod, ne kam , zato se je pa na Božič obrnil do pa® MOŠtenih.. domačih visokošolcev, ki s® bih na počitnicah, in pa do .župnika, nai im za božjo voljo kot pametni ljudine javno raztolmačijo, kaj je danes državne in Ka> je protidržavno, oziroma, na kak način smè peščica ljudi maltretirati vso delavne sloje, češ, da so protidržavni. Akademiki in župnik so izpolnili ta željo. Vršilo se je javno zborovanje in tu se je narodu razlagal poj» dižave, nache m državne uprave s stališča seljaskega sveta. Na vlado s® je posial protestni brzojav radi zad -njih italijanskih izpadov^ pela se jen» rodna hrama, klicalo „živijo!“ kralju, skratka, shod ni bil samo poučljiv, temveč tudi zelo pairijotičen. Prebi-vaislvo se je mirno razšlo. — Fašiste j è to vjezilo in istega večera so pos -lab iz vou'ške kasarne dva svoja oborožena čM.a, ki sta najprej grozila m rogovilita p c vasi, potem pa vdrla v žujmikev hv-m. Tu je bilo k sreči nekai 'Seljakov, ki so ju razorožili. — Radi tega je započela prava kazenska ekspedicija cu strani vsemogočnih la’ šistov. Enega seljaka, ki je bil pri o-menjeneiii mzoroženju p;rvih dveh far šistov so zalotili doma ter do gola izropali druge so iskali pri župniku in po gostilnah. V župnikov dom so celo vdrli vojaki s puškami in bombami ia obrnili celo hišo narobe. Po gostilnah so staviiali ljudem nože na prsa, izpili veliko množino vina, plačali pa niti vinarja. Krona vsega je pa to-le: Narod, razburjen, ogorčen, pošlje potom svojega vaškega zastopnika protest na o-krajno glavarstvo — in glej, sredi no- /Vi r\T>ito?»o n ^onirl-arii Vi tna c* r\A « STRAŽA.____________________________ močjo istih fašistov, ki so dan popre, razgrajali, kratkomalo zapro vaškega zastopnika. Obenem so razgrajali po župnišču ter iskali študente, ki so govorili na Božič, češ, da so radičevcL Narod se pritožuje, prosi tu, prosi ta« — vse zastonj, par divjakov divja po svoji prosti volji. Dopisnik pravi na ftaneu: „Samo močni narodovi jugoslovanski zavednosti in rodoljub]u se je zahvaliti, da narod ne izgubi »aa-panja v državo, kakor ga je že Kgu-bil do vlade.“ „Parfem in puder". V seji narodne skupščine dne 25. januarja je poslanec Sušnik očital ministru fi n an ci j di*. Kpmànudiju, da je nespošooen, da jè kriv, padanja vred eosti našega denarja in da se ne gane proti korupciji v carinski službi. Dr. Kumanudi, ki ni srbskega, ampak cincarskega pokoljenja, — rincari so mešovina ciganske, romunske in grške krv ter srbskega, jezika — je Odgovoril po cincarski. Udaril je po dr. Korošcu (er mu očital, da je na zborovanju v Ptjjju hujskal proti državnemu posojilu ter da je oškodoval državo % znanim naročilom ameriške^ ga blaga, med katerim so baje bili parlem Cp puder. Samostojni in demokrati so seveda burno ploskali. O zborovanju v Ptuju nočemo govoriti. Za dr. Korošcev, govor v Ptuju-je nad 1000 svedokov, kj lahko pri čajo, da je cincar, Kumanudj govoril neresnico. Spregovoriti hočemo samo par besed o, ameriški robi, o kateri se od časa do časa širijo laži po našprot nih časopisih in zborovanjih. Istina je, da je dr. Korošec kupil leta 1919 eno ladjo ameriškega blaga, ki je bilo solidno in že takrat za 50'% .cenejše nego slabejše blago vi Beogradu. Da se je blago slabo prevažalo, slabo v Beogradu spravilo, da se je mnogo pokradlo, za to ni odgovoren dr. Korošec, ker je kmalu po nakupu, Protičevo ministrstvo padlo in je s tem tudi dr. Korošea odstopil. Škode, ìé .vlada, ki je siedila Protičevi. Med robo je bilo tudi par zabojev igralnih kart, ker se je morala kupiti ‘ cela ladja in se ni dalo izbirati, a te karte je vzela lirma nazaj. Drugega luksuz nega blaga ni bilo. Bluze so, sicer bile, a ne svilene, ne luksuzne, ampak volnene. Sicer pa je bluza ravriotako poštena ženska obleka,, kaikor, suknja moška. Parfema, pudra, modrcev, svb lenih rut, atlasovih Čevljev, naramnic itd, hi bilo med blagom, to vse so le izmišljotine in, laži demokratov in sa-, moslojnežev. Se v drugem oziru je demokratsko soeijalistična vlada oškodovala državo, a ne dr. Korošec, Cincar Kumanudi, kot finančni minister še do da« nes ni plačal ameriške robe. Ko jo je dr. Korošec kupil, je Stal dolar, šest; do sedem dinarjev,' danes stane okoli 80 dinarjev. Stara navada Beograda, da vse zavlačuje, se tudi tukaj huda kaznuje, a žal ge na demokratskih Ciz-vozniòarjìh, in samostojnih „volovskih* kupčevalcih. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Zadnje par 1 arm e ;n t a r n e seje so bile kratke; a zelo burne. — Ministri so zadnje dni pretresali prispevke glede Karlove apanaže, ki bo znašala letnih 6 milijonov frankov in h kateri bomo tudi mi znatno prispe-valji. Za zaključek del pri našem novem kraljevem dvoru je dovolil ministrski svet 3 milijone dinariev. Pri zadnji seji narodne skupščine je prišla na dnevni red-debata o uoročilu odseka za trgovinske pogodbe glede trgovinske pogodbe z Avstrijo. Naš trgovinski odsek je podaljšal veljavnost začasne pogodbe z Avstrijo do 31 julija t. L Nato je zahteval poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj ureditev potnega dovoljenja med nami in Avstrijci. Dr.. Hohnjec je zahteval od vlade, da se zopet vzpostavi promet na progi Maribor—Spi Ite—Radgona—Ljutomer, Zahtevam g. Škulja in dr. Hohnjeca so se pridružili tudi socijalpatrijotje in zemljerad-niki. Pri glasovanju za predlog trgovinskega odseka je glasovalo 1(39 po- slancev za, 29 pa proti. Ker ni bilo kvoruma 141 poslancev, je bila zađe -va odgođena za, prihodnjo sejo. I) r ž a v n |i proračun je vedno bodeči trn za vsako vlado. Sedaj je vlada sklenila, da se diktira potom poslovnika