52. štev.
V Kranju, dne 20. decembra 1913.
Leto I.
Ihaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K l-—. Za vse druge države in Ameriko K 560. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Poslanstvo miru.
",,In -mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje."
Tako se je glasilo pred tisoč devetsto in trinajstimi leti doli v Palestini — v Betlehemu — kjer je ležal v jaslicah, ubog in reven, Izveličar sveta. Tedaj je vladal sveto deželo Herod, rimski podkralj, krut in maščevalen. Ko je čul o novorojenem kralju Judov, je poslal svoje biriče, da ga umore. A zaman je stregel Jezusu po življenju in rimska krutost ni mogla zatreti novih naukov o miru in ljubezni, ki so se po Kristusovih učencih po bliskavo širili od naroda do naroda.
Žalibože so kasneje samopašni ljudje novo vero vzeli v zakup in ustvarili iz preprostega nauka o ,,miru ljudem na zemlji" bojno organizacijo, ki je z ognjem in mečem uničevala vse, kar se ji ni brezpogojno klanjalo. Od kar jim je razvijajoča se kultura izvila iz rok grmado in meč, uporabljajo druga sredstva, da po svoje oznanju-jejo — mir ljudem na zemlji.
Že tisoče in tisoče let praznuje človeštvo ob Božiču zmago dneva nad nočjo. V tej noči so zažigali visoke grmade ter peli pesmi bogu luči, ki bo, ko pokrije bližajoča vigred ravan s svežim zelenjem, docela premagal zimskega orjaka ter s plamtečim mečem pregnal temo. In kasneje je prišla iz daljnega vzhoda druga vest. Apostoli so jo raznašali po celem svetu in pripovedovali, da je porodila tesarjeva žena Izveličarja sveta, ki je prinesel ljudem mir ter premagal tmino poganstva.
In danes stojimo pred tem praznikom. A o „miru ljudem na zemlji" ne čutimo ničesar. Izve-ličarjevi nasledniki so potvorili njegov nauk in se-jejo sovraštvo med ljudi. Nič več nimajo v ustih božanstvene misli o medsebojni ljubezni in bratstvu, ki je predpogoj miru. Strupa se jim cede sline ter hinavstva jim bledi obraz in sami v sfcu polni sovraštva, ga oznanjajo onim, katerim bi morali prinašati mir.
Pred vsem se odlikuje v tem oziru naša dežela. Koliko laži in obrekovanja, koliko hujskanja in sovraštva se čuje iz posvečenih ust. In ravno te praznike bo deževalo po prižnicah kranjskih cerkva ogenj in žveplo na naprednjake, ki so se drznili bojevati se proti temi in farizejstvu in kojim je na obzorju zasijala zarja bližajoče se zmage.
Ne miru ljudem na zemlji, nego boj na nož nam prinašajo Izveličarjevi nasledniki, ne medsebojne ljubezni nego sovraštvo nam pridigujejo zastopniki katoliške cerkve. Besede o materijalnem uničenju, o bojkotu svojega bližnjega, se čujejo na svetih in nesvetih krajih in ravno zadnji časi so nam jasno pokazali, da je Izveličarjev nauk v ustih teh ljudi postala prazna fraza, da se ne spominjajo več uboštva božjega sina, nego da delujejo le za svoje posvetno gospodarstvo, za svoj lastni žep.
Nam pa, ki smo dobre volje, naj bo ta praznik, ko premaga dnevna svetloba moč teme, poziv in izpodbuda za vstrajnejši in uspešnejši boj. Že nam je minule dni zasijala zarja svobode. S podvojeno silo v boj, dokler nam ne zašije solnce jasnosti in prostosti, dokler i mi ne premagamo teme, ki se je vlegla na našo domovino, dokler i mi ne vzkliknemo iz veselega srca:
Mir ljudem na zemlji!
Zmaga na celi črti.
Končan je boj! Izvojevan je boj, ki je prinesel narodno-napredni stranki na Kranjskem sicer le to, kar je že imela, a to pa v taki meri, da se lahko raduje vse, kar misli in čuti napredno v deželi.
V vseh mestih na Kranjskem je zmagonosno prodrla napredna stranka ter zedinila na svoje kandidate lepe večine, da klerikalni odstotek prebivalstva pride le malo v poštev. Edino okraj Kamnik-Tržič-Radovljica, kjer so vsilili dvesto klerikalnih kmetov, se pri tej volitvi še ni mogel iz-vojevati, a tudi tu so zgubili klerikalci od zadnje volitve, ki se je vršila šele letos pomladi, kar celih osemdeset glasov. Se ena taka klerikalna zmaga in tudi ta, z vso zvijačo poklerikalen, a sicer napreden okraj, je zopet naš!
Naravnost presenetljiv pa je izid volitev v vseh drugih mestih; povsod ogromne večine naprednih glasov, bodisi sedaj že na Dolenjskem, bodisi na Notranjskem in celo mi v Kranju in Skofji Loki smo tako lepo napredovali, da so se nasprotniki razočarani poskrili.
Kakor v volilni skupini Kamnik-Tržič-Radov-
; ljica nam je tudi v našem volilnem okraju Kranj-Skofja Loka podelila pravična volilna geometrija, združena že iz vsega začetka s sleparstvom, v
I-Kranju 87 in v Skofji Loki krog 76 kmetskih posestnikov kot volilce v mestu. Treba nam je torej bilo preglasovati ves ta kmečki materijal, ki je proti svoji volji in proti svojim interesom volil kle-
1 rikalno. In po hudem boju smo izvojevali tudi tu zmago s pomočjo zavednih škofjeloških volilcev in
; vzlic pripravljeni iluminaciji cerkvenega stolpa. Premagali smo vse mešetarje in vse klerikalne
; profesorje od slavnega Ceneta Marinka do brezposelnega profesorja z mastno plačo in svetlo kami-žolo — Evgenija Jarca. Naši častiti mestni kmetje
— meščani bi bil pač docela neopravičen naslov
— so bili zmage popolnoma sigurni. Tem večje pa je bilo poznejše razočaranje.
Samoposebi umevno so tudi za mestne mandate napeli klerikalci vse moči in izrabljali vsa
1 sredstva. Od hujskanja, laži in spovednice pa do okroglih kronic in poliča vina, so porabili vse, da bi prisleparili saj še nekaj mandatov ter dobili na ta način kvalificirano večino v deželnem zboru in
• počenjali, kar bi jim bilo drago. A nič jim ni pomagal hitri in predčasni razpust deželnega zbora, nič usluga vlade, ki je razpisala volitve na tako kratek rok, nič vsa nemoralna sredstva, ki so jih
; uporabljali. Inteligentni mestni volilec je sledil do-
] bremu vzgledu volilcev v občni in kmetski kuriji in izrekel uničujočo sodbo o stranki, ki je demoralizirala in korumpirala vse naše javno življenje. Liki meč krvnika je padla ta sodba na glave kle-
I rikalne strahovlade ter pretresla z nemo grozo te ljudske osrečevatelje.
Neštetokrat so le ti že ubili vse liberalce po
j deželi in to delo so opravili tako prepričevalno, da so si sami verjeli. Sedaj pa se je ta pošast dvignila zopet čvrsta in čila ter požrla nebroj klerikalnih glasov ter poslala v deželni zakonodajni zastop številno delegacijo, ki bo kontrolirala potratno gospodarstvo brezobzirne večine.
V drugem oziru pa je pokazala volitev v
i mestnih skupinah, da klerikalni kontingent sploh ne šteje. Večinoma je to le večja družba koristo-
; lovcev, ki si mislijo priboriti kak prostorček pri
PODLISTEK.
Rešilna beseda.
Konec. V.
Stražmojster je pogledal strogo in uradno zbrane ter pristopil dostojanstveno na bojišče.
„Odnehajte!" zakliče z zvonkim tenorjem. „Pretepa ne morem dovoliti!"
Pri teh besedah je poizkušal z obema rokama ločiti pretepače.
„K—a—j?" se je začul nek glas; a ni se moglo takoj razločiti, čigar_ da je. „Kdo pa si prav za prav?"
„Kdo da sem? Jaz sem stražmojster ... jaz sem oblast! Pretepa ne morem dovoliti! To je surovo nasilstvo ... to je kalenje miru . . ."
„Le tukaj ne odpiraj preširoko ust . . . Jaz sem tudi oblast! In tudi o tebi vemo nekaj . . . he . . . tudi o tebi ... Od Abratna si dobil štiristo rubljev, da je smel otvoriti krčmo . . . Zasačili so te z nekim dekletom — Ariška se zove — v nedopustnem občevanju, katerega tudi še sedaj nadaljuješ ... Ko vendar živi še tvoja žena, he! . . . Jaz sem tudi . . . oblast"
„Kaj? Kako se drzneš? Meni to? Straž-mojstru? O, ti kmetska neotesanost ... ti mrhovina, ti! . . ." '
Popolnoma naravno je bilo, da so roke straž-mojsta, ki so ravnokar hotele napraviti mir med pretepači, naenkrat zašle v brado občinskega predstojnika. Ženske so izgubile vsako upanje, da bi utešile razdražene strasti .ter so jele obupno kričati in jokati.
Učitelj Siromahin je razburjeno stopal po ilovnatih tleh boljše sobe od vrat do peči. V njegovi, od pijače razgreti glavi so plesale misli križem in v prsih se mu je pojavil nov čut, katerega pa še sam ni prav umel. Sele enoindvajset let je živel na svetu in ni še mnogo videl. Pripetilo se mu je, da je videl pijane ljudi; včasih se je tudi sam napil; ljudje so bili veseli ter so se smejali, včasih tudi jokali; semtertja pa so se tudi skregali in stepli. Nikdar pa še ni slišal, da bi si bili ljudje s tako odkritosrčnostjo predbacivali slične gorostasnosti. In jasno je bilo kakor beli dan, da so bile vse te stvari verodostojne, ker jih prizadeti niti zanikali niso. Kaj je bilo iz tega sklepati? Sklepati je bilo, da je obstojala vsa ta častitljiva družba iz samih tatinskih in podkupljivih uradnikov; prvi je kradel cerkveno imetje, drugi premoženje svojega bližnjega, tretji je bil pristranski in podkupljiv, četrti je izrabljal svoje dostojanstvo ... In z vsemi temi je skupno živel Siromahin, ki je bil poštenjak. Občeval je ž njimi, segal jim je v roke, sedel ž njimi pri isti mizi, ter jih smatral za najboljšo družbo v vasi! . .
Dokler se je samo govorilo, je strme poslušal, ker mu ni bilo mogoče razločevati, je li to šala ali gola resnica. Ko pa so se besede spremenile v dejanja, je razburjeno skočil raz sedeža ter hodil kakor besen po sobi gor in dol. Ni vedel, kako se mu je obnašati. Ni bilo vredno, da bi poizkusil jih ločiti in umiriti. Da bi se pa oblekel in odšel, mu tudi ni ugajalo. Potem bi bili mislili, da je strahopetec, ki beži pred pretepom. Odločil se je, da sicer odide iz te družbe, da ji pa poprej še izrazi svoje zaničevanje. Njegovo mnenje o njih naj bi izvedeli. To je smatral za svojo dolžnost predno odide.
In res je Siromahin priskočil k mizi ter za-klical s tako jeznim in krepkim glasom, kakršnega bi si sam ne prisodil:
^Cujte me! Vsi ste podleži in lopovi! Vas vse — za — ni — ču — jem!"
„Ho, ti, ti si pač pravi svetnik!" poiskusil mu je odgovoriti nekdo iz vseobčega pretepa. Ali ni se dal motiti:
„Sodišču bi se vas moralo naznaniti! ... So — dišču!"
V podkrepilo svojih razljučenih besedij je pljunil glasno in zaničljivo. Potem je pograbil površnik in klobuk ter hitel iz sobe v vežo in od tod na cesto.
Te besede so vplivale kakor bi blisk iz jasnega treščil v hišo cerkvenega starešine Omeljan
klerikalnem koritu, dobrovedoč, da teh pri napredni [ stranki ni. K tem pride še par takozvanih „meščanov" brez vsake izobrazbe, brez vsakega dušev- i nega obzorja, ki slepo verjamejo vse, kar jim ali njih ženam vcepi v glavo kak duhovni gospod. ] Ljudje torej, ki v javnem življenju sploh ne pridejo v poštev in ki tudi v bodoče, zbog svoje duševne revščine, ne morejo postati nevarni.
Nad dobro tretjino glasov so združili pri teh j volitvah napredni kandidatje nase. In ako bi kle- i rikalci ne delali s prižnico in spovednico, s hudičem peklom, bi bila ta večina narasla na polovico in slave ! S. L. S. bi bilo že pri teh volitvah konec. Morda j pa zdrami to ogromno število naprednih glasov tudi našo centralno vlado na Dunaju, da si v bodoče premisli, hoditi roko v roki s stranko, o ka-teri je izreklo volilstvo ob ravnokar minulih volitvah tako uničujočo sodbo. Očividno je, da postane v najkrajšem času sedanji močni napredni veter pravcati vihar, ki bo zahteval odgovora za marsikatero kravjo kupčijo, ki je bila dosedaj sklenjena za kulisami.
Nam naprednjakom, pa je prinesel letošnji j božič krasno darilo: Deset mandatov v kranjskem deželnem zboru kljub vsemu nasilstvu. Radujmo se vspeha, ki ga je dosegla odkritosrčna možatost naših volilcev in veselo na delo, da nam prihodnje volitve prineso še lepši in končni uspeh: Uničenje brezdomovinskega klerikalizma na Kranjskem.
Po volitvah.
Dopis iz Tržiča.
Volitve so izpadle tako, kakor je vsakdo pri- j čakoval: napredni kandidat je ostal v manjšini. Ne j gre se nam ravno za to, da bi razmotrivali vse : vzroke, zakaj da je dobila napredna stranka tako j malo glasov. Pribijemo pa eno, da tako strastne j agitacije ni razvila duhovščina, da se ni posluževala tako nizkih in podlih sredstev v dosego svojega namena duhovščina v nobenem mestu na Kranjskem, kakor tu pri nas.  Peklo, zadnja ura, prižnica, spovednica, laži, obrekovanja, vse to in J še mnogo drugega je pripomoglo primariju dr. Gre-gorica do klaverne večine 17 g asov. Nič bi mu ne pomogla „odlična zaupnica", ki jo je spustil v „Slovenca" naš župan dne 31. oktobra, če bi se bila duhovščina gibala v mejah dostojne agitacije. Sicer ne vemo, kako pride župan, ki je bil izvoljen tudi z naprednimi glasovi, do tega, da daje politiku bodisi katerekoli stranke zaupnice v svojstvu kot župan, ali tu v Tržiču živimo pač v izjemnih razmerah. Vsaj se je taisti župan pri zadnji volitvi kot predsednik volilne komisije, ko je razglasil rezultat volitve, še celo osmelil norčevati se iz svojih političnih nasprotnikov. No, če kdo pozna našega gospoda župana pač drugega niti pričako-kovati ni mogel. Do sedaj so načelovali našemu trgu res možje, ki so bili inteligentni, ki so bili v čast in ponos trgu; sedanji župan pa bi se po svoji 1 oliki ne mogel primerjati niti županu zadnje gorske vasi. Ce je že hotel dati duška svojemu veselju nad zmago klerikalnega kandidata, bi bil to
Gregorjeviča ter šinil naravnost med pretepače ter j osmodil vsakega posebej.   Razstopili so in bili kakor omamljeni.
„Pred sodišče!" Se je plaval ta jezen vsklik | učitelja Siromahina v zraku ter donel na uho vsa-kega posameznika in se mu zaril v možgane. ! „Pred sodišče! Kaj? Ko bi nas res kdo naznanil j sodišču?" Ta misel je prešinila vsakega in hipno jih je minila vsa pijanost. Stali so kakor okame-neli in se bali pogledati drug drugemu v obraz.
Prvi, ki se je zopet zavedel, je bil cerkovnik Andron. Popravi si z roko lase ter reče posebno j častitljivo:
„To je bila izkušnjava! . . . Istinita izkušnjava j hudiča!"
Občinski predstojnik je razpel roki, hoteč s tem pokazati svoje začudenje in reče: „He!"
„Sedaj pa pijmo trinajsti kozarec!" predlaga j pijano Omeljan Grigorjevič ter se z levo roko j praska za tilnikom. „In vse kar je bilo preje, pozabimo v božjem imenu! ..."
„Da, pozabiti hočemo!" odgovori nekdo.
Andron je nalil žganja v kozarce in molče 80 izpili trinajstega.
Bilo je že po polnoči. Skozi malo okence 86 je lahko videlo, kako naletavajo velike snežinke j in kako jih veter kupici v zamete. Postavna žena I občinskega pisarja je govorila o tem, da je pričakovati dobre letine, ker pada sedaj toliko snega, j Občinski pisar Antiohov je težko dihal in hropel; ! mučila ga je vedno bolj bolezen na jetrih. Pogo-VOr se je dolgočasno razvijal. \
Učitelja Siromahina pa ni nihče niti z besedico omenil, kakor bi ga ne bilo na svetu.
lahko storil v župnišču ali pa v gostilni, kjer se je pač slavila zmaga, nikakor pa ne javno na ulici in to še celo s sramotenjem svojih političnih nasprotnikov. Zupan naj le pomisli, da je voljen od obeh strank, in če more napredna stranka od njega sploh kaj zahtevati, je pač najmanjša zahteva ta, da postopa kulantno in nepristransko. — Drugi mož, ki svoje politične strasti ni mogel varovati izbruha, je naš župnik. 2e na volišču je špikal navzoče naprednjake, češ, Sokoli in Nemci volijo skupaj, in ko je potem župan pokazal svojo oliko ob zaključku volitve, režal mu je v zasmehovanju njegov obraz kot bedasti lunin ščep. Da si ne bo preveč belil glave radi nemških glasov, ki jih je dobil dr. Pestotnik, mu povemo odkrito, da napredna stranka ni iskala nemških glasov, pač pa so Nemci združili svoje glasove na naprednega kandidata ravno zaradi tega, ker poznajo izborno gospodarstvo klerikalne stranke, ki meri samo na to, da ubije tržana in meščana. Pri povišanju deželnih doklad — kdo bo trpel škodo? Ali bo plačal I morebiti farovž, ki že sedaj ne plačuje niti dežel- j nih niti občinskih doklad? Ali jih bo plačal more-biti župnik, ki ne plačuje drugega davka kakor I osebno dohodnino, ki mu je za njegove ogromne dohodke odmerjena nižje, kakor cestnemu mojstru? V prvi vrsti bo pač s povišanjem doklad prizadeta industrija, in ker te klerikalna stranka v Tržiču sploh nima v rokah, nositi bodo morali breme davkov le naprednjaki in Nemci. To so Nemci izpre-videli sami, in samo zato so šli z glasovnicami v boj proti korupciji klerikalne stranke. Sicer pa naj župnik nikar preveč ne govori o nemških, glasovih, kajti dobro znano nam je, da se je njegov oproda kaplan Gole ravno za nemškimi glasovi najbolj pehal. Ali je bil na večer pred volitvijo morebiti samo na obisku pri tovarniškem mojstru Bohmu, ki je tudi Nemec? Dobil ga je namreč tam gospodar te hiše in mu na jako nežen način pokazal pot po stopnicah na cesto. Tako, tako, gospodje, vsilili ste nam boj, in verujte nam, da smo mi tokrat ga resno sprejeli. Ne bomo vam držali več potrpežljivo svojih pleč, kadar boste hoteli tolči po nas. Vsaka najmanjša stvar, ki jo bodo zagrešili vaši pristaši, bo jasno v časopisih naslikana. Razkrinkali bomo tržiškega Kreka, opisali vse sestanke po stopnicah svetih hiš, raznih delavnicah, straniščih; pripovedovali bomo o bogoljubnem življenju naših Marinaric in čukov, o junaštvih z bikov-kami in noži; pojasnili svete namene in delovanje svete vojske tržiške po raznih beznicah in še marsikaj drugega. Pregovor pravi: Kakor zavpiješ v gozd, tako se ti oglasi nazaj. To bomo prakticirali v bodoče tudi tu in prepričani smo že danes, da to ne bo brezuspešno. Vedno in vedno na prižni-cah in pri vsaki priliki je sramotil farovž Sokole. Da bi pa gospodje pogledali malo okoli sebe, videli bi v svojem hlevu toliko nesnage in blata, da bi jim strah pretresel mozek. Mislimo pač, da so Sokoli in Orli oboji Tržičani in da ne more biti med obojimi mnogo razlike. Ce pa je kaka razlika, šteti se mora ta samo v korist Sokolom. Kajti če bi hotel Sokol postopati pri vzprejemanju članov tako površno, kakor se godi to pri nasprotni organizaciji, potem bi imel gotovo več članov. Ali vse, kar se mu ponudi, sprejme pač samo Orel, ker vam je vseeno, ali je član pošten ali nepošten, reden ali nereden, ali pijanec ali trezen, samo da slepo posluša duhovščino in se drži naukov, ki jih ta uči, namreč, da sovraži vse, kar je naprednega. Toliko smo vam napisali za danes. V premišljevanje do prihodnje sobote, takrat pa se pomenimo zopet o čem drugem.
Južna železnica.
Dalje.
Pač pa država lahko odločilno poseže vmes: s podržavljenjem. Seveda je pri južni železnici to operacija, ki se od drugih podržavljenj razlikuje takorekoč v vseh ozirih. Najtežavnejši in najza-motanejši problem je to, kar jih je doslej bilo stavljenih avstrijski državni upravi. Njegov poglavitni predpogoj je, da prioritarji precej žrtvujejo. Ko so skozi skoro 50 let spravljali v žep Godstotno obrestovanje in 200 odstotno odplačevanje svoje naložene glavnice, je prav in dobro, da končno privolijo v redukcijo tega brezprimernega prepla-čevanja vrednosti svojih obligacij. To tudi uvide-vajo in*so za to pripravljeni, samo da si o višini redukcije niso edini in da zahtevajo, naj prispevajo tudi „petodstotniki" k žrtvam, kar je popolnoma opravičeno z ozirom na nizki emisijski kurz tudi te obligacijske serije in na dano državno garancijo, — kakor tudi druge serije, kojih posestniki utegnejo biti v svojem lastnem interesu pripravljeni za nekakšne koncesije. 2e pri odkolkovanju triodstotnih prioritet na 400 fr. bi se glavnični dolg južne železnice znižal za 378 miljonov frankov. Pri obravnavanjih, vršivših se v železniškem ministrstvu glede tega, so pa ti gospodje bili pripravljeni že k večjim koncesijam. In gotovo je, da bodo te svoje zahteve morali še bolj znižati, ako hočejo doseči, da saniranja južne železnice, ki je zanje prevažno, ne prev/.ame država. „Likvidacija je", kot je dejal gospod Lacombe, dobro poučeni zastopnik triodstotnih prioritet, „nekaj, kar je abso-
[ lutno negotovo", in ako država napravi red, četudi z bolestno operacijo, je to vendar trdna podlaga. Tako bi se potem dala doseči renta, kojo bi dr-i žava mogla sprejeti, in koja bi se po likvidujoči družbi prioritarjem izplačala ali pa potom univerzalne sukcesije naravnost tem, eventualno po poprejšnji enotni konverziji.
Toda znižanje zahtev prioritarjev ni edina težkoča, ki se ustavlja podržavljenju. Druga na-I staja v italijanski anuiteti. Podržavljenje lotnbard-sko-benečanskih prog po Italiji je bilo posledica napetih odnošajev obeh držav po vojski leta 1866. Ta napetost ni prenehala nikoli popolnoma, marveč se je poostrila vsled bedaste c. kr. avstrijske politike, vsled naziranja o vatikanskem in iredenti-stovskem vprašanju kakor tudi vsled ekspanzij-skega poželjenja napredujoče italijanske industrije in savojskega dvora. Renta, ki bi jo italijanska država plačevala avstrijski kot pravni naslednici južne železnice, bi bila v slučaju zmešnjav jako opasen predmet. Morala bi torej biti pred podržavljenjem „nevtralizirana", morda prodana kakšni inozemski banki ali podjetju. Govorilo se je v resnici tudi o taki banki, ki naj bi se v Parizu konstituirala kot takozvana Treuhandgesellschaft in izpeljala nevtraliziranje italijanske rente. Pred desetimi leti se je v italijanski zbornici pojavil načrt, naj se anuiteta južne železnice izplača glav-nično, — ker bi tudi pomenjalo rešitev. Žal, načrt so opustili. Končno bi bilo tudi mogoče, da družba južne železnice obstoja tudi še po podržavljenju in izplača potem anuitete Avstrije, Italije in Ogrske in upnikov. Gotovo kočljivo in zamotano, toda ne nerazrešljivo vprašanje.
Naposled se mora pri podržavljenju vpošte-vati še činitelj Ogrsko. Ne anuiteta, ki tu ne igra nobene vloge, pač pa dejstvo, da leže proge južne i železnice na ogrskem ozemlju in se tedaj ogrska vlada lahko vmešava v podržavljenje. In to vmešavanje bi   bilo  važnj ;  kajti z južno železnico bi prišle baš one proge v posest avstrijske države, ki so jih Ogri v prejšnjih nagodbenih kampanjah dosegli v svojem interesu, namreč one, ki tekoč od vzhoda na zahod, služijo ogrskemu eksportu j in vsled kojih zgradbe se je izvršitev prog, tekočih od severa na jug, in koristnih  zlasti avstrij-[ skim interesom, zlasti druga zveza s Trstom, tako i dolgo odkladala. Že sedaj se Ogri pritožujejo nad ' zadnjo nagodbo, ki je določila samostojnost določanja tarifov Avstrije in s podržavljenjem velikih železnic ogrska komercielna vzhodišča zaprla, ozi-I roma otežkočila jim prehod. Vendar pa se tudi i ogrski upor da premagati. Ogri potrebujejo namreč I denarja, okoli 500 miljonov,  in ga seveda iščejo ondi, kjer ga išče ves svet, na Francoskem.
Če se končno pri tem podržavljenju posreči l kaj pridobiti za ancijonarje, kot želi železniško i ministrstvo, je težko reči. Namen je s stališča dr-| žavne uprave umljiv, ker je jako važno za dr-j žavno plačilno bilanco, da ne gredo obresti južne j železnice le v inozemstvo, ampak da se ž njimi : okoristi tudi domovina — in akcijonarji južne že-i leznice se nahajajo po večini z Avstriji. Isti argu-I ment se z uspehom lahko pove preburnim grožnjam j francoskih upnikov južne železuice, češ, da bodo I pustili prioritete v Avstrijo nazaj se vračati. Na vsak način pa pomenja to uvaževanje novo komplikacijo vprašanja, ki je itak dovolj zamotano in i zrelo za odločitev.