parlamentu rok za Spre -jem državnega proračuna. Vlada ho -Če, da smeta preteči od začetka debase o državnem budžeUj pa do glaso -vanja dva meseca. Specijelni debati bi se dovolilo samo (pol meseca. Ako bo zbornica zadovoljna s tem predlo -gom, je pa drugo vprašanje. N aš zunanji miri ist e r se ukvarja z ustvaritvijo državnega cè -remonijéla, ker smo v demokratični državi, kakor se vsele; ter povsod pov-darja. A v . <*. •; . AVSTRIJA. Z; V e z n i kajicler Schober in Iliada sta podala ostavko. Po ostavki je bil poverjen z začasnim vladnim vodstvom podpredsednik Ereiski. Nato je sklicalo predsedništvo glavni via-oni odsek, ki se je bavil s predlogom o volitvi nove vlade. Po predlogu odseka je bila tudi izvoljena nova vla da in sicer z 80 glasi proti 77. Predsedstvo in notranje zadeve prevzame dr. Schober, ostali ministri pa osta -n e jo na svojih mestih, le poljedelski minister bo vodil začasno zunanje zadeve. Nova vlada je tudi že sprejela izvolitev. A n p 1 i ■ a obljublja 'Avstriji dva in pol milijona funtov šterlingov državnega posojila z garancijo, da bo porabila avstrijska vlada posojilo za zboljšanje trgovine in v povzdigo avstrijske krone. NEMČIJA’. Nemški državni kancler W i r t h -e prodrl v zbornici s svojim predlogom nasilnega notranjega (posojila v znesku 1 milijarde zlatih mark/ Opozicija proti Wirttiovem kabinetu se ie zožila samo na nemške nacionalce ter komuniste. Ko jo prodrl Wirth s svojim predlogom posojila, bode stopil préd zbornico z vladno deklaracijo, ker ima parlament večinsko zaupanje __ --» _—. r . if. j 11.^, Z-—i-— RUSIJA. Slučaji o zavživanju — človeškega mesa v sestradanih pokrajinah se množijo od dne do dne. V sa-marski guberniji ste bili aretirani dve 1 ženski, ki ste se lotili umrlih otrok, mrtvega trupla neke kmetice in ker ste ubili dve stari osebi. .V .Vel, Gu-šicah se je prehranjevalo 10 družin z mesom od izkopanih mrličev, V Slav-niki je razdelila neka kmetica mrtvo truplo lastne 131 etn e hčerke med še pri življenju ostale otroke, Ta poročita izstradane Rusije so neverjetno — grozna, a Časopisje zagotavlja, da so resnična in uradno ugotovljena. Maše posebnosti. Idila iz skupščine. Na eni zad njih sej je stavil muslimanski poslanec Korkut predsedništvu skupščine i to-le vprašanje : „Hoče li bj*i konec pasivne resistence nekaterih članov odbora za poslovnik in pa predsednikovega štrajka.“ Predsednik Ceda Ko-stič v zadnjem času sploh noče sklicati seje. Predsednik skupščine odgovarja na t,a „upit“, da je on tudi že opozarjal predsednika, naj nadaljuje z delom svojega odbora. KostiČ se o-glaša, da to ni res, da je njegov odbor deloval dva mesca in da Korkut sploh nima pravice do kritike, ker ni niti član tega odbora, Nato se oglasi zopet Korkut ter zahteva, da predsedništvo narodne skupščine ugotovi, da predsednik poslovniškega odbora miti svojih članov ne pozna. Korkut namreč je kot zastopnik svojega kluba tudi član tega odbora, Ta je pa dobra. Ravnateljstvo državnih železnic je poslalo trgovski in obrtniški zvezi v, Zagrebu pismo, s katefini obvešča, da bi bilo bolje pošiljati drva iz lesnih trgovin po železnici na odjemalce poleti, ker pozimi i-ma železnica dovolj opravka s prevažanjem premoga za lastno potrebo. Železniška uprava je res zelo duhovita, koncem januarja priporoča vsem , ki zmrzujejo —• da tovorijo in prevažate drva sredi poletne vročine. Vagoni, naročeni v Nemčiji, že prihajajo. Prva partija je že sprejeta, kar pa ni šlo brez posebnosti, ki so pri nas na dnevnem redu, Vagoni so že pred dolgim časom prispeli na na- šo mejo in tu so jih zadržavali naši cariniki, ki so zahtevali, da država sama sebi — plača uvozno carino, — Bilo bi zelo potrebno, da finančni minister pouči carinike, kako je posto -pati z blagom, ki je označeno kot državno. Zopet Rttsi. Po nekem dogovoru z angleško vlado, bomo prevzeli spet veliko število ruskih beguncev, Wrang-iovoev in bogzna še kakšnih „belih“ gardistov, ki bodo prispeli iz Egip.ta in Cipra Vzdrževala jih bo baje angleška vlada in naš zunanji minister ima baje že tozadevna navodila in zagotovila, Zanimivo je, da imamo že sedaj nad 25.000 Rusov na vratu in da od teh vzdržuje naša država nal-; manj dobrih 20,000, za .nje izda vsak mesec had 6 mil. ’dih., milijoni,!'ki so se porabili za Ruse po želji francoske vlade in proti obljubi vrnitve, pa gotovo ne bo nihče povrnil. Razkritja o nasilnem postopanju v preiskovalnem Zaporu. V Beogradu so je začela razprava proti atentatorjem na bivšega regenta Aleksandra. Začeli so z zasliševanjem obtožencev,, ki priznavajo krivdo, a izjavljajo, da je njihova izpoved v preiskovalnem za poru čisto napačna, ker so morali napačno izpovedati., vslfefl nasilnosti od strani stražarjev. Obtoženci izjavljajo v sodni dvorani, da je bila hrana v zaporih nezadostna, vode pa večkrat sploh niti dobivali niso. Obtožencu Gzakiju je izbil stražar več zob. Zagovorniki obtožencev zahtevajo, zdrav hiško preiskavo atentatorjev., Novo sramoto razkrivfa Protjčev list „Radikal“ od dne '24, t, m. Ta sramota se vleče že skozi 7 mescev, t. j. odkar smo dobili ustavo. Po ustavi .e namreč veliko vojno sodišče — „Veli-, ki Vohii Sud“ — odpravljeno, njegovo nalogo pa prevzame posebni oddelek kasaeijskega sodišča, ki je po tem takem naivišje odločilno mesto za vse Izreke in sodbe raznih vojaških so -ilišč. Ta oddelek ibi se moral organizirati, da lahko takoj stopi na mesto odpravljenega velikega vojnega suda-‘To se pa ni zgodilo po intrigah poli-uajuumuKi aiuv, •‘Kt nuceja, (la öl vzel to zadevo v roke minister pravde, ki je radikal in ki bi seveda tudi svoje ljudi — radikale — spravil v ta novi oddelek Vsled umazanega afrankhr -stva in koritarstva torej nimamo nujno potrebne najvišje instance v vojno-sodnijskih zadevah in na sto in sto ljudi trpi po ječah, ker se nimajo še if am pritožiti proti razsodbi kakega — vojnega sodišča. Beležke. Interpelacija skozi sedem let. Te dni so poslanci zemljoradniškega kluba- zopet osvežili interpelacijo o poginu 30,000 rekrutov pri umiku srbske vojske v letu 1915, Iz interpelacije po-; snemamo sledeče črte in obrise, ki o-stro označujejo, kako nizko se je že tedaj cenilo človeško živi jen jo im iqvet lastnega rodu: Tik pred katastrofo , ki je vodila srbski narod na albansko Golgoto, so bili poklicani rekruti in ko se je začelo umikanje, so jih pravi vojaški oddelki potegnili s seboj ' — take kakoršni so bili: neizvežbani, na pol oblečeni, slabo obuti in tudi v pogledu hrane nepreskrbljeni. Za rekrute se ni hotel nihče brigati ; določili so nekaj oficirjev in podoficirjev, seveda najbolj robatih, — in ti so gonili u -boge mladeniče čez drn in strn. V interpelaciji se trdi izrečno, da se je z niimi divjaško postopalo, pretepali so: jih in mnoge tudi ubili. Ce je revež o-nemogeh od lakote in napora, je bil tepen tako dolgo, da se je z zadnjo močjo zopet spravil na noge, ali pa je mrtev obležal. Drugi, starejši in pravi vojaki so imeli vsaj obleko, kolikor toliko prehrane in potrebne opreme , rekruti pa nič in zato ni Čuda, da jih te od 30,000 prišlo samo par tisoč na Krf, —, že na Krfu se je radi tega večkrat protestiralo in interpeliralo pri tedanji srbski vladi in zahtevale so se komisije, da izsledijo krivce fer jih postavijo pred sodišče. Na Krfu se ni ničesar storilo, tudi po preobratu se je v začasnem narodnem predstavništvu zastonj interpeliralo — in najbrž se tudi sedaj ne bo nič zganilo, 2000 vagonov blaga. V Gjevgjell-ji, SKOplju, Nišu, Stalaču, Ćupriji, v Beogradu, , Zemunu, Batajnici in Vin-kovcih stoji okrog 2000 vagonov raznovrstnega blaga. Vsled pomanjkanja premoga in pokvarjene proge se transporti ne odpravljajo, V tej zadregi m zagati so si pomagali nekateri trgov- t ci na ta načjin, da so med razno ro bo, kakor med rakijo, Žito ali vino natovorili tudi kako kravo ali telico ter tako po predpisu zahtevali, da se jih kot živinski transport pošlje takoj naprej. Nekaterim se je to izborno posrečilo, njih vagoni so bili priklopljeni osebnim vijakom. Nazadna je pilo tega železniški upravi le preveč ih razglasila je, da mešane robe ne prl-Zna več kot živinske transporte in da mora biti v vagonih ali sam*a živina, ali pa samo blago. Zveza proti Rusiji. Beograjske „Novosti“ od dne 24. januarja pišejo: „Najvažnejša politična (poteza zadnje-.tedna je gotovo podpisovanje volne konvencije ,med našo in rumunsko kraljevino» General Knistesko, načelnik generalnega štaba rumunske vojske .in general. Pešič, načelnik generalnega štaba naše vojske in njih pomočniki so ustvarili in podpisali to Konvencijo, Besedilo konvencije je ne-znario, govori sé pa in sluti, da le _n-stvarjen blok proti bolj še viški Rusiji. Ne moremo detajlno in kategorično izraziti svojega mišljenja o tej konven -čijl; dokler ne vidimo njene prave tendence, Ce gre proti Rusiji in proti ruskemu narodu, mi, Srbi, Hrvati in Slovenci ne bomo imeli za nio posebne simpatije. Zveza z Rumunijo nam je neobhodna, samo da želimo tuđi to, da ne gre na, škodo onih,, ki bodo še vendarle postali naši prijatelji. Sicer se pa nočemo globe je spuščati v tó'feò dokler nimamo konkretnih raztegov , ki so vodili kraljevino Snbov, Hrvatov in Slovencev do sklepanja te konvencije.“ Ce bi vlada vedela, kaj jo prav in umestno, ali bolje rečeno: potrebno, bi seda' lepo objasnila in razložila, kaj'je na stvari. Dnevne novice. Narodna skupščina še ne bo odgođena. Z.borovajla bo, kakor kažejo raziderè, še prihodnji feden, Med tem pridno deluje posebno finančni odbor in razne sekcije Dne 26, januarja je zboroval odbor, ki je imel nalogo, da se posvetuje o dogovoru med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. V tem odboru sta narodna poslanca Brodar ter Škulj od Jugoslovanskega kluba. Do dne 31. januarja mora zbornica sprejeti ta dogovor. Dogovor velja do 30, jun a 1922. Narodni poslanec Zebot je dne 26. januarja vložil na ministra notranjih zadev, interpelacijo radji zaplembe št. 9 „Straže“ z dne '23 januarja, 1922 -Konfiscirana notica je bila doslovni prevod notice „Još jedan dokaz naše ravnopravnosti“ v osješkem listu „Hrvatska Obrana" z dne 19. jan. 1922. Inferpelant vpr^jša g. mih|ig)trja: 1. Ali soglaša s konfiskacijo, odnosno z zabrano omenjenega broja „Straže“ z dne 23. januarja? 2. Ali je voljan že Vendar enkrat napraviti konec škandaloznemu samo\1oljstvu mariborskih konHskatorjev ? v 2*« zopet tajne konvenciie. Med našo državo in Romunijo je skten.