Kajti naglica je sploh potrebna. Poslanci J prometnega ozemlja južne železnice so gospodu i železniškemu ministru ponovno povedali nedvomno, da ne dopustijo več nadaljnega podaljšanja po-! višanja tarifov južne železuice, vsaj pa ne brez temeljite obravnave o problemu južne železnice kot celote. Položaj ni vzdržljiv, in avstrijsko narodno gospodarstvo bi le preveč riskiralo, če ne bi smatrali nedelavnosti železniškega ministrstva' v ti stvari naravnost za nevarnost. Konec.
POLITIČNI PREGLED.
Dlougosz in Stapinski
„Z zlatom obložen osel pride skoz vsak zid." Nehote se človek spomni na te besdde Napoleona, ako čita korupcijske afere, ki so se letos že po-| jasnile. Prvo mesto zavzema v tem oziru vsekako i Ogrska, a da tudi Avstrija ne zaostaja v tem oziru, nam je dokazalo nedavno razkritje bivšega mo-ravskega nadškofa Kahna. Pa še ni dobro potihnil ta škandal, že izve svet o novi korupcijski aferi na Poljskem. Kakor znano, je poljski minister v avstrijskem kabinetu Dlugosz. Mož je bil od nekdaj popolnoma brezpomembna oseba. Izprva tudi ni bil on nego Stapinski, vodja poljske ljudske stranke, { določen za ministra. A ker se je že takrat vedelo, da nima Stapinski čistih rok, ga ni bilo mogoče j poklicati v kronski svet. Stapinski je potem pred-j lagal Dlougosza, ki je tudi res postal minister, a I zato plačeval Stapinčkemu velikanske svote. Tako pripoveduje Dlougosz, da je dvakrat rešil Stapin-| skega iz denarnih stisk. Prvič v neki zadevi par-celacijske banke. Takrat je prišel  Stapinski !k Dlugoszu v hotel ter ga za božjo voljo prosil pomoči, ker bi sicer moral pobegniti v Ameriko. A I takratni gališki cesarski namestnik dr. Bobrzinski
je že vedel, da misli Stapinski pobegniti in je po detektivih zastavil ves kolodvor. Takrat mu je Dlugosz dal 40.000 kron in menico za 22.000 K. Take denarne podpore je moral Dlugosz še večkrat deliti. A tudi ministrski predsednik grof Sturgkh je izdal Stapinskemu do 120.000 kron. Tudi gališki namestnik ni zaostal ter odrinil 30.000 kronic. Vsega skupaj je dopil Stapinski kakih 378.658 K. Stapinski pravi, da se je hotel minister Dlugosz ž njim sprijazniti, da pa je on to odklonil. Da bi molčal, mu je baje minister Dlugosz obljubil, da mu odkupi oba njegova lista in mu da povrhu še 30.000 kron. Tudi to je Stapinski odkloni!. Nadalje pravi, da je Dlugoszeva stranka dobila leta 1911 za zadnje deželnozborske volitve 3 milijone od vlade. Nasprotno pa pravi Stapinski, da on od vlade ni dobil niti vinarja. Da sta dva poljska prijatelja napravila mal ..gšeft" bi še ne bi bilo tako zanimivo, a da je tudi ministrski predsednik grof Sturgkh pomagal z denarjem, ki ga plačujejo avstrijski davkoplačevalci, podkupovati poljske falote, je gotovo nekaj, o čemur se bo govorilo vsekakor še na pristojnem mestu. A že sedaj razglaša štajerski grof po svojih časopisih, da je njegova opozicija trdna. Zdi se, da je madjarska morala res že prekoračila Litvo. Ce je resnično, kar čitamo po ..vodilnih" dunajskih listih, bo grof Sturgkh mirno izjavil, da s'uži dispozicijski sklad tistim namenom, za katere je bil porabljen. To bi pomenilo, da so po moralnih nazorih grofa Stiirgkha tudi take kupčije, za kakršne gre v slučaju Dlu-goszca in Stapinskega, popolnoma v redu. Utegne "pa se grofu Sturgkhu zgoditi, da marsikdo ne bo njegovega mnenja in da bo treba to reč veliko natančneje pojasnjevati.
Avstrijska delegacija.
V avstrijski delegaciji se je vršila debata o mornariškem proračanu. Za zgradbe vojnih ladij se je izdalo v 8 letih 800 K. P prihodnjih letih bo treba za nove zgradbe še 420 milijonov.
Gališka volilna reforma.
Konference poljskih in rusinskih poslancev so ostale brezuspešne, pogajanja so se razbila. Poljaki so se zedinili. Rusini pa vztrajajo pri svojih zahtevah glede deželnega odbora. Poljaki hočejo baje znižati število dvomandatnih volilnih okrajev od 16 na 14, Rusini pa zahtevajo 12 takih okrajev. Rusinski poslanci zatrjujejo, da ne bodo pripustili nadalnih sej poslanske zbornice, če se jim ne ustreže. To bi pa imelo za posledico, da vlada razpusti državni zbor ter vlada z zloglasnim § 14. Samoposebi umevno bi bilo to vladi še najbolj všeč, ker bi si s tem sredstvom lahko dovolila, kar bi ravno hotela. Zato bi pa bila taka taktika Rusinov nezmiselna in kakor se čuje, so le ti tudi že prenienili svoje mnenje, ter se bodo pogajali s Poljaki še nadalje.
Bolgarska.
Ravnokar minole volitve v bolgarsko sobranje so prinesle vladi kaj hudo razočaranje. Volitve so namreč za vlado neugodno izpadle, ker si je pridobila kmetska stranka in socijalni demo-kratje nad pričakovanje mnogo poslance* Zlasti socijalistična stranka je poskočila od dveh na 37 poslancev. Opozicija je sedaj tudi že precizirala svoje zahteve, ki obstoje v glavnem v tem, da se omeji vojaška služba na eno leto, da se odpravijo vsi višji častniki in da se vlada sporazume z balkanskimi državami. Vlada je ponudila opoziciji 3 mandate v kabinetu, kar pa je ta odklonila. Obljubila je nadalje, da odstopi Genadijev in da prevzame sedanji finančni minister Tončev ali pa poslanik v Bukarešti Radev zunanje ministrstvo. Tudi to je opozicija odklonila. Radoslavov je carju Ferdinandu predlagal, da naj zbornico razpusti, kralj pa ne pripusti ne odstopa kabineta, niti noče razpisati novih volitev.. Opozicija grozi, da bo v slučaju, da se pogajanja razbijejo, stavila pri otvoritvi sobranja predlog, da se kralj odstavi in ustanovi republika.
Albanija.
Princ VVied je naznanil albanskim voditeljem, da sprejme albansko krono le pod pogojem, da se dovoli od velesil garantirano posojilo v znesku 75 milijonov frankov. Kadar nastopi vlado, mora biti od te vsote 25 milijonov izplačanih. Nastanil se bo najprej v Draču in sicer misli zasesti „prestol" dne 15. januarja. Ker pa zgubi Grška po regulaciji albanskih mej južne pokrajine Albanije, predlaga Angleška, da dobi za to kot kompenzacijo Egejske otoke razen Imbrosa in Tene-dosa. Mitilene in Kios naj se pod Grško nevtralizirata. Od Italije zasedene otoke naj bi dobila Turčija nazaj.. Grške čeie naj zapuste Epir tekom enega meseca.
Wastianov škandal.
Proti poslancu VVastianu so krožile že delj časa vesti, ki so hotele vedeti, da je mož zakrivil celo vrsto zločinov. Sedaj se izve, da je VVastian faktično bil v kazenski preiskavi zaradi tatvine. Opetovano je namreč jemal v neki graški knjigarni knjige in jih odnašal domov. Razširjene so bile tudi vesti, da je poneveril Sudmarki večje vsote
denarja in da je bil tudi v sumljivih stikih z raznimi nezrelimi dečki. Kakor znano, je VVastian odložil tudi predsedstvo Sudmarke. Za VVastiana so se zavzeli nemškonacijonalni krogi, ki skušajo njegovo afero potlačiti. Javna tajnost je pa, da bo VVastian prisiljen odstopiti kot podžupan mariborski in odložiti deželnozborski mandat. Afera se je razglasila tako, da se čuti VVastian primoranega priobčiti neko izjavo, v kateri priznava, da je odnašal iz neke knjigarne knjige, pristavil pa je, da je bil dolgo let odjemalec te knjigarne in je mislil, da mu bodo knjige napisali na njegov konto. Zanika, da bi bil imel kaj opraviti z denarjem Sudmarke in z nezrelimi otroci, ter grozi, da bo so-dnijsko postopal proti obrekovalcem. Afera je vzbu-^ dila v vseh krogih velikansko senzacijo.
Kardinal Rampolla.
V noči od torka na sredo je umrl kardinal Rampolla. V torek zjutraj se je počutil slabo in zato ni maševal. Popoldne je legel in obiskal ga je tudi zdravnik dr. Battistini, ki pa ni našel nikakršnih znakov nevarne bolezni. Zvečer je ostal pri kardinalu le njegov sluga Garetti, ki pa je tudi na zahtevo kardinalovo legel ob enajtih. Cez nekaj časa se je pa sluga vrnil v kardinalovo sobo. Kardinal je že težko sopel in hotelo ga je zadušiti. Sluga je takoj poslal po zdravnika, ki je pa konštatiral le še smrt. Kot vzrok smrti je dognal zdravnik angina pectoris. Simptoni te bolezni so se pojavljali pri kardinalu že poleti. V sredo zjutraj so obvestili papeža o kardinalovi smrti.
Italijanska zbornica.
V italijanski zbornici je izpregovoril poslanec Barzilai o razmerju med Avstro-Ogrsko in Italijo. To razmerje se mu zdi, kakor hiša, ki jo vedno popravljajo. V zvezi s temi izvajanji se je dotaknil tudi iredentizma in končno razmerja med Avstrijo in Italijo zlasti z ozirom na Albanijo. Dvomi, da bo v prihodnjosti mogoče nastopati obema državama skupno, ker je skupni nastop obeh držav v Albaniji spremljan od nezaupanja. Ustvaritev Albanije ni dosegla cilja, ki bi ga morala imeti, namreč zapreti Slovanom Jadransko morje. Končno se je dotaknil naredb tržaškega namestnika. Podobno je govoril republikanec Commandini, ki pa se je bavil pred vsem z zadnjimi volitvami. Naglašal je posebno, da so se katoličani v velikem številu udeležili zadnjih volitev ter želi, da se izrazijo o željah Vatikana in-zlasti o predlogu, da naj se da garancijskim zakonam mednarodnopraven značaj. Govornik dvomi, da obstoja med vlado in Vatikanom kaka izrecna pogodba. Končno zahteva, da predloži vlada zakon o razporokah in zakon, ki daje civilni poroki prednost pred cerkveno poroko. — Socijalist Cigotti trdi, da je vlada v zvezi z volitvami razpustila več občinskih zastopov. Ministrski predsednik Giolitti ugovarja ter pravi, da se je izvršil vsak razpust na podlagi odločitve državnega sveta.
Mehika.
Kongres je sklenil za predsednika Huerto posebna pooblastila, vsled česar je Huerta do 2. aprila 1914, ko se kongres zopet sestane, resnično diktator.
Narodno-gospodarstvo.
Deželna vlada za Kranjsko razglaša sledeče: 1 Na podlagi deželnega zakona z dne 18. februarja j 1885 se splošno naznanja, da morajo posestniki žreb-! cev, ki hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti ; najpozneje do 31. decembra 1913 te pri političnem ; okrajnem oblastvu, v čigar okolišu se nahaja sta-: jališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo zvršiti pis-; meno ali ustno; obenem pa je naznaniti ime in priimek, potem stanovališče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žreb-| čevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za no-riške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in  kdaj bo izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje.
Oddaja vojaških kobil in konj. C. kr. vojno I ministrstvo je naznanilo konjerejskemu oJ.. 4<u, da oddaja vojaške kobile, ki so še porabne za pleme, vsako jesen c. kr. kmetijsko ministrstvo potom c. kr. žrebčarskih oddelkov konjerejcem v rabo za pleme. Prošnje je pošiljati na c. kr. žreb-čarski oddelek v Gradcu, ki odločuje glede oddaje. Letošnja oddaja se je že zvršila. Nadalje je ministrstvo sporočilo, da vsako pomlad, navadno meseca marca, oddajajo konjeniški polki po nekaj konj v zasebno oskrbo in rabo posestnikom, ki imajo svoje bivališče v okrožju dotičnega polka, ki ni odaljeno nad 100 km. Istotako oddajajo oddelki s strojnimi puškami konje ali mule v zasebno ! oskrbo. Prošnje je vlagati na dotične polke.
Občni zbor kmetijske podružnice na Dovjem bo 28. decembra 1913 ob eni popoldne v hiši načelnika. Spored: 1. Pregled računov za 1. 1913. 2. Volitev odposlanca k občnemu zboru kmetijske družbe. 3. Slučajni nasveti in predlogi.
Občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske v Št. Vidu pri Ljubljani bo dne 26. decembra 1913 v prostorih načelnika na Trati, točno ob treh popoldne. Spored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika, tajr M'a in blagajnika. 3. Pobiranje udnine za 1. 1914. 4. -iie sadnih drevesec. 5. Razni nasveti in
p' n« bo ob določenem času zadostno
š "nh, se bo občni zbor vršil pol
•^oča desetina podružničnih
Ul.
"+'iske podružnice t. 1. ob treh ^ovtah 1!\
v Rovtah v . popoldne v prosil, nad Logatcem. Sporeu 2. Pobiranje udnine za leto
0 drevesnici. 4. Slučajnosti.
Občni   zbor   kmetijske podru-Srednji vasi se vrši dne 21. decembra . treh popoldne v šoli. Spored:  1. Poročilo nate. kovo. 2. Letni račun. 3. Nasveti in predlogi'
Občni zbor kmetijske podružnice v Zireh se vrši v nedeljo, dne 21. decembra oo prvi maši ob osmih zjutraj v prostorih načelnika Iv. Kavčiča št. 6. Spored: 1. Pregled računov za 1. 1913. 2. Pobiranje udnine in sprejemanje novih udov. 3. Slučajnosti. Ce bi ob določenem času ne bilo zadostno število udov, bo pol ure pozneje občni zbor sklepčen, če bo navzoča desetina podružničnih udov.
Vabilo na občni zbor kmetijske podružnice za Seliško dolino, dne 28. decembra 1913 ob treh popoldne v šolskih prostorih v Selcih. Spored: 1. Poročilo načelnika. 2. Predlog računov. 3. Volitev načelnika in odbora. 4. Pobiranje udnine za leto 1914. 5. Slučajnosti.
Občni zbor kmetijske podružnice v Boh. Bistrici bo dne 7. januarja 1914 ob osmih predpoldne v občinski pisarni. Spored: 1. Pregled računov za leto 1913. 2. Volitev podružničnega načelnika in odbora. 3. Slučajnosti. Ce bi ob določenem času ne bilo zadostno število navzočih udov, bo občni zbor pol ure pozneje sklepčen, če bo navzoča desetina podružničnih udov.
Pokončavanje vran. Deželni odbor je sklenil oddajati županstvom in zasebnikom za poskušnjo brezplačno strup za pokončevanje vran. Ta sklep se naznanja županstvu z naročilom, naj ga po krajni navadi ljudstvu razglasi. Prošnje za dobavo strupa je vlagati pri deželnem odboru potom pristojnih županstev. Prošnjam je priložiti potrdilo c. kr. okrajnega glavarstva, da ima župan, ozir. dotični prošnjik dovoljenje za dabavo tega strupa. Tozadevna dovolila izdaja okrajno glavarstvo brezplačno. Strup je kemična sestavina iz glicerina, fosfora in bolusa. Pri pripravi strupa in njega uporabi se je držati sledečih navodil: Pred uporabo ga je zmešati z govejo krvjo. Zadostuje 9 do 10
1 krvi, katero je treba dobro segreti, da se kolikor mogoče razkroji. Strup je vsipati v segreto kri polagoma in ob enem. kri mešati, da se strup popolnoma spoji s krvjo. Ker ostane preveč krvne sirotke, ki bi se pri nastavljanju poizgubila, se pridene tej zastrupljeni krvi toliko kruha in moke, da postane gosta zmes. Na ta način pripravljena kri se razmeče v večjih ali manjših količinah tam, kjer se vrane najraje zbirajo, n. pr. ob gnojnih kupih ali ob potokih za strugo. Strogo pa je paziti, da se nastavlja strup kolikor mogoče daleč od hiš in vseh javnih potov in se s tem prepreči vsaka nevarnost. Najbolje je nastavljati po zimi, ko je vse zasneženo in vrane požro vse, kar najdejo užitnega. Zastrupljene vrane je pobrati in zakopati, da se po njih ne zastrupe še druge živali. Natančno navodilo za rabo omenjenega strupa je pri-občeno v glasilu Slovenskega lovskega društva „Lovec" št. 11. iz leta 1912 in št. 4. iz leta 1913.
Uvoz cvetlic. Vrtnarji predlagajo varstveno carino za uvoz cvetlic. Ob tej priliki objavlja statistika interesantne številke o uvozu cvetlic in zelenjave. Odrezanih cvetlic je prišlo leta 1912. v Avstrijo 16.653 stotov v vrednosti 3,995.900 K in sicer iz Nemčije 1408 stotov, iz Italije pa 15.053 stotov. Listov in vej je prišlo 8118 stotov v vrednosti 487.080 K in sicer iz Nemčije 229 stotov, iz Italije 8359 stotov in iz Egipta 417 stotov. Korenin in kobuljev iz Nemčije 3740, z Angleškega 724, s Holandskega 4196 stotov v vrednosti 1,337.100 K; cvetlic v loncih iz Nemčije 20.916 stotov, iz Belgije 6769, iz Italije 1329 in iz Holandske 3066 stotov, za 2.279.960 K. Zelenjave je prišlo največ iz Italije, Egipta, Rusije, Srbije, in iz Angleške Severne Amerike, skupaj 198.140 stotov v vrednosti 2,179.540 K. Presnega zelja se je vpeljalo iz Nemčije, Danske, Holandske, Italije, Rumunske in Rusije 55.338 stotov za 2,600.886 K. Karfiola se je vpeljalo 151.501 stotov za 2,575.517 K in sicer iz Nemčije 15.735 stotov in iz Italije 132.442 stotov. Fine namizne zelenjave se je vpaljalo 131.297 stotov za 6,170.959 K iz Nemčije, Italije, Francoske in Rumunske; druge zelenjave se je vpeljalo 96.181 stotov za 1,154.172 K. Pasivna bilanca avstrijskega vrtnarstva znaša torej nekako 27 milijonov kron.
Tržne cene
na tedenski semenj v Kranju, dne 15. dec. 1913
Pšenica        100 kg......... K 21 —
Rž               „  ,.......... 18-—
Ječmen          „   „   , ......... „ 17*—
Oves             „   „......... * 16'—
Koruza rdeča   „   „......... „. 20"—
Koruza rumena,,   „........., „ 18'—
Koruza nova   „   „.......... ,, 14*50
Ajda              „   „ .......: . . „ 22 —
Proso            „   „   .......... 18"—
Deteljno seme „.......... „ 180"—
Fižol ribničan  „   „.......                          . „ 28'—
Fižol koks      „       ........; „ 30'—
Fižol mandoian „   „   ........' „ 26'—
Leča             „   „......... „ 20 —
Pšeno            „   „......... „ 30"—
Ješprenj         „   „........                         . „ 28'—
Krompir         „   „.....'...-.„ 4'—
Mleko 1 /.............. „ —'20
Surovo maslo  1 kg.......                         . „ 3'50
Maslo            1  „ ......... „ 3'—
Govedina I.    1  „ ........ „ . L68
Govedina II.    1  „   ......... „ 1'60
Teletna I.       1  „ ......... „ 2'—
Teletna II.       1  „ ........■ . „ 1 80
Svinjina I.      1  „   . . .-...... _ 2'—
Svinjina II.      1  „ ........_ . , 1'80
Prekajena svinjina I. 1 kg...... „ 2'20
Prekajena svinjina II. 1  „...... ,. 2'—
Slanina 1.               1 „...... „ 2.—
Slanina II.                1  „...... „ 170
Jajca  9 kom.............. —'80
Na tedenski semenj v Kranju, dne 15. decembra 1913 se je prignalo: 213 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 3 teleta, 51 prešičev, 4 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 170 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 51 prešfčev. — Cena od 1 kg žive teže 82 v za pitane vole, 76—80 v za srednje pitane vole, 70—72 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K 0'98 za teleta, K 0 14 za prešiče pitane, K '— za prešiče za rejo.
DOPISI.
Iz Škofje Loke.
Volitve so sedaj pri kraju. Z izidom teh volitev smo škofjeloški volilci lahko ponosni. Te volitve so jasno pokazale, da so klerikalci "v našem mestu v manjšini. Vzlic temu, da so bili samo v volilnem imeniku za mestno kurijo vpisani nič manj kakor 76 kmetskih, v veliki večini klerikalnih volilcev, smo vendar izšli iz volilnega boja kot zmagovalci ter odbili njihov napad. Našemu naprednemu kandidatu — domačinu g. dr. Karlu Trillerju smo srečno izvojevali častno zmago!
Vsem n a pred n i m v o 1 i 1 ce m, ki so nam ostali v sem boju zvesti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Taki naj nam ostanejo tudi v bodoče, pa bodemo štrli klerikalno moč v deželi in zlasti že pri prihodnjih volitvah pometli klerikalce z našega rotovža.
Ako se naši klerikalci   še   nikoli niso osmešili pred celo javnostjo, so se gotovo sedaj pri volitvah. V volilno komisijo so namreč imeno- ; vali dva svoja občinska odbornika, katerih eden je analfabet, drugi znani bradač pa je tako omejen, ; da še pravilno šteti ne zna. Tako pri prvem, kakor pri drugem skrutiniju je tako napačno sešteval glasove, da so mu morali drugi člani volilne komisije priskočiti na pomoč. Sam predsednik volilne komije dne 16. t. m., naš preblagorodni gospod župan Pepe je tudi doprinesel dokaz svoje neved- \ nosti, ko je v začetku skrutinija ukazal zakleniti vrata volilnega lokala. Seveda je c. kr. volilni ko- j misar moral poučiti g. župana, da je skrutinij javen ! in je lastnoročno odklenil vrata — Čestitamo!
Ljubljanski klerikalci so radi izida volitve v naši  mestni  skupini  zelo  poparjeni! To spričuje njihovo abotno jadikovanje v „Slovencu" od minole srede. Nekaj se hočejo sicer postaviti s svojim propadlim kandidatom, katerega tu nihče ne pozna. Pravijo v dotični notici, da bi bil njihov kandidat zmagal „če bi se v Skofji Loki ne pojavili  vsega  obžalovanja vredni  lokalni spori." Škoda, da nam brumni Slovenčevi" redaktorji ne povedo še kaj več o teh „lokalnih sporih", ka- ; terih tako — „obžalujejo". Mi lahko s prstom vsak dan pokažemo na njihovega zaupnika, ki je pravi provzročitelj teh „obžalovanja" vrednih spo- ; rov. Saj nam ta, zagrizen in strupen nasprotnik nas naprednjakov in vseh onih, kateri se njegovi . volji ne uklonijo, vsak teden poje svojo znano pesem! Ce so gospodje pri „Slovencu"  kaj ko-rajžni naj nam naravnosti imenujejo tega svo- 1 jega zaupnika, ki jim dela tako škodo.
Prav „čedno" zahvalo je nasisal neznani nam kandidat S. L. S. profesor Anton Sušnik v isti številki „Slovenca-1. Kakor je ta lahko ponosen na svoje volilce, ki so se tako izborno držali, tako je tndi lahko ponosen na ta svoj duševni proizvo- \ dek. 2e iz tega fantastičnega skrpucala „lahko i njegovi pametnejši volilci povzamejo kake megle '
in oblačke bi ta možiček podil po deželni zbornici," ako bi bil slučajno izvoljen za poslanca. Tako se je mož razpršil od samega naprednega solnca, ki bode v Skofji Loki še bolj sijalo, kakor doslej. Zato bodo skrbeli oni, ki ga niso marali voliti.
Za takega k a n d id a t a. so šli naši klerikalci z vso silo v boj in na volišče prignali vse svoje volilce. Pač, manjkal jim je še neki volilec izven meje naše dežele, kakor n. pr. iz zelenega Štajerja, kjer imajo sicer še enega poslušnega volilca, katerega so gotovo pričakovali, a jim je, v naše nemalo začudenje, rajši pokazal — fige, ter ostal doma!
Jeseniške novice.
Smrtni nesreči. Pretekli teden se je ponesrečil mladi 20.letni mladenič, doma iz Notranjske. Spenja! je vozove skupaj, a so ga isti pritisnili, da je že na poti v bolnišnico umrl. Dne 16. t. m. pa je pri Martinovi peči padla velika železna cevna 16. letnega Janeza Oblaka, in sicer na glavo, tako da je bil deček na mestu mrtev.
Hudi krči še sedaj ne dajo mirno spati našim farovškitn gospodom. Prav po krščansko se zcpet zaletu jejo v nedeljskem „Slovencu" ob može, ki nečejo biti marijonete v rokah nezrelega nadutega kaplančeta. Naš namen seveda ni, da bi odgovarjali na duševne izrodke bolne fantazije, saj je tudi dopisniku „Slovenca" znano, da je na Jesenicah že precej sramotno biti klerikalni ali fa-rovški podrepnik. Torej gospoda le potrpljenje, ker temu treba se privadit, dasi sprva težko gre.
Silvestrov večer priredi- Jeseniški „Sokol" v hotelu „Triglav" na Jesenicah. Sodeluje narodni pevski kljub, z izbranim sporedom, s krasnimi moškimi in mešanimi zbori. Vmes udarja Sokolski tamburaški zbor. Začetek ob,8. uri zvečer, vstopnina prosta. Na zdar!