èna vojaška konvencija. Narod nima u/i pojma, kaki so pogoji in cilji te zveze. Narod mora biti samo pripravljen, na. najtežje morebitne žrtve, ako bo to od njega tirjala vlada. Proti komu neki Jo naperjena ta nova konvencija?. Morda proti Rusiji? Pač nimaino prav, nobenega razloga, da udarimo po Ra’ sih. Ali proti Bulgaiiji ? Morda proti Madžarom? Pač pe poznamo nujnejšega 'posla, kakor sklepati tajne pogodbe. Demokratski izgred v Čakovcu. Te dni so se neki u r adn i ki-de mok rat i , hudo napili pozno zvečer v stanovan- • ju svojega političnega prvaka dr- Novaka v Čakovcu in’ v pijanosti jim je prišlo na misel, da bi šli na izlet vi Nedelšice. Navalili so pred hišo iz-voška Kreuza ter med kričanjem in razbijanjem zahtevali, da jih vozi, četudi so bili poprej že teliefonično ob-V Ščeni, da ni nobenega voza na razpolago. Ko so se pred hišo in na 'dvorišču dovolj nakričali, so vdrli tuet, v privatno stanovanje, tudi to so razbijali in celo tepli Kreuzovo gospo, da je odmedliela! Lepe razmere! — Banditsko divjaštvo se torej že uradnikov, oprijemi je in to ne samo v Južni Srb; j ji, temveč tudi v nagih krajih. Demokratie agitirajo s koruza. Demokratski poslanec Kučič je le dni Bribir v. hrvattekem Primorju ili osrečil narod s shodom. Na zboro’ sranju so začelij ljudje dolžiti radikalno demokratsko vlado vseh razuin ne-prilik v naš# državi. Kučič je odgovarjal na razne ljudske očitke z oh-ijtibo, pomirite sie, Bribir dobi koruzo. .0, demokrat Kučič je znan kat koruzni agitator. S koruzno obljubo se je hotel svojčas ljudstvu prikupiti kot veliki župan, s koruzo je zase agitiral ob priliki volitev v konstituanto, a tudi sedaj se hoče obdržati pri- političnem krmilu za svoj voLll-rf, okraj polom koruze. Hrvatski Primorci res trpijo pomanjkanje glede prehrane, sQ xu pravo Jugoslavijo, a jim je tildi »mino, da je' pravo Jugoslavijo gosp. Kučič zatajil v parlamentu. Narod pà tud ve. da so Kučičeva koruzna. o-betanja samo obetanja» Poleg koruznih obljub pa daje g, Kučič narodu naslove gradbenih podjetij v Srbiji, tumor bi naj šli na delo. Ljudje ga pa vprašujejo, zakaj se ne prične z zgradbami v Primorju, ki je tako po trebno novih zgradb; Hrvatske Primorce je ujel g; Kučič enkrat na demokratski lim, a jih ne bo nikdar več •Koruzne obljube ne držijo več nikjer, niti v hrvatskem Primorju ne! Iz poglavja o zmanjšanju «radništva, Financijski; odbor zahteva od finančnega ministra varčevanje. Ko je ta odbor pregledoval budžet iinanč nega ministrstva, je dognal tote: V • finančnem ministrstvu je lepo števtlo šefov ter inšpektorjev, ki v obče ne prihajajo v urad. Ravno tako izkazuje račun plačo za uradnika, ki dela za enega politika, a. vleče državno plačo. Sekcija financijskoga odbora zahteva, ukinitev fi-nanciffsikih delegacij, ker imamo za ta posel dovolj uradnikov m inšpektorjev v samem finančnem ministrstvu. O roparskem napadu v Vrapču tik Zagreba smo poročali v zadnji „.Straži“, Dekle, ki je bilo napadeno, in izropano od vojaka, je v bolnici izpovedalo, da se naziva Marija Kole-Šek in je tudi natariko popisala napadalca, k; ni Jurij Vlašič, kakor smo to zadnjič poročali, ampak muslfnan Mahmutoviö, vojak 35. pešpolka, rodom iz Tuzle. Dekleta je zabodel v, leva prša in v vrat, a ne smrtno. — i.lalimutov&ča so predaji vojlniemu sodišču. lluska gimnazija y Banatu. Z !vladno »pomočjo so otvorili v Veliki Ki jcindi deško rusko gimnazijo od osem razredov. Zavod je urejen po ruskem načinu in bo posvečal pažnjo učenju tujih jezikov, petju in muziki. Prehra-na enega dijaka v tem zavodu stidne mesečno 400 dinarjev. Rudarski proces. Smo že 'poročali da sedi v Tuzli na zatožni klopft 350 rudarjev, katere ter obtožilo državno pravdništvo. Razprava se vodi samo proti dvajsetortci, proti ostal'm pa ho vršila pozneje. Polkovnik, ki krade. Po poročilu sarajevske „Slobodne Riječi“ so za -prli bivšega komandanta mesta v Sarajevu, pukovnika MajrkOMiča zaradi raznih tatvin in zlorab službene oblasti. * Kriza na našihi državnih železnicah ukinjena. Ministrstvo saobraćaja je izdalo naredbo o ukinjanju omejenega prometa, keil je rešena premogovna kriza. Škandalozne razmere na držav nih železnicah. Ce se voziš z brzovia-kom iz Maribora v Beograd, opaziš dvoje: do Zagreba, oziroma Sisaka, lep. red, zakurjeni vozovi, malo zamude. Od Sisaka naprej do Beograda je pa vožuja z D-vlakom direktni križev pot, .Vozovi večinoma nezakurjeni, da zmrzuješ kot v Sibiriji, osobje odurno, lokomotive imajo vsak hip defekt, stoji se večinoma na vseh postajah, vlak. dirja z brzino konjiškega ekspres itd. V Beograd dospeš z 4 do 5-urno zamudo. Namesto ob 9j uri, predpoldne privozi D-vlak še le ob 1» ali 2 uri popoldne Cel dan je zgubljen m prideš s premrzlimi udi v jugoslovansko prestolnico. Uprava in vodst -vo naših državnih železnic je pod vso kritiko. Bog varuj, da bi se še pri -vatne železnice v Jugoslaviji podržavile! Pomanjkanje vagonov. Pri nas Je pač vsakemu znano, da trpimo na pomanjkanju vagonov. Zjnano je tudi,, da se dogajajo na naših železnicah n©’ sreče v obiteejši, meri, kot y kaki dru gi evropski državi. Ali ni vsemu te-, mu vzrok pomanjkanja vagonov. Naše železniške direkcije, predvsem beograjska že imajo davno to nespametno praksa; Kadar se n. pr. izvaža kak predmet iz naše države v Grčijo ali Bu[.garsko, potem se izvaža vse na naših vagonih. Naši vagoni oddrči jo vs., na mesto, kamor so adresirani in čakajo tam tako dolgo, dokler se jih nekdo v ministrstvu' saobraćaja ne spomni, da bi jjh bilo treba nazaj pozvati. Kadar pa n, pr, uvažajo Grki ali Bulgari svoje blago k nam, potem ga iztovorijo na meji. Njihovi vagoni so takoj prosti in se na ta načftn izognejo železniŠkiK krizam, ki so prt nas po nepotrebnem na dnevnem redu. Razsvetljava na državnih železnicah je pò osebnih! vagonih sploh ukinjena ali pa nezadostna» iTo priliko štedenja z državnim oljem uporabljajo tatovi, katerih kar mrgoli V večernih vlakih državnih železnic. — Pri nas se vedno varčuje na napačni plati in na škodo poštenega naroda. Parobrodski promet med Beogra’ done in Zlemunom je ustavljen radi ledu. Edina zveza med preštolico in Zemunom je sedaj železniški most. Pri občinskih volit v an v, Zadru le dobila nacijomlUstična Stranka Kreft ich-Zi tiotto 29 mandatov, fašisti 7, Republikanci so dobili nekoliko glasov manj kot fašisti. Jugoslovani se volitev niso udeležili. Sprejemanja 5 dinarskih bankov’ cev pri poštnih! uradih. Mariborska glavna pošta razglaša:, Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani je odredila z odiokomftz dne 18. januarja 1922 štev. 2761-IIa—22, da sunejo sprejemati poštne blagajne peHjdinarskie bankovce samo do vključno 20. januarja. Po tem roku ne sme nobena pošta več sprejemati teh novennio. Za vse pošte v Sloveni# so merodajni edinoLe odloki poštne direkcije v Ljubljani, in ako direkcija pošte odloči, da se bankovci po pet dinarjev ne smejo sprejemati, morajo pošte ta odlok izvajali. Zamenjava 5’dinarskih bankovcev. Trgovski gremij opozarja svoje člane, da se vzamejo bankovci po 5 dinarjev ali 20 kron iz prometta, ka^ Ieri se bodo zamenjavali do 20. jullija t. 1. pri vseh poslovalnicah Narodne banke, od 20. julija do vštevši 20. novembra t. 1. pa samo pri centrali Na rodne banke v, Beogradu. Kakor znano, se nahajajo med njimi razni faE-sikkati, kar je napotilo nekatere o-blasti,, posebno poštne urade, da jih dosledno odkjlanjafo. Opozarja se vsled tega, da ni prejela finančna delegacija v Izubijani doslej od ministrstva nikake tozadevne naredbe im so tako tudi vsi državni uradi primoram, prejemati imenovane bankovce Še nadalje kot plačilno sredstvo, Ne moremo zamolčati, da so taki sama-lastni ukrepi samo šikana trsroveev, pri katerih se, kakor vedno, stekla mali denar v veliki množini, oni ga pa polem ne morejo oddati naprej in mera ravno trgovec, kot najJečji dav’ kopiačevaleč nositi vso škodo za e-vemuelue falsi likate. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 303, francoski Irank 25,15 naših kron. Za 100 avsttfjskih kron je plačati 3.35 do 3.50, za 100 čehosLovaških kron 587 do 590, za 100 nemških mark 150 in za 100 laških lir 1345 dò 1348 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1,65. Od zadnjega poročila ■ je vrednoss denarja padla za 5 točk. Iz Ptuja. Ptujski ovaduhi. Finančni mini -ster Kumanudi ie v seji naše narodne skupščine dne '25. januarja v svo-em ekspozeju napadel SLS in posebno dr. Korošca, češ, da je SLS hujskala Dreti državnemu notranjemu posojilu, 'da je dr Korošec na shodu v Ptuju direktno govoril proti dajanju posojila in plačevtaniu davkov. Radi tega je baje tudi posojilo tako slabo izpadlo. Ko je minister Kumanudi izgovoril te besede, so mu poslanci Jugoslovanskega kluba klicali: „To so Vam poročali Vaši ; ovaduhi,; špiceljiii iz Ptuja! Vi govorite neresnico!“ Zanimivo bi bilo pogledati v akt, kdo je iz Ptuja taico grdo nalagal finančne -ga ministra Kumanudijau Ce bo naš poročevalec imel to srečo, bomo objavili ime lažnjivega Špiceljna iz Pfuja. Naša bolnišnica je zašlo vela v zadnjem času daleč na okoli, ne sicer vsled opreme, pač »pa po možu strokovnjaku, dobrem kirurgu dr. Rebuli, h kateremu pd bajajo bolniki od vsieh vetrov. Tudi iz Maribora jih je bilo že precej tukaj. Dr. Rebulla je med na Šim ljudstvom splošno priljubljen, in uživa kot zdravnik največje zaupanje. Kakor pa izvemo, se spravlja dr, Rebulo ria Goriško, ker vlada noče ugoditi njegovim upravičenim željam in zahtevam. Opozarjamo vlado, da je njena dolžnost, da obdrži dobrega W‘~ rurga v javni bolnici v Ptuju, Dr. Rebula-biva sedaj pri svojem bolnem o-četu v Gorici in še še vrne v Ptuj, kjer na; tudi stalno ostane! To željo goji vse prebivalstvo ptujskega okraja. ?/ •' v:..■ : - Šolski odsek. V zadnjem poročilu je izostalo ime g. učitelja Serone, ki je- tudi član mestnega šolskega odše -ka V šolskem odseku so torej gg, Seron a, Klemenčič in Tomanič. ° Jajca zopet ‘ kupujejo ptujski, or-možki in središki magnati. Naj jih poku «rio, kolikor hoče,o, pa za domači konšurn jih mora še ostati. Ce je v Mariboru mogoče, da dobivajo uradniške in delavske družine strta jajca 1 po znižanih cenah, zakaj v Ptuju ne bi bilo mogoče. ;.Pa ne, da bi izgleda-1 lo potem? cenejše oddajanje jajc zopet kot „dobrota“ okrajnega glavarstva! Kdor z izvozom zasluži tisočake, ta ‘ mora tudi za občni blagor nekaj, sfo riti. In ne gre, da bi trgovci izvozni-čarjj safno tistim oddajali jajca po znižanih cenah, ki pri njih kupujejo. Ne. Za vsé enako! To moramo zahtevati. V Beogradu se je razpaslo porodičar-stvo, Ptuj mu sledi! Iz Maribora. Odlikovanje prevzv. gospoda kne-zoškofa lavantinskega. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je z ukazom od 20. januarja 1922 odlikoval prevzv. g. kuezoškofa mariborskega z redom sv. Save 1. stopnje, Včeraj 29. januar.a je gospod pokrajinski, namestnik Ivan Hribar visokemu odlikovancu izročil redovne insignije. — V sprejemnici kn, šk. palače so se ob ddločeni uri zbrali p, n. gg. mestni komandant pukovnik Babič, župan Grčar, zastopnik sodišča svetni^ Pon, potem stolni kapitelj z duhovščino ftn odposlanci o-beh semenišč, skupaj nad 30 oseb. — Točno ob 11, uri je došel g, pokrajinski namestnik v spremstvu okrajnega glavarja dr. Senekoviča in dr. Lajn-šiča, ' — V izredno veselje vseh navzočih je prišel prevzv. g; knezoškoi kljub bolezni med zbrano družbo. Vi vznesenem nagovoru je. g. pokr. namestnik povdarjal neumorno nad 30 letno delovanje g. knezoškola v korist ljudstvu in domovini, katero delovanje je v polni meri zaslužilo najvišje odlikovanje. Z rédovnimi znaki okrašen je pro vzvišeni izrekel iskreno zahvalo preja.snemu vladarju,, M, v svoji plemenitosti priznava tudi male zasluge, je obljubil, da bo s svojo po tem od’ likovanju počešče.no duhovščino kakor dozdaij., tako vnaprej" delal in mo'll! za. blagoslovljeno vladanje Ni. Veličanstva, jter sklenil z vzklikom: Živel kralj Aleksander ftn njegova nevesta! Svojo zahvalo je Škof izrekel tudi g. namestniku. Nato so vsi udeleženci lepe patrijo iòne slavnosti castitali prevzvišenemui ter prisrčno želeli, naj mu Bog vrne zdravje, 'da bi se okrepljen mogel veselit' naj višjega odlikovanja. Umrl je v tukajšnji boMci v soboto, 28. t. m. ob 15. url asistenti ki-rurgičnega oddelka g. dr, Rupreht za, Gladiatorji. Reva knjiga. — Bros« (62. nadaljevanje.) Tudi Valeriia je prišla, topot v spremstvu Ličinijevem. Sicer tafefa mirna in hladna je danes čudno nemirna, nenavadno se ji bliščijo njene sive o-jči, ustnice se ji tresejo in rdečkaste lise ji gonjo na licih ter povećavaju njeno lepoto —. Pa reče Damasip Ooarsesu — kajti ta dva postopača je bilo srečati vedno in povsod ramo ob rami — : „Ne želel bi, da bi jo patron videl v temle trenutku! Nikdar še ni bila tako lepa ko danes. Kje je neki dobila lek za povečanje svoje lepote?