Zabavni izlet v Žirovnico priredi na Štefanov popoldan narodni pevski kljub. Prijatelji vesele družbe in lepega petja, na svidenje!
Deseti Sokolski ples se vrši v nedeljo. Vsaka večja reklama bi bila odveč, dne 4. januarja v Hotelu „Triglav" na Jesenicahsaj so že skozi 10 let znani posebno predpustni Sokolski plesi kot najkrasnejše in najboljše prireditve v našem okraju. Pridite torej vsi, ki mislitein čutite z nami!
Vsem čitateljem Jeseniških novic želi vesele božične praznike Novičar. Na zdar!
Iz Tržiča. (Gospodoma A. Gol eru in V. Cadežu, kaplanoma v Tržiču). V zadnjem „Domoljubu" smo čitali neko vajino zahvalo za naš nastop o priliki dežclnozborskih volitev pri sv. Ani, katere ne smemo pustiti brez odgovora. Ta zahvala je namreč tako spretno zavita, da je iz nje mogoče posneti vse one laži in obrekovanja, katera so bila razširjena o nas po Tržičii, ravnotako pa tudi resnico. Resnica je namreč, da smo nastopili proti vama ravno tako, kot vidva proti nam. Te pravice si ne damo kratiti in motite se, če mislite, da vaju bomo radi tega, ker nosita tonzuro, smatrali za sakrosanktna. Po Tržiču se je govorilo, da smo vaju tepli, kamenjali, polivali z vinom in obmetavali s kozarci. V neki sosednji fari se je župnik celo tako daleč spozabil, da je na prižnici lagal, da so vaju Sokoli pri sv. Ani nabili. Ne moremo vama dokazati, da sta vidva razširjala te laži in obrekovanja, toda dolžnost vsakega poštenega in dostojnega moža bi bila, nastopiti proti takim neresnicam. Vidva pa sta jih s svojo zahvalo le še podkrepila. Zato vajino zahvalo hvaležno odklanjamo, pošteni in dostojni ljudje pa si lahko napravijo sami sodbo o tem vajinem ravnanju. V Tržiču, dne 18. decembra 1913. — Josip Salberger, Anton Jelene, Karol Globočnik, Ivan Lončar, Milko Sibler.
DNEVNE VESTI.
Izid deželnozborskih volitev v m e s t n i skupini Kranj —Škofja Loka. Izvoljen je bil de-želnozborskim poslancem narodno-napredni kandidat dr. Kari Triller z 298 glasovi, kandidat S. L. S. prof. Anton Sušnik je dobil 292 glasov; razlike je tedaj 6 glasov. V Kranju se je od 400 vpisanih volilcev udeležilo volitve 377 volilcev. Oddalo se je 209 naprednih in 156 klerikalnih glasov, 12 glasovnic je bilo praznih. V Skofji Loki je od 260 prišlo na volišče 234 volilcev. Naprednih glasov je bilo 89, klerikalnih 136, 9 glasov je bilo neveljavnih. Komisija ni dovolila glasovati petim naprednim volilčem, ker so že volili v kmetski kuriji. Od zadnjih deželnozborskih volitev 1. 1908. se je pomnožilo število volilcev v Kranju za 166 (79 meščanskih -f- 87 Kmetskih) in v Loki za 121 (45 meščanskih -f- 76 kmetskih). Ce vpoštevamo, da so protizakonito v volilne imenike vpisani kmetski posestniki z malimi izjemami volili klerikalno, pridemo do razveseljivega zaključka, da se je v obeh mestih od I. 1908. mogočno dvignilo
število naprednih meščanskih volilcev in to zlasti v Skofji Loki, kjer se je število naprednih glasov skoro podvojilo (od 46 na 89). V Kranju se je od 87, odnosno od 83 kmetskih volilcev (1 umrl, 3 napačno vpisani) udeležilo volitve 76, ki so razun treh vsi volili klerikalno. Če odštejemo teh 73 od v Kranju oddanih 156 klerikalnih glasov, dobimo 83 klerikalnih meščanskih glasov, niti toliko, kolikor jih je bilo 1.1908. (84). Dočim tedaj klerikalci v mestu samem niso prav nič pridobili, je število naprednih meščanskih glasov od 1. 1908. v Kranju naraslo za 80 glasov! L. 1908. je napredni kandidat v Kranju dobil 126 glasov, sedaj pa 206 + 3 kmetske glasove. Ce bi se klerikalcem ne bi bilo posrečilo, vtihotapiti v volilne imenike kmetskih volilcev, bi si niti ne bili upali stezati svojih umazanih rok po mandatu Kranj-Škofja Loka. Zdelo se nam je potrebno, podati to statistično gradivo, da se bo pravično sodilo o razmerju glasov osobito v Kranju, kjer med mestnim prebivalstvom nikdar ne bo prišla do veljave klerikalna struja, pa če bi nam poslali tudi še več klerikalnih profesorjev. V pouk naj si vzame to statistiko tudi profesor Sušnik, kf v zahvali na svoje volilce tako lepo pripoveduje, da se je „visoko dvignila umazana megla liberalizma in terorizma". Zavedno volilstvo je res prepodilo umazano meglo klerikalnega koritarstva ter nasilstva in polagoma „bodo izginili tudi zadnji oblački kratkovidnosti in neodločnosti" še pri tistih medlih meščanih, ki so 16. t. m. pljuvali v svojo skledo, pomagali krvnikom meščanske samostojnosti in ki se imajo zahvaliti le svojim politično zrelim someščanom, da so jih rešili sramotnega suženjstva najpodlejše in najko-ruptnejše stranke pod božjim solncem. Ce pravi propali kmetski kandidat Sušnik, da je ponosen na svoje volilce, je to pač stvar okusa. Nam ugajajo volilci, ki samozavestno stopajo na volišče, drugim pa zopet volilci, ki si ne upajo poštenemu človeku pogledati v oči ali pa taki, ki ne smejo imeti svoje volje, ki dobe prav v zadnjem trenutku v roke izkaznico ter popisano glasovnico in katere potem nalože na „lojtre" in jih privlečejo na volišče kakor — ubogo živino v klavnico!
Deželnozborska volitev v Kranju je neprijetno presenetila tako naprednjake kakor klerikalce. Prvi so pričakovali ugodnejšega vspeha, drugi zopet so mislili, da imajo zmago že v žepu. Pokazalo se je to pot, da se mora narodno-napredna stranka v Kranju tesneje organizirati in da ne morejo več vsega dela zmagovati posamezniki, ki so sicer gotovo z vso njim lastno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo vršili popolno svojo dolžnost. Pomisliti je treba_, da imajo nasprotniki pri današnjih razmerah na Kranjskem na razpolago vsa mogoča sredstva, katera izkoriščajo do skrajnosti. Zato mora od-pasti vsaka,obzirnost napram brezobzirnemu nasprotniku in neumestna bi bila sedaj po volitvah tista noblesa, ki vkoreninja v omahljivcih prepričanje, da bo čez 14 dni po volitvah vse pozabljeno! Računali smo v Kranju opravičeno na kakih 230 naprednih glasov, in kar so klerikalci dobili čez 70 meščanskih glasov, to so z zvijačo ali s pritiskom odvzeli naprednjakom. Zanašali smo se v posameznih slučajih preveč na razsodnost pa tudi poštenost nekaterih volilcev. Na deželi so nastopali klerikalci s takim terorizmom, da si nekateri, sicer zanesljivi možje, niso upali voliti po svojem prepričanju. Klerikalni agitatorji so kmetskim volilčem pobrali volilne dokumente, podpisali glasovnice in na dan volitve pritirali ubogo paro v Kranj. Tudi v mestu so klerikalci razvili najobsežnejšo agitacijo. Poleg dekana Koblarja so se zlasti klerikalni profesorji pehali za volilci in minulo soboto, je strankini štab iz Ljubljane, na čelu z deželnim glavarjem dr. Šusteršičem prišel zavzemat naše mesto. Zanašajoč se na kmetske volilce so klerikalci računali na sigurno zmago, kar prav nič ne prikrivajo. V proslavo zmage so nameravali razsvetliti stolp farne cerkve, pripravljeni so bili topiči in zmagoslavje v „Ljudskem domu". Po končanem skrutiniju jim je kar zrasel greben, a brzojavka iz Škofje Loke jim je podrla vse nade. Po mestu ^so se razlegali navdušeni klici: Zmaga je naša! Živijo dr. Triller! In klerikajci so se poskrili kakor ščurki po luknjah. Dekan Koblar je pa baje vzdihnil: „Ce sedaj nismo zmagali, potem ne bomo nikoli!" Mož utegne imeti prav.
Klerikalni profesorji so ob zadnjih deželnozborskih volitvah v Kranju igrali najvažnejšo ulogo. Zoprni in odurni Evgen Jarc se je pri nas kar etablirah Bržčas iz hvaležnosti, ker si je v našem mestu priboril prve politične lavorike. Svoje dni je v Kranju agitiral pri volilcih, kojih sinovi so hodili k njemu v šolo. To ga je, kakor naravno, močno priporočilo navzgor. Na klerikalnem shodu je, grešeč na svojo imunost, oznanjeval bojkot in imenoma navajal napredne tvrdke. Seveda se je minole dni potikal po Kranju tudi prof. Anton Sušnik, ki se je pa kot kandidat moral predstavljati volilčem. Za ljubljanskima niso hoteli zaostali domači gospodje, ki so se kar skušali med seboj, kdo bo reši! več duš iz liberalnega žrela. Vse je posekal naš dobri znanec profesor Cene Marinko. Agitiral je po hišah, ponoči seveda in volilčem stiskal roke. Na sobotnem shodu je na stežaj odpiral usta in tulil kakor obseden: „Zmaga
mora biti naša!" Po shodu je kakor kak mežna ob procesiji razvrščal o polnoči na kranjskem trgu paglavce, ki so klicali odhajajočima dr. Šušteršiču in dr. Lampetu: 2ivio! Na svidenje po zmagi! In na dan volitve je stal na straži pred cerkvijo in prežal na mimoidoče volilce. Drugi dan zopet se je pri glavni komisiji prav nespodobno obnašal in je na surov način razžalil člana komisije. Prav uljudno prosimo g. okr. glavarja, da prihodnjič samo dostojne ljudi imenuje v volilne komisije. Združenimi močmi nam bo lažje v Kranju očistiti zrak in gotove podrepne muhe prepoditi tjekaj kamor spadajo, namreč v gimnazijo. Ce bi se za Heinovih časov kak liberalen profesor drznil kaj podobnega zagrešiti, bi se čez 14 dni prav gotovo znašel kje gori v Galijici ali Bukovini. Kako naj pa tako obnašanje vpliva na učečo se mladino? Kam pa pridemo, ako bi vsi c. kr. uradniki nastopali tako izzivajoče in se podili za volilci? Če pa visoka c. kr. vlada noče videti teh škandaloznih razmer, bomo pa meščani sami posegli vmes. Menda zato vzdržujemo gimnazijo, da se na njej poučuje naša deca, ne pa zato, da posamezni profesorji tega zavoda delajo v mestu zgago, dajejo mladini slab izgled, izpodkopujejo ugled svojega stanu in s svojim izzivajočim postopanjem dražijo meščanstvo. Konec se mora enkrat napraviti temu početju, če ne zlepa, pa z grda!
Klerikalni shod. V soboto zvečer so priredili tudi naši klerikalci shod za predstoječo deželno-zborsko volitev. Javnega shoda si seveda ne upajo sklicati v Kranju. Pozno zvečer so še izdali lepake, da pride na shod sam kranjski vojvoda, da bi s tem privabili še kakega udeleženca. Shoda udeležilo se je nekaj nad 100 ljudi, med njimi okrog 50 otrok in žensk. Manjkalo ni tudi nekaj novopečenih klerikalnih koritarjev. Shodu je predsedoval naš prijatelj dekan Koblar, ki je dal na glasovanje Sušnikovo kandidaturo, katera je bila seveda soglasno sprejeta. Na shodu govoril je kranjski vojvoda dr. Šusteršič, deželni mlinar Lampe in pred-stavifelj najiskrenejšega častilca klerikalne bisage velmožni profesor Jarc. Dočim sta prva dva ob-ljubovala vse mogoče in nemogoče reči, ako bo izvoljen klerikalni kandidat, se je zadnji spravil nad kranjske trgovce in pozival navzoče k bojkotu nekaterih narodnih trgovin. O tem pozivanju k bojkotu se bo že še govorilo. Da je govoril na shodu tudi neizogibni Vinko Marinko, je samo ob-sebi umljivo. Shod se je vršil pri pogrnjenih mizah, in klerikalni udeleženci so se ga, pijoč na medvedovo kožo, pošteno navlekli. Vinko Marinko je po končanem shodu pričel aranžirati slovesno od-hodnico ljubljanskim veljakom. Od ljudskega doma proti trgu je postavil kopice nacuckanih čukov in dijakov ter jih učil kako naj pozdravljajo nekronanega vojvodo kranjskega in kandidata Sušnika. Okrog 12. ure se je po dolgem čakanju pripeljal vendar deželni avtomobil in odpeljal posvečene osebe proti Ljubljani. Ko se je premaknil avtomobil, je dal Marinko znamenje in alkohola polni demonstrantje so pričeli kričati, da so pobegnile vse miši in podgane iz sosednih hiš. Po končani ovaciji je peljal Marinko kričače še na pogrebščino, druge nesreče pa se ni zgodilo.