“ „O ti nedolžni otrok ti! A ne veš, da se bo danes boril patron — ? Ali ne virifš njene nemirne roke,, njenega nepretočnega smehljaja, ki izgleda kakor krinka grškega igralca, Ljubi ga, verjemi to, __ _j« In totip, sta se južine, ki sta si jo prinesla seboj, in sta se bahala drug drugenu, da do pičice razumeta ŽenskQ srce Valerija p\ se je oklepala Licini-ja, kot da bi Men sorodnik imel moč in znal umirittožensko srce, ki je ona sama njegovo omahljivost in neukrot-Pivost šele danes začela spoznavati. Več ko dvajsetkrat ga je vpraša - „Ali je pripravljen za vse slučaje? Ali ; pozna vsaio zvijačo pogubne igre? Ali je zdrav in čil? In oh, moj ljubi sorodnik, ali ima zaupanje v samega sebe? Ali je trdno prepričan, da bo zmagal — ?“' Licinij se je čudil, da se njegova sorodnica toliko zanima za nepozna -nega sužnja. Pa pomirljivo ji je odgovoril „Vse se je storilo, kar premore veda in va»a in Hipija. Pred svojim tekmecem ima to prednost, da je močnejši, nagle'ši in višji Pred vsem pa — tisto vrsto poguma ima, ki zlasti diči njegov narod. Cim drznejši so, tem hladnejši, in nikdar niso nevarnejši . ko kadar človek misli, da so premagam. Ne mogel bi sedeti tukaj, če bi. se bal, da se mu ponesreči!“ In Valerija se je za nekaj časa potolažila. Pa kmalu se je spet ne -mirno premikala na sedežu: „Ah, da bi le že kmalu začeli!“ je pravila. Pa vendar se ji je ždelo , da je vsak trenutek odlašanja neiz- merne vrednosti, ker morebiti podaljša življenje mlađemu Britancu, — četudi je vsak tak trenutek prinesel nove bolečine njeni duši. Marsikatero srce je v tej netoeVini množici nemirno bilo v ljubezni, v upu, strahu —. Pa nikomur morebiti ni bilo tako divie in boječe, ko dvema ženskama , ki sta bili le par korakov oddaljeni — druga od druge in ki so se njune oči z nepremagljivo privlačno silo, vedno in vedno srečavale —. Kakor mnoge druge plemenitašin-je si je tudi Valerija osvojila prosto -re, ki so bili izpočetka odločeni za ve-stalske device, in si je kot stalna obiskovalka amfiteatra priborila pravi co do njih za sebe in za svoje prija-telto Zenske nižjih slojev pa so mo • rale stati na galeriji, ki jim je bila odločena, ali pa se prerivati spodaj na stojiščih. In tam ie Stala Mariamna v Kalfa inem spremstvu. Na vseh udih se je tresla od strahu in razburjenosti, pa njene temne , velike oči so neprenehoma potovale k. Valeriji, polne radovednosti in zani -manja m nerazumljive slutnje, da imata ob? isfo skrb, isti strah. Pa tudi Valeriji so oči venomer u-hajale k židovskemu dekletu, (ponosno in radovedno jo je gledala, pa se spet obrnila vstran prezirno, nikoli pa ni izpustila iz oči dekleta in njenega častitljivega spremljevalca. Mariamna sama ni vedela, kako je 'pravzaprav prišla v to tujo, prerivajočo se gnečo. S težavo je pregovorila Kalho, naj jo spremlja, in le 'veliko zanimanje za Esko in upanje, da bi morebiti utegnil tudi tuka* storiti kaj dobrega, je napotilo starca, da je šel v amfiteater, ki je vsemu njegovemu značaju in mišljenju tako zelo nasprotoval. S plamenečimi lici in utripajočim srcem si je priznala Mariamna, da bi se ji zmešalo od strahu in negotovosti, če bi ne videla, kako se godi v strašni borbi njemu, ki ga je tako zelo ljubila, — in v divji odločnosti je sklenila, da bo obupala, Če se mu zgodi nesreča. — Zdelo se ji je, kakor da je v sanjah, morie obrazov, šum in hrup, doslej nepoznani prizori, ki jih je gledala krog sebe, vse to je vplivalo nanjo, da je bilo čisto zmešana in utrujena _____ _, ---------. , . —< malto prihodnjič.! žpansko boleznijo. BiH j« oel čas svoje bolezni v oskrbi ki'magičnega oddelka tukajšnje bolnic©. N. v, m. p,! Zaplemba predzadnje „Straže“ se 'e izvršla na povelje g. viteza Grase-lija zato tako pozno, ker g. prvi drž. pravdnik ali sploh ne prihaja v urad, če pa že pride, pa, zelo — zelo pozno-Graselllijevi kolegi * ste zelo hudujejo radi njegove uradne malomarnosti in se tolažijo z zavestjo: g. viteza bodo pognali v pokoj, ko bodo zmanjševali Število uradništva, ker sta mu Grajska klet, plesne dvorane in druga zabavišča več kot pa urad. G. predsednika mariborske sodnije pozivamo, da naj vendar vpraša g. viteza: Ali ga plačuje država kot državnega pravd-nika, ali pa kot gosta Grajske kleti , kavarn in gostiln? Grasellijevo vnetost za cenzuro, a lenobo v uradovanju, je pojasnil g. ministru pravde narodni pQslanaa,.ÄebQt. Trgovske zveze s Ceboslovaško .Vsled naglega dviganja kurza češke «.rone napram naši valuti je nastala 7a naše trgovce, ki so naročili blago \% Cehoslovaške v času, ko je bilo še» razmerje med našo in češko valuto za polovico ugodnejše, zelo neprijetna situacija, Nekateri trgovci so dobili blago takoj in ga prodajali po takratnem razmerju valute, drugjl zopet prejemajo blago polagoma še sedaj itd.; v vseh slučajih e pa nemogoče takratne nakupne cene šele sedaj v čehosiova-ški valuti plačevati. Trgovski .gremij v Mariboru je stopil vsled tega v stik z raznimi korporacijami, pred vsem s irgovsko-obrtno zbornico, da se takoj uvede akcija glede ublaženja plačka naših obveznosti v imenovanji državi. Z ozirom na to se opozarja naše trgovstvo, da se s plačili v čehoslovaš-ki republiki ne prenagli, na drugi — strani se pa priporoča, da se neizvršena naročila, ako mogoče, še prekličejo. Planinski ples podružnice SPD v Mariboru v sredo, dne 1. februarja v Götzovi dvorani ima namen, preskrbeti podružnici potrebna financijelna sredstva, da lahko po preobratu z vso intenzivnostjo pričeto, delo gojitve tu-ristike in alpinistke nadaljuje. Danes menda ni človeka, ki bi ne priznaval velike kulturne važnosti turistike v e-tičnem in fizičnem oziru človeka. Narava je ono veličastno božje torišče , kjer človek miselno in čustveno spoznava enotnost stvarstva ter njeno solidarnost, In danes človek' potrebuje bolj kof kedaj prej tega spoznanja, — Namen moderne vzgoje je dober, plemeniti človek kot socijalni tvor. In čimbolj se človek približuje naravi, čimbolj se vtopji v njeno večno in nepretrgano snovanje, tem boljši, tem plemenitejši postaja. In ker je planinska prireditev namenjena ravno temu, da nudi materijeina sredsfva v svrho tega spoznanja človeka, se tudi lahko pričakuje, da bo vedelo občinstvo v polni meri ceniti kulturno delo, ki ga vrše planinci z veliko ljubeznijo. Na svidenje vsi prijatelji narave! Kolporterji baje ne dobijo v razprodajo najnovejšega svetovnega lista „Planinski Šaljivec“, kji izide pod u-rednišfvom Planinskega Kozla dne 1. tebruarja t 1. Bati se je pri razpečavanju tega piramidalno-interesantnega lista hudih izgredov, pretepov, morda celo ubojev, Vsled te preteče velikanske nevarnosti se opozarja, da poskrbi Mariborska podružnica S, P. D. za zadostno število rediteljev, ki bodo pazili na to, da se kupci lctpo v vrsti nastavijo ter se nikdo ne da podkupiti . — Črnogled. Za kratek čas. Človeku j© treba le maio pokukati po svetu in že imaš kake novic© v ro- j ki. Za take reči se mora imeti samo ! odprto srce in nezadelana ušesa. Za one. k*, vsega tega nimajo na razpolago, morebiti se jim tudi prava prilika ne nudi — naj služi teh-le par vrstic, da zvedo, kaj vse se lahko sliši v nedeljo v železnem vozu na koroški progi proti Limbušu. Stisnjen*, kakor soljen „harenk“ se zagvozdim med par mariborski^ preU valcev inteligentov, kar se brez posebnih težkoči razvidi že tudi iz pogovora, ki se mi je v budu stiski vtisnili v izmučene možgane. Njih pogovor je v začetku tekel o vsak danjostt, ženskih toaletah, dragih čev- ! ijih, o škodi, ‘ki jo imajo mesarji pri prodaj: mesa itd. i Na vsezadn|e pa mirno in z veliko premišlpnostijo glodajo naše ijubq gledališče. Debatiralo se je pij.bližno tako4e: A. : Neverjetno, kaj vse ti Rušani no storijo za ljudsko izobrazbo! B. : Kaj me, poleti tista veselica, ko so Serajnika ubili? A, : E, kaj pa morejo oni za pijance! Jaz mislim, le njihovo živ ljenje v društvih. G.: Življenje 'pa,, življenje. Takega vina n© najdeš kmalu kol ga Ser-nec toči v koči. To smo ga imeli! Ha! B, : Koliko samo iger priredijo! Ce se primerja ruškj repertoir z onim našega gledališča;, smo pa res .reveži. A. : Saj je zima* toda prosim, vsi zdaj igrali samo kakih, osem iger. C, : Eden ,'Jna celo rokavice. A. : Saj je zima, toda prosim, »so igralci po poklicu* v Rušah pa sq diletanti. C.: Sicer pa ril ruških tudi mariborski gostujejo n. pr. Janko. Jaz sem prepričan, če* bi Janko prevzel ruško gledališče, bi isto kata$lrj|lalno rivaliziraio z mariborskim,' Kdo pa še hod: v mariborske drame? Prosim vas! B. : Znajo že, če bi se hoteli učjjti, ^Radoveden hropem s svoji stiski: S čim pa diteti rajo v Mariboru?, Jaz mislim, da so tam tudi diletanti, ker je pri gledaliških; vratih' napisanog „Živijo diletanti“, In kaj ponujajo Ru šani ? C. : Celo mariborsko sezono povem jaz v enem stavku: „.Oče“ je na „Svet“ „Strička Vanje“ že bogve ko’ likokra,! „Gozd“ s „Faunom“ vred pro dai nekemu „Lanovcu“, „Poljska kri“ je radi tega zavrela in bati se je, da naši i a šteti razbijejo gledališče ali nabijejo A.: V Rušah je vedno neka pre’ menjava. Pomislite samo, v Rušah so že dali „(Čitalnica pri branjevki“, „Brat Sokol“, „.iSerbus Petelinček“, „Domen“, „Deseti bratj“, „Eno uro v civilu“, „Rievček Andrejček“tt „Cigani“. „Pri belem konjičku“ itd. Čudim se,' da Maribor ničesar ne stori zoper to konkurenco. C.: Kaj pa če mi Rušane angažiramo za pdteodnjo sezono, oziroina, jih povabimo, na kako gostovanje? — Našim igralcem ne bi škodovalo, če vidijo vso tisto pohorsko žilavost, V, Limbušu sem, izstopim lin hitro napišem ta pogovor, da nie pride v izgubo. če. Pred tacimi 15 leti je stopil metro-viški občinski^ zdravnik Mitar Kazi-mirovič v pokoj, ker je oslepel. Ođ tega časa je živel čisto zase in ločeno -od sveta. Pred nekaj dnevi pa se je podal na sprehod, pri tej priliki mu j je na ledeni poti spodrsnilo in je pa-! del po dolgosti in šfeokosti. Ko se je 1 slepec zopet dvignil na noge, je bil iznenađen — — vid se mu je zopet ■ vrnil» Gotovo zanimiv slučaj za zdrav I nike, ki se bavijo z zdravljenjem o-česnih bolezni. Novi carigrajski patrijarh in nje’ govi odnošaji do naše pravoslavne cerkve. Novi carigrajski patriarh Metaksakis se pripelje te dni iz Londona na angleškem parniku v Carigrad. Njegova prva briga bo ureditev odpošajev med carigrajskim in srbsko,- pravoslavnim patrijarhatom. Novi patrijarh močno želi kooperacijo s srbskim patrijarhatom. Patrijarh bo tudi obiskal našo