„Na svidenje po zmagi." so upili čuki pod povel.stvom Marmkota, propadlemu klerikalnemu kandidatu, ko se je isti odpeljal iz shoda. Radovedni smo, kedaj se bode to svidenje zvršilo.
Izid volitev v mestih. Radovljica: Pesfotnik 57, dr. Gregorič 81 glasov. — Tržič: Pestotnik 63, dr. Gregorič 80 glasov. — Kamnik: Pestojnik 135, dr. Gregorič 173 glvsov. — Izvoljen je dr. Gregorič. — Kranj: dr. K. Triller 209, Sušnik 156, praznih 12 glasovnic. — Škofja Loka: dr. K. Triller 89, Sušnik 136, praznih 9 glasovnic. — Izvoljen dr. K. Triller. — Ljubljana I.: dr. Novak 1193, prof. Reisner 1188, Kregar 618, dr. Pogačnik 603, soc. dem. Mlinar in Bartl po 64, Nemca Pammer 275 in Staudacher 255 glasov. — Izvoljena dr. Novak in prof. Reisner. — Ljubljana II.: dr. I. Tavčar 1054, A. Ribnikar 1036, Kregar 544, dr. Pogačnik 603, soc. dem. Zupan 101 in Stermšek 100, Nemca Pammer 207 in Staudacher 201 glas. — Izvoljena dr. 1. Tavčar in A. Ribnikar. — Vrhnika: Lavrenčič 104, dr. Marolt 244 glasov. — Postojna: Lavrenčič 302, dr. Marolt 69 glasov. — Lož: Lavrenčič 46, dr. Marolt 26 glasov. — Izvoljen Lavrenčič. — Idrija: E. Gangl 147, Arko 181, E. Kristan 126 glasov, praznih 18 glasovnic. Vršila se bode ožja volitev med E. Ganglom, čigar izvolitev je zagotovljena in Arkom. — Črnomelj: Mazelle 69, Remec 64 glasov. — Metlika: Mazelle 154, Remec 92 glasov. — Krško: Mazelle 80, Remec 23 glasov. — Kostanjevica: Mazelle 40, Romee 11 glasov. — Novo mesto: Mazelle 164, Remec 80 glasov. — Višnja gora: Mazelle 11, Remec 30 glasov. — Ribnica: Mazelle 79, Remec 80 glasov. — Izvoljen J. Mazelle. Kočevje: Izvoljen je nemec dr. Egger. V trgovsko obrfni-zbornici sta bila izvoljena dr. VI. Ravnihar in inženir Milan pl. Šuklje.
Včerajšnji „Gorenjec" poroča, da je v noči po volitvi tolpa pijanih liberalnih kolovodij, ki je prekrokala celo noč, ustavljala na ulici in nazaj gonila ljudi, ki so šli k zornicam. Kričali so: „Kaj boste še v cerkev hodili, saj smo mi zmagali, pustite „ta črne", na j bodo sami v cerkvi!" Ce se je to res zgodilo in tako,
; kakor pripoveduje „Gorenjec", tudi mi kar naj-! strožje obsojamo tako početje. Ker pa „Gorenjec" tem povodom sumniči in blati celo napredno stranko ; v Kranju, poživljamo odgovorno uredništvo omen-- jenega lista, da v prihodnji številki navede imena dotičnih liberalnih kolovodij, ker moramo sicer biti prepričani, da je „Gorenjec" zlegel prav navadno laž!
Posebno izdajo „Gorenjca" so priredili na j dan pred volitvijo. List obsega celi dve strani. Po-! lovica prve strani je izpolnjena z imenom kandidata Sušnika. Druga polovica pa z običajno kleri-I kalno duševno revščino in z vabilom na uradnike, : da naj volijo klerikalnega kandidata. Pač tudi nekaj novega smo izvedeli iz skromne posebne izdaje,  da je namreč  preskrbela Kranju vodovod — S. L. S.! Kdo se ne smeje? Na ! drugi struni se nahajata dva parte — lista. Skoda, ! da klerikalci niso še v torek izdali „Gorenjca". i Objavili bi lahko tretji parte o nagli smrti — svo-| jega kandidata!
Kakor živino v klavnico, so tirali klerikalni j priganjači okoličanske volilce na volišče. Videli so se zanimivi prizori, spredaj 7 kmetov, zadaj pa mešetar Sušnik s palico. Zabret je privlekel na dveh vozeh nad 30 kmetov, stražil jih je pa ; njegov uslužbenec, da bi kateri ne ušel. Možje ali ; vas ni prav nič sram, da se pustite tako smešiti. i Sicer bode pa o Zabretovi vožnji govorilo še državno pravdništvo, kajti tako oviranje volilne svobode je gotovo kažnjivo. Izkazujoče glasovnice se ponekod sploh niso dostavljale in so se izročale raznim volilčem šele pred odhodom na vb-I Iišče.
Volilčem Kranja in Škofje Loke se zahva-i ljuje profesor Sušnik. Teh volilcev pa je tako malo, da njegove zahvale prav gotove ne zaslužijo, Sušnik naj bi se raje za svoje glasove zahvalil 130 kme-l tom, ki so bili protipostavno vpisani v volilni imenik, ker bi sicer ako bi volili samo upravičenci ! propadel s 140 glasovi in dobil komaj 1 4 glasov mestnih volilcev.
Kamnik, Radovljico in Tržič   imajo zopet I dvomljivo čast, da jih bode zastopal v deželni j zbornici dr. Gregorič, v Ljubljani znan tudi pod imenom Pogoreto. Tega Gregoriča v njegovem domačem mestu klerikalci niso nikdar mogli spraviti na gorko, da si se je mož ponujal pri vseh I mogočih volitvah. Še le nasilnost in protizakoniti I vpis nemeščanskih volilcev ga je spravila v de-; želno zbornico. Toda tudi njegovi volilci so že j spregledjli kakega nezmožneža so izvolili. Sedaj je sicer še zmagal z 79 glasovi in nazadoval v i dobrih 9 mesecih za 81 glasov. Pri nadomestni deželnozborski volitvi letos spomladi je imel nam-! reč 160 glasov večine.
Anton Sušnik in Anton Drukar. Pravijo, da je na predvečer volitve hodil kandidat blagega ! spomina Anton Sušnik po trgu z mizarjem in j prodajalcem mrtvaških krst Drukarjem. No, dobre avspicije za jutri, sem si mislil, ko mi je došla ta govorica; kajti ako Drukar že na večer komu jemlje mero za krsto, je drugi dan sigurno izgubljen. No, in nisem se zmotil. R. i. p.
Meglo preganja. Propadli kandidat Sušnik j si je nadel zelo nehvaležno nalogo, pregnati hoče namreč meglo iz nad Kranja in Škofje Loke. Ker ti dve mesti nista poznali dosedaj druge megle kot klerikalne, bode ta kandidat moral iznajti nov recept. Mogoče se obrne na svoječasnega kandidata Kunčiča v Ljubljani.
Klerikalna hvaležnost. Propadli kandidat Sušnik le pač poslal svojo zahvalo v „Slovenca" | ni je pa priobčil tudi v „Gorenjcu". Najbrže, kot dober poznavalec Kranja, niti ne ve, da imamo v ; Kranju tudi katoliškega „Gorenjca". Nekaj hvaležnosti bi pa razni klerikalni priganjači v Kranju že zaslužili.
Kandidat Sušnik si je bil popolnoma svest, da bo zasedel deželnozborski stoliček. Tako gotovo je bil o tem prepričan, da se je že aboniral na sedež v deželnem avtomobilu. Na shod se je še pripeljal v deželnem avtomobilu, sedaj pa ne bo nič z brezplačnimi avtomobilnimi izleti.
C. kr. profesor Vinko Marinko hoče na-[ prednim agitatorjem, ki so bili razpostavljeni okrog volišča očitati, da je možno, da so vplivali na j volilce. Mi pa celo lahko trdimo, da je gospod Cene imel namen vplivati nanje, pa se mu ni posrečilo. V opravičbo te trditve navajamo sledeč slučaj: S tovarišem sva stala na mestu, kamor nas je postavil volilni odbor, da se prepreči vsak I vpliv na volilce. No, in prav mnogokrat sva srečala najmlajšega „meščana" in ..katoliškega ju-I naka" povešenih oči v ulici, ki vodi do volišča, j Pa jo primaha po malem klancu nek kmečki vo-j lilec. Brž stoji Cene pri njem, ga pozdravlja in i mu stiska roko. Oči naju obeh se zapičijo v i „vplivnega" agitatorja,  ki je ostal nem poleg j kmeta in naju srepo motril, češ, kaj pa je vaju treba bilo? Še nekaj frenotkov je nem obstal in j bržčas sprevidel, da naju ne bo mogoče odpraviti. I „Pa z Bogom" je rekel kmetu in jo odpihal. Je j pač hudo, gospod Cene, če je treba zreti poštenim i ljudem v oči, kaj ne?
Dr. Šusteršič liberalec. „Gorenjec" piše v j posebni izdaji, da se je liberalec izrazil: „Dosedaj i smo vedno volili liberalno, poskusimo enkrat s
i klerikalci. Ako ti ne bodo ničesar storili, volili i bodemo zopet liberalno". Ta nasvet je stavil volilčem sam dr. Šusteršič in se bode „Gorenjcu" prav gotovo lepo zahvalil, da ga šteje med liberalce. Seveda se vsi liberalci tudi z ogorčenjem zahvalijo za tako druščino.
Kranjski deželni zbor bo sklican še ta mesec in sicer najbrž 29. ali 30. decembra in bo zboroval kakih dvajset dni.
Kršanska dobrotljivost, „za en groš papirja" : in mezdno gibanje tiskarjev. Čudom smo se včeraj čudili, ko smo dobili v roke listič — naj nam blagohotno ta kos častniškega papirja oprosti, če ga tako nazivamo — ki izhaja vsak petek na farovškem dvorišču. Dasi smo že vajeni, iskati na tem papirju j tudi osebine, smo morali včeraj to trudapolno delo i naravnost  podvojiti, a ves napor je bil zaman.
Kako nestrpno smo pričakovali duševne proizvode i odgovornih in neodgovornih urednikov  že cel teden, a glej da zlomka — potegnili so nas. Nič, nič in še enkrat nič, to je vse, kar smo po dolgem iskanju našli, ali bolje ne našli. Tuhtali smo, kaj more biti vzrok temu in domislili smo se, da so tiskarji v mezdnem gibanju. Po dolgih osmih letih so zahtevali tiskarji povišanje plač, in dasi je ča-i stiti naš kranjski tehant in šef Tiskovnega društva | že pred tremi leti popeval znano: „Poskoč'. oj i mleko, poskoč' v cen" ter v očigled obči draginji povišal ceno kravjih proizvodov iz „Farovške Loke", noče vendar ničesar slišati o upravičenem povi-I šanju tiskarskih plač. Po temeljiti kalkulaciji je ! namreč ta krščanska veličina prišla do prepričanja, I da mu povišane cene mleka nosijo kronice v žep, povišanje plače svojih tiskarskih uslužbencev pa i iz žepa. Koder pa se gre za kronice, je naš dekanus i sila občutljiv in zapusti ga hipno vse krščanstvo 1 in vsa ljubezen do bližnjega. In tako noče, ravna-i joč se po krščanski ljubezni ljubljanske Katoliške I tiskarne, ničesar slišati o kakem povišanju. To pa I zopet tiskarskemu osebju ni nič kaj všeč. Zato j vračajo milo za drago in počivajo v delavnih urah kar se da. Strokovni izraz za to počivanje je pa-I sivna rezistenca in ker se te pasivne rezistence ; poslužujejo tiskarji v Farovški tiskarni kar najiz-'.. datneje, je včerajšnji „Gorenjec" ne samo nor-! malno prazen, nego skrčil se je tudi na štiri strani, ] od katerih so tri polne strani inseratov. Tako smo i prišli sicer ob užitek čitanja duševnih proizvodov „Gorenjčevih" časnikarskih   veličin, a profitirali J smo eno, namreč dokaz, da vzame vso krščansko I ljubezen takoj hudič, kadar bi se morala le ta de-j jansko udejstviti.
Umrl je v Kranju trgovec Ferd. Hlebš, star i šele 48 let. N. v m. p.!
Občni zbor „Narodne čitalnice" v Kranju se vrši v pondeljek 22. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom, i Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Koncert orkestra godbe prostovoljne po-i žarne brambe v Kranju, ki se je vršil pretečeno I nedeljo v gostilniških prostorih gospe Marije Mayr, se je v vsakem oziru dobro obnesel. Vse točke ! srečno sestavljenega sporeda proizvajale so se ! nepričakovano dobro, tako  da je bil ta koncert I pravi vžitek in razvedrilo za  nas.  Zlasti nas I je pa presenetil solo gosp. kapejnika Poschla za kornet in piston. Gosp. Poschl je res pravi mojster I na teh inštrumentih, kakor tudi na goslih. Orkester I je tako imetno sestavljen, da se mora častitati, dq Kranj kaj takega premore. Gosp. Poschl je tudi izvrsten komponist ter so se na tem koncertu proizvajale štiri njegove kompozicije, katere so nam zelo ugajale. Mestu Kranju je le čestitati, da r se je godbenemu odboru posrečilo pridobiti tako I izvrstnega kapelnika, kakor g. Poschl. Brezdvomno j je, da bode novi gosp. kapelnik z vztrajnostjo I naših marljivih godcev dovedel godbo na pravo pot in do pravega cilja.   Naša dolžnost pa je, da pridobimo kolikor mogoče veliko podpornih ; članov, da se bode. odbor v tem oziru nekoliko i laglje gibal. Mi pa pričakujemo, da nas bode ' godba prav kmalu zopet razveselila s prireditvijo ; takega koncerta.
Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju priredi v pondeljek dne 5. januarja 1914 svoj plesni ! venček v prostorih telovadnega društva „Sokol". I Prosimo, da se slavna društva ozirajo na to prireditev.
Kino J. Nadišar, v hotelu „Nova pošta" v 1 Kranju. V nedeljo, dne 21. decembra 1913.: 1. Na-'. ravni prirodni posnetek. 2. V rokah smrti, velika senzacijska drama v dveh dejanjih. Dolgost filma 750 metrov. 3. Ne smn se krokati. Krasna ! veseloigra. 4. Čudežni otrok. Velekomična učin-| kovitost. 5. Izvrstna ordonanca. Komična slika. — i Predstave se vrše: v nedeljo, dne 21. decembra f. 1. ob pol 4. in 6. uri popoldne in ob 8. uri zvečer, j Vsak pondeljek velika predstava ob 11. uri dopoldne. Cene prostorom: I. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin., III. prostor 40 vin. Otroci plačajo po-j lovico. — Opomba: Mladina do 16. leta ima do-| stop samo k tistim predstavam, katere je cenzura j pripoznala zato primerne, in katere se končajo do I 8. ure zvečer. Pri popoldanskih predstavah krasen družinski spored, primeren za mladino.
Tatinski cigani. V Besnici je bilo ukradeno ] več perutnine in par otroških čevljev. Na sumu i sta dve ciganki, ki sta v tem kraju beračili. Ena
od teh je v starosti od 40 do 45 let in slabotne zunanjosti, druga je približno kakih 22 let stara in močne postave. Roka pravice jima je za petami.
Požar. V Hrastju je pogorelo 16. t. m. ob pol 6. uri zjutraj gospodarsko poslopje Janeza Pravst . Kako je ogenj nastal, se ne ve. Pravst je bil zavorovan pri zavarovalni družbi „Dunav" za 1000 K, pogoreli so mu pa tudi vsi poljski pridelki, za katere ni bil zavarovan in bo imel vsled tega precejšnjo škodo.
Umrla je v Mengšu gdč. Frančiška Stare, stara 76 let, iz znane Staretove rodbine. Mengeš z okolico je izgubil veliko dobrotnico, posebno za prejšnjih časov. Pokojnica igra po svojih lastnostih eno glavnih vlog v Josipa Stareta romanu „V naslonjaču" („Ljubljanski Zvon").
Redek gost. Po Gorenjskem, posebno okrog Radovljice se je pokazal te dni v mnogoštevilnih tropah redek severni ptič pegan (Seidenschwanz, lat. Bombvcilla garrula.) Ker ga prižene v naše kraje le huda zima iz njegove severne domovine, se nam obeta pač mrzla zima.
Požari. Z Bleda nam pišejo: V noči na 13. t. m. je nastal na do sedaj nepojasnjen način ogenj v podstrešju hotela „Avstria" na Bledu, ki je last zidarskega podjetnika Andreja Tolazzija. Ogenj je uničil le del strehe, škoda je prav znatna. Hotel je bil zavarovan za 50.000 K. Pripominjamo, da ni bilo dotično noč gospodarja slučajno doma in da je bil hotel zaprt, ker ni sefeije. — V noči 16. t. m. proti pol 4. uri zjutraj je pa zopet pričelo goreti v leseni baraki, ki je bila napolnjena z raznim lesom tesarja Janeza Kokalja, Bled h. št. 132. Ogenj je v najkrajšem času vpepelil barako in njeno vsebino. Škode ima gospodar nad 900 kron, zavarovalnina pri „Phoniksu" znaša 6000 K. — Dne 17. t. m. okrog 12. opoldne je pa nastal ogenj v kozolcu Janeza Mežana iz Rečice h. št. 11, ki je v najkrajšem času do tal pogorel. Gospodar je imel pod kozolcem shranjen voz, več lesa in kup kuruzne slame. Zavarovan je bil za 300 kron pri „Slaviji", škode ima pa baie do 500 kron. Zažgal je enajstletni šolar Franc Potočnik, ki je v bližini kadil cigarete. Dozdeva se nam, da hočemo doseči Blejci rekord v požarih.
Premeten goljuf. Pred nekaj tedni je prišel k posestniku Andreju Nadižarju v Cirčičah pri Kranju neki okoli 20 let star naznan mladenič, za katerega bi se po zunanjosti sklepalo, da je krojač. Začel je praviti, da pride iz Amerike ter da je zadel s svojim bratom *in Nadižerjevim sinom, ki je v Ameriki, državno srečko za 1100 K. Ker je neznanec Nadižarju njegovega sina natančno opisal, mu je ta vse verjel. Poleg tega mu je pa še natvezil. da gre zase in za brata denar dvigniti v neko banko v Gradec in če hoče Nadižar z njim, tam tudi on lahko denar dvigne za svojega sina, s čemur je bil ta takoj zadovoljen. Ko sta se odpravila na kolodvor, je Nadižar plačal za neznanca okoli 20 K voznih stroškov do Gradca, kakor tudi druge potne potrebščine. Ko se pripeljeta v Gradec, je neznanec izvabil od Nadižarja 80 K, da zamore s pomočjo teh dvigniti v banki denar za njegovega sina. Ko je te imel, je odšel po „zadetek", katerega je Nadižar potem toliko časa pričakoval, da se je prepričal, da je sedel na led za okroglih 100 K premetenemu goljufu in se potem seveda brez zadetka vrnil domov in goljufijo naznanil oblastvu, ki pa dosedaj navihanca brez uspeha zasleduje.
Iz poštne službe. Inenovani so: Za poštnega ekspedijenta v Kokri Ivan Dolžan in ekspedijen-tinjo v Godoviču Ludmila Cvetko. Prestavljeni so poštne oficijantinje Alojzija Ceme iz Tržiča v Kranj, Ana Zupančič iz Kranja v Tržič, Frančiška Debevc iz Domžal v Tolmin ter Ana Vidali iz Cirknice v Domžale.
Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Karoline Gams je imenovana za suplentinjo v Srednji vasi v Bohinju Margareta Lilleg; za provizorično učiteljico v Šmartnem pri Kranju su-plentinja Albina Bradaška. Za provizorično učiteljico v Domžalah je imenovana suplentinja Slavica Ven-cajz.
..Radovljiška podružnica Slovenskega planinskega Društva" priredi v soboto 3. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v dvorani Kunsteljeve restavracije planinsko veselico s plesom. Sodeljuje oddelek godbe c. in kr. pešpolka nadvojvode Franc Ferdinanda št. 19 iz Tolmina.
V Kamniku je po dolgem bolehanju v če-rtek zjutraj umrl g. Josip Močnik, lekarnar in osestnik. Pokojnik, ki je dosegel starost 68 let, je bil eden najuglednejših kamniških meščanov. Kot tak je bil dolga leta na čelu mestne občine kot župan. Bil je odločno narodnega mišljenja in je v strogo narodnem duhu vzgojil vso svojo rodbino. V političnem oziru je bil odločen in zvest pristaš narodno-napredne stranke. Za Kamnik je mnogo storil in mnogo žrtvoval, zato mu tudi ostane v kamniškem mestu ohranjen trajen spomin. Vrlemu in zvestemu somišljeniku, ki je neomajno, kakor skala vztrajal na strani napredne stranke v najtežjih časih, bodi ohranjen večen spomin, njegovi cenjeni rodbini pa izrekamo iskreno sožalje.
Iz Radovljice nam pišejo: Bil je pač užitka poln večer, ki ga nam je priredil naš salonski orkester s koncertom dne 6. t. m. v prostorni dvorani
[ restavracije Kunstelj. Sedaj pač ne moremo zdi-: hovati, da je družabno življenje v Radovljici popolnoma razbito; pač pa je treba pustiti doma tisto dozdevno razliko med „jaz", „ti" in „on" in obleči ! sukno demokratizma in prepričani smo, da doži-I vimo še marsikak tako prijeten in družaben večer, kakor smo ga dne 6. t. m. Spored, ki ga je se-l stavil naš salonski orkester, je bil prav srečno in I skrbno izbran. V obče so se vse točke izvajale v splošno zadovoljnost, kar je pričalo navdušeno odobravanje po vsaki točki. Mnogo pa je zakrivila neakustična dvorana, da instrumenti niso tuintam prišli do popolne veljave. — V gospodični Vidi Koblerjevi smo spoznali nadarjeno in rutinirano pijanistinjo in podarjeni krasni šodek naj ji služi v zahvalo in nam v upanje, da ni bil ta njen nastop prvi in zadnji. — Obisk koncerta je bil naravnost nepričakovano mnogobrojen in jako pester. — Ce so pa obule nekatere osebe, ki gore same i navdušenosti za povzdigo Radovljice, copate in sedle doma za peč, naj ne plaši naše vrle in požrtvovalne umetnike, temveč   opogumi   naj jih. I Tako naprej. Na skorajšnje svidenje.
Zaffvala.
Vsem velecenjenim volilčem volilske kurije mest in trgov bodi sporočena na njihovi strankarski zvestobi in požrtvovalnosti, ki je izvojevala včeraj tako sijajno zmago naše poštene stvari, najiskrenejša zahvala. Nič manj pa veljaj ta zahvala tudi zavednim in pogumnim somišljenikom, ki so v splošni in kmečki kuriji volili samostojne kandidate, ter s svojim junaštvom dokazali, da se vzdržuje tudi po deželi klerikalno nasilstvo le še s pomočjo volilne sleparije in zlorabe cerkve.
V Ljubljani, 17. decembra 1913.
Za izvrše valni odbor nar.-naprsdn« stranke:
dr. Jvan Gavčar.
Zahvala.
Vse velecenjene gg. volilce mestne skupine Kranj—Škofja Loka, ki šo dali pri včerajšnji volitvi. ponosno in pogumno prezirajoč tudi najhujše nasilstvo, prosto cesto svojemu naprednemu prepričanju, prosim vdano, da blagovolijo sprejeti mojo najprisrčnejšo zahvalo. To pot bila je zmaga častna, naše skupno delo zasiguraj prihodnjič sijajno!
V Ljubljani, 17. decembra 1913.
<Đr. Karel Grilter,
deželni poslanec.
Književnost.
Mrtvi kapitali, krasna slavonska povest Josipa Kozarca, enega najmarkantnejših slavonskih pisateljev, je pravkar izšla. Knjigi, ki obsega 12, tiskovnih pol na lepem papirju je pridejan tudi Kozarcev životopis in njegovo književno delovanje. V „Mrtvih kapitalih" rešuje Kozarac znamenito gospodarsko-socialno vpvašanje, opozarja, da je v Slavoniji mnogo plodne zemlje, a neobdelane. To je „mrtev kapital", ki ga je treba oživiti. Kozarac vidi povsod mrtve kapitale. Vse drvi na lov za uradniškimi mesti, samo da je „gospod", četudi občinski pisar in ima svojo „mesečno" plačo. Za dijaka, ko položi maturo, so edini idealni poklici: profesor, medicinec, jurist, duhovnik. Nikdo se noče posvetiti poljedelstvu, obrtu ali trgovini, da bi dvignil blagostanje svoje in naroda. Prevladuje med celo človeško družbo nezdravo naziranje, da je samo oni „gospod", da je samo on „človek", ki dobiva mesečno plačo četudi pri tem strada. In tako nastaja nadprodukcija uradništva, a drugi poklici se zanemarjajo. Povest je od kraja do konca zelo zanimiva in velike literarne vrednosti in kot božično darilo zelo primerna. Prevod je oskrbel Starogorski. Broširan izvod stane K L50, lepo v platno vezan K 2"50. Naročite si to knjigo.
„Knjige Matice Slovenske" se dotiskujejo. Med letošnjimi knjigami utegne največ zanimanja vzbuditi izviren roman „Gospodin Franjo" iz peresa g. pisatelja Podlimbarskega in pa knjiga „Hrvatsko-srbske narodne pesmi" (junaške). Roman ima za snov zelo aktuelno narodno kulturno vprašanje. Hrvatsko-srbske nar. pesmi imajo obširne stvarne uvode in jezikovni komentar; nekaj jih izide v cirilici; dodan bo knjigi tudi zemljevid pokrajin, ki se omenjajo v pesmih. P. n. gg. poverjeniki in in člani, ki se še niso priglasili, naj to store čim prej (članarina 4 K). Ker bodo stroški za letošnje knjige posebno veliki, je želeti, da se prijavi čim več novih članov.
I. Kuprin:
Usodepolne posledice šale.
„Težko, da bi bil doživel še kdo tako originalen božič, kakor nekdo mojih bolnikov" — je pripovedoval dr. Slavinski, najboljši zdravnik v mestu za bolne na živcih. „Sicer Vam pa ne bom ničesar pravil o tem tragičnem slučaju, bolje je, ako to berete sami."