državo. Zakaj so se znaj.no poslabšale bo sanske cigarete ? V bosanskih cigaretah ni v novejšem času skoro nič več tobaka. Zakaj to? No, iz Beograda so posla1(i bosanski tobačni režiji naredbo, po kateri se ne smejo po’ dražiti bosanske cigarete,, a vendar mora erar pri dosedanjih cenah zaslužiti 800 milijonov kron več kot do-sedaj, A, ker se ne more več zaslužiti pri tisti ceni cigaret in tpri lüstern kvantumu tobaka, pa je rešila bosanska režija lo vprašanje v tem smislu, da baše v cigarete veliko manj ali celo nič tobaka. Gre pač za to, da se iz polni beograjska naredba o zaradi. Koroška pravljica. Nemec je pripovedoval to-le: Blizu Spitala na Ko-rOŠKem je mala cerkvica sv, Magda lene* Pri tej cerkvici so tri starodavne lipe. Pripoveduje se, da so Slovenci v časih, ko so bili še pagani, prodrli do Spitala in še dalje.. Naselili so se pò Gornjem Koroškem, Gornje-Sta-jerskem, Tirolskem (Pusta dolina, in Windisch-Matrejjj, in celo po Gornjem Avstrijskem (Windisch-Garsten), Vsled nemškega pritiska in ker so bili preredko naseljeni, so se ti Slovenci podoma iz poštene nemčili. Pri Sniialu, kjer je zdaj cerkvica sv. Magdalene, je bil umorjen paganski slovenski svečenik. A pred smrtjo je baje rekel: Pri teh lipah bo še prišlo do boja med. Nemci in Slo venci Te kotanje se bodo napolnile s krvjo. Slovenci bodo premagali Nemce. — Tiste tri lipe še zdaj stojijo, je rekel pripovedovalec, ko je končal. Žalostna slika socijalne bede. — Vojna je povzročila strahovit preobrat vseh socijalnih razmer v vseh evropskih državah, osobite Vj A vatri, i in Nemčiji. Tako n. pr. 'jie nek dunajski veleindusirijec samo enkrat j aznanU v lp.seratnem t delu nekega dunajskega lista, .da sprejme v službo komornega slugo. Uspeh tega inserata je bil presenetljiv. Več kakor 1000, pismenih po nudb je došlo in najeti je moral dve osebi, ki sta imeli, celi teden posla dovolj, da ste rešili došle prošnje. Med prosilci je bilo med drugimi 80 briv, cev 30 natakarjev, od katerih je marsikateri bil v govoru in pisavi zmožen več jezikov, nadalje eden zobozdravnik, eden zdravnik, par ste bivših raznovrstnih visokih državnih in drugih uradnikov, z gimnazijsko in vseučiliščno äolskjQ izobrazbo, mnogo bivših trgovcev,, agentov, učiteljev, za sebnih uradnikov, več opernih pevčevi akademično izobraženih slikarjev, en doktorjurist ter konečno nič manj kakor 21 častnikov bivše avstro-ogrskš armade, med j)emi je bila pismena ponudba nekega* majorja v genera!!,iem štabu. Poslednji je dovršil z odliko 'vse' oficirske izpite, se je na Iror.j^ tako odlikoval, da so dičila njegove prsi skoro vsa hrabrostmi Odlikovanja» začenši pri Signum laudis gori do Leopoldovega reda ter ' zlato kolajno za oficirje. V .svojem pismu nagla,ša» da šL želi mirne službe ter da se naj. nad njegovim svoječaserm poklicem nihče ne' »podtika, Svojemu novem«, gospodarju pa obljublja, da mu bo. ako ga reši iz socijalne bede, v katero je brišel ärez lastne krivde, zvesto služil do zadnjega zdihljaja! Žalostna slika razdrapanih socija-Knih razmer sedanjega časa! * Razne novice. Uradniške kvalifikacije. Kakor sklenjeno, skušajo sedaj znižati šte -vilo uradnikov. Kako bodo to napra -vili, oziroma, kako to že delajo, se ne ve, gotovo je pa, da so Že določene gotove komisije, ki se bavijo ali se bodo bavile s tem vprašanjem. Člani take komisije si ogledujejo uradnika za uradnikom, zabeležijo si seveda tudi to in ono in sedaj se bo tuhtalo, ali naj fa gre ali pa ostane. Po poročilu , Epohe“ izglodajo beležke takega člana komisije tako-le: „G. U., referent finančnega ministrstva — kurs večerne trgovske šole za vajence; N. S., šef odseka in načelnik ministrstva poljoprivrede — osnovno šolo in tečaj na pastuharni v Ćupriji; G* M., srezki načelnik, — osnovna šola v menasti -ru (samostanuj in dve leti bogosluž -ja; gospa M., vdova, uradnica pri ministrstvu socijalne politike — izprašana babica; gdč. Lj., uradnica v računovodstvu, — šiviljski kurs, gdč . B., uradnica v ministrstvu narodnega zdravja, — večerna plesna in muzikalična šola itd. itd, „Komisar“ si torej skrbno beleži „izobrazbo“ uradnikov, katere „presoja“, in navedeni bodo po svoje „kvalifikaciji“ najbrž tudi — o-stali.- Koliko časopisov izhaja v naši držali? V okvirju naše kraljevine izhaja 510 časopisov. Od teh odpade na Hrvatsko, Slavonijo ter Medjimurje 223, na Srbijo in Crnogoro 86, na Slovenijo 83, na Banat, Bačko in Ba ranijo 42, na Dalmacijo 41, a na Bosno in Hercegovino 21, Od tega časopisja je tiskanih v latinici 209, v ciniki 118. Nemških listov imamo v naši državi 17, madžarskih 15, ruska 2, francoska 2 in enega turškega.. Neverjetno — a pri nas le mogo- Služkinja krščanske hiše, želi pod skromnimi jogojiv bližnjem času nastopiti v Maribora ali v okolici primerno službo; k t pomoč gospodinji pri kuhinjskih in hišnih opravkih, keir je začetnica, pa tudi kot samostalna kuharica, ker je za takšno izučena. Ponudbe do i. februarja pod naslovom: Služ-kin a 23, post« restante, Maribor. 3-3 4I Za mesec marec sprejmem služkinjo, poštene hiše. znati mora opravljati vsa hišna dela, dobro vajena kuhati i. t. d. Plača, ako dobra pomoč gospodinji, dobra. Za takoj pa sprejmem drugo služkinjo, mlajšo dekle k otrokom, katera zna opravljati dela hišne. Pogoj je : lepo vedenje. Takojšnje ponudbe naj se pošljejo gospej Miroslavi Kostanjšek v Mozirju, Sav. dolina. 2-a 43 __ par srednejetežkih ______56 konj. JUG, Aleksandrova cesta 71, Maribor. 3—4 s 39 i m, Išče Najemnike (oferje), ristai tovarna brušenega stekla in ogledal. MARIBOR, Urbanova ulica št. 1. Brzojavi: Kristal Maribor. Telefon št. 123,