S temi besedami je odprl doktor sredni predal svoje pisalne mize, v katerem je v najlepšem redu ležalo več povezanih spisov različne velikosti. Vsak zveženj je imel svojo številko ter napisano ime.
„Ves ta predal je napolnjen z literaturo mojih nesrečnih bolnikov," nadaljuje doktor ter brska po zbirki. „Tu vidite celo knjižnico, katero sem v dobi zadnjih deset let skrbno sestavljal. Mnogo najdete tu zabavnega, mnogo ginljivega, a mnogo tudi poučnega ... In sedaj ... ali hočete čitati to-le?"
Vzel sem iz roke zdravnika zvezek, čigar strani so bile popisane z veliko, stoječo, a neenakomerno pisavo. Prečital sem knjižico z velikim zanimanjem ter priobčujem z zdravnikovim dovoljeni ves spis, ki se glasi:
Blagorodnemu gospodu dr. Slavinskemu, psihologu oddelek N. N. . . . bolnice.
Prošnja
Ivana Jefimoviča Pčelovodova, ki se nahaja v omenjenem oddelku.
Velecenjeni gospod!
Ker se nahajam že nad dve leti v oddelku za umobolne, poizkušam ponovno pojasniti pomoto, vsled katere sem — popolnoma zdrav človek — prišel sem. Obrnil sem se ustmeno kakor tudi pismeno na ravnatelja in na zdravnike in, kakor se gotovo spomnite, tudi na vas s prošnjo za blagohotno posredovanje, da bi dosegel zopet svojo prostost. Ker dosedaj nisem imel uspeha, dovoljujem si danes še enkrat zaprositi Vaše pozornosti. Vaša simpatična zunanjost kakor tudi Vaše človekeljubno občevanje z bolniki mi daje pogum do tega koraka. Prosim Vas iskreno, preberite to pismo do konca ter se ne dajte motiti po morebitnih slovničnih napakah ali nevezanih stavkih. Ali priznati mi morate, da je neznansko težko, prebiti dve leti popolnoma zdravemu v blaznici, poslušati zmerjanje paznikov ter brezmiselno govoričenje bolnikov in ostati pri tem še zmožen, izraziti jasno svoje misli. Dovršil sem sicer visoko šolo, a dvomim, da še obvladujem priprosta pravila sintakse.
Prosim Vas, da čitate moje navedbe s posebno pozornostjo, ker mi je dobro znano, da si vsi umobolni domišljujejo, da jih je zvijača zdravnikov, ali intriga, ali nesporazumljenje spravilo sem in da to posebno radi pripovedujejo svojim zdravnikom, paznikom in, žal, tudi svojim sotrpinom. Zato mi je tudi umevna nezaupljivost, katero imajo zdravniki napram nebrojnim vprašanjem. Prosim le. da se prepričate o resničnosti tega, kar si Vam usojam v naslednjem navesti:
Leta 1896. sem bil kot tehnik uslužben v znani jeklarni Kari Burg & Co. Razjezil sem se nekoč radi načina kaznovanja, kateremu so podvrženi tamošnji delavci, se spri s predstojniki ter zapustil brez odpovedi svojo službo.
Dne 24. decembra sem se odpeljal, da preživim novo leto s svojimi sorodniki. Vlak je bil prenapolnjen' s potniki in tudi v vozu, kjer sem bil jaz, je bilo več ljudi, kakor bi jih po predpisih smelo biti. Moj sosed na levi se mi je predstavil kot slikar, dijak umetniške akademije; nasproti mi je sedel nek trgovec, ki se je hodil na vsaki postaji pokrepčat s konjakom. Med drugim mi je pravil, da ima v mestu N. v Sirski ulici trgovino z živili. Povedal mi je tudi svoje ime, katerega pa se danes ne vem več spominjati. Glasil se je nekako kot Serduk ali Srednuk, skratka, sestavljal se je iz črk S R D N K U. O tem govorim radi-tega tako obširno, ker Vam bi le-ta, ako ga najdete, potrdil mojo izpoved. Postave je srednje velike, rdečega dokaj močnega obraza, plavolas, ima majhne oči ter je imel obrito brado.
Spati nismo mogli. Da si krajšamo čas, smo se pogovarjali ter pili po malem. Ob polnoči smo bili že docela omehčani in vendar se nam je bilo voziti še vso noč. Pol v šali, pol v resnici smo začeli ugibati, kaj bi storili, da bi lahko vsaj trt do štiri ure v miru spali. Hipno pa se je zjasnilo akademiku: „Gospoda moja, izborno sredstvo imamo, da si napravimo mir, le tega ne vem, ako v to privolite. Eden izmed naju mora igrati blaznega, drugi mora ostati pri njem in tretji gre k uradniku ter mu pove, da imamo umobolnega sorodnika seboj, ki je bil dozdaj miren, sedaj pa je dobil živčne napade in da bi bilo najbolje, da se ga izolira v varstvo sopotnikov.
Priznali smo sicer, da je akademikov načrt verojeten in enostaven, a nihče ni hotel prevzeti uloge blaznega. Naposled je trgovec predlagal: „Gospodje, odloči naj žreb!"
Bil sem izmed nas najstarejši in pravzaprav bi bil imel biti tudi najpametnejši. A vzlic temu
sem se udeležil tega nesrečnega žrebanja ter — potegnil iz trgovčeve roke žreb.
Komedija s sprevodnikom se je odigrala izredno naravno in je imela uspeh, da se nam je odkazal poseben oddelek.
Semtertja, ako je vlak dlje časa stal v kaki postaji, začuli smo pred vrati razburjene glasove:
„Dobro, ali ta oddelek . . . odprite vendar!"
Nato je odgovoril sprevodnik z zamolklim, boječim glasom:
„Oprostite, v tem oddelku Vam ne bi ugajalo ... v njem je umobolen ... ki ni prav miren . . .!
Takoj so utihnili glasovi in čuli so se odhajajoči koraki. Načrt se je navidezno posrečil. Spali in zabavali smo se izvrstno. Le jaz sem nekako nemirno spal, kakor da bi slutil kako zlo. Mora me je tlačila in spominjam se, da me je prebudilo iz spanja lastno bolestno stokanje.
Okolu desete ure dopoldne sem se prebudil. Moji sopotniki so bili odšli, bržčas so izstopili na kaki postaji. Mesto njih pa mi je sedel nasproti velik, močan človek, ki je nosil uniformo železniškega uradnika ter me pazno motril. Popravil sem si obleko ter vzel iz kovčega brisačo, da se grem umit. Komaj pa sem položil roko na kljuko, že je skočil ta človek name ter me vrgel na sedež nazaj. Razkačen radi te drznosti, sem se mu hotel iztrgati ter ga udariti po glavi, a nisem se mogel ganiti, ker me je držal kakor s kleščami.
„Kaj mi hočete?" zavpijem. „Spravite se in pustite me v miru!" — V prvem hipu mi je šinila misel v glavo, da imam opraviti z blaznim. Moj nasilnež pa me ves razgret od boja, potlači še čvrsteje na sedež ter reče s hripavim glasom:
„Mirno, prijatelj! Sicer te damo v okove in potem boč takoj vedel, kaj hočemo od tebe!" . . .
Sedaj šele se mi je jela daniti strašna resnica in v tem, ko sem pustil nasilnežu časa, da se umiri, mu odgovorim:
„Dobro! obljubim, da se ne ganem z mojega prostora, samo izpustite me!"
Bedak mi najprej niti verjel ni. Šele, ko je videl, da sem popolnoma miren, me je izpustil iz strašnega objema ter se mi vsedel nasproti na blazino. Ali njegove oči so bile venomer uprte vame ter me zasledovaie kakor mačka miš in na vsa moja vprašanja nisem dobil odgovora.
Ko je vlak obstal na postaji, sem slišal, ko je nekdo vprašal pri vratih: „Ali je bolnik tukaj?"
In drug glas je odgovoril:
„Da, gospod predstojnik!"
Nato so se odprla vrata in v oddelek se je prikazal postajenačelnik z rdečo kapo na glavi.
Z obupanim glasom sem zaklical: „Gospod postajenačelnik! Hvala bogu! Slušajte me!" ...
Ali v istem trenotku je izginila glava, vrata so zaloputnile in zopet me je objel moj stražnik.
Končno smo vendar dospeli v U. Po preteku kakih deset minut so prišli trije možje k rneni. Dva sta me zagrabila za roki, tretji pa, katerega je moj prejšnji stražnik podpiral, me je prijel za ovratnik mojega površnika.
Tako so me tirali \l voza. Prvi, katerega sem zagledal na kolodvoru, • je bil policijski uradnik. Obupno sem se obrnil do njega in zaklical: „Gospod policijski nadzornik, iskreno Vas prosim, poslušajte me!"
Dal je uradnikom znamenje, da se ustavijo, pristopil k meni ter me uljudno, skoraj nežno vprašal:
„S čim Vam morem postreči?"
Videlo se je, da hoče ostati hladnokrven, ali njegov nestalen pogled in nemirne poteze okrog usten so pričale, da je bil vedno oprezen. Razumel sem, da je moja rešitev edino v tem, da mirno in vezano povem, kaj se mi je pripetilo.
Ali je verjel mojim besedam ali ne? Semtertja sem čital iz njegovega obraza, da sočustvuje z mojo usodo; kasneje pa se mi je zopet dozdevalo, da prikimava moji pripovesti z onim izrazom v obrazu, s katerim se posluša pripovedovanje otrok ali blaznih.
Ko sem dokončal svojo pripovest, mi je rekel, ne da bi me pogledal v obraz, nežno in ugodno:
„Nikakor ne dvomim o istinitosti Vaših be-sedij ... ali dobili smo brzojav ... in naposled ... Vaši tovariši . . . prepričan sem, da ste popolnoma zdravi ... ali saj vendar ni nič hudega, ako govorite deset minut z zdravnikom. Nedvomno se bo prepričal, da ste v popolni posesti svojih duševnih moči ter Vas bo takoj odpustil. Priznati pa morate, da v takem slučaju nisem jaz merodajen."
Vzlic temu pa je bil tako ljubezniv, da mi je dal samo enega spremljevalca seboj, ko sem mu dal častno besedo, da ne bom skušal pobegniti.
Prišli smo v bolnico ravno ob uradni uri in ni mi bilo treba dolgo čakati. Kmalu je prišel višji zdravnik v spremstvu nekaj dijakov — sedem po številu — ki so si hoteli pogledati oddelek za umobolne. Višji zdtavnik je prišel naravnost k meni ter me gledal dolgo in ostro. Obrnil sem se proč, kajti imel sem občutek, da me ta človek iz kateregakoli vzroka sovraži.
„Prosim, ne razburjajte se," mi reče zdravnik, ne da bi odvrnil pogled od mene. — „Tu niste med sovražniki, nihče vas tu ne bo preganjal. Svoje sovražnike ste pustili v nekem drugem mestu . . .
j tu se ne bo nihče drznil, se vas tudi le dotakniti. Glejte, kroginkrog so le mirni, dobri ljudje; nekateri vas poznajo ter pomilujejo vašo usodo.
Imel me je nedvomno že iz vsega početka za umobolnega. Ugovarjati sem mu hotel, a pravočasno sem si to še premislil, ker vedel sem dobro, I da bo smatral vsak izbruh moje jeze kot znak I blaznosti. Zato sem raje molčal.
Zdravnik je potem vprašal po mojem imenu, I moji starosti, mojih stariših, mojem poklicu itd. Na i vsa ta vprašanja sem odgovarjal kratko in točno.
„Ali se počutite že dolgo bolnega?" vpraša ! me hipno.
Odgovoril sem mu, da se sploh ne čutim bol-\ nega ter da sem popolnoma zdrav.
„No, da . . . saj ne govorim o kaki resnejši 1 bolezni ... ali . . . morda trpite že dlje časa na ; glavobolu, brezspanju in halucinacijah? Ali ne ču-tite nehote utrujenosti v mišičevju?"
„Ravno nasprotno, gospod doktor, spim iz-i vrstno in niti ne vem, kaj je glavobol. Edinole j zadnjo noč sem slabo spal."
„To že vemo," reče mirno zdravnik. „Povejte mi bolj obširno, zakaj ste se začeli prepirati s spre-! vodnikom in zakaj ste grozili postajenaČelniku, ko je pomolil glavo v vaš oddelek?"
In sedaj sem povedal zdravniku obširno vse ono, kar sem pravil prej že tudi policijskemu nad- j j zorniku. Ali moje pripovedovanje ni bilo tako jasno in vezano kakor prej — motila me je množica ljudi, ki me je obdajala. Vrhtega me je razburjalo da me je ravnatelj hotel na vsak način smatrati za norca. Sredi mojega pripovedovanja se obrne j 1 zdravnik k dijakom z opazko:
„Glejte, gospodje, kako je/ življenje včasih j neverjetnejše od vsake fantazije."
Razumel sem dobro ironijo njegovih besedij. I Zardel sem in umoknil.
„Le mirno nadaljujte, saj poslušam," reče j zdravnik s hinavsko prijaznostjo.
V svojem pripovedovanju še nisem dospel do tja, ko sem se prebudil, ko me je prekinil z vprašanjem:
„Povejte, prosim, kateri mesec imamo?" „December!" odgovorim začuden nad tem j vprašanjem.
„In kateri mesec je bil poprej?"
„November!"
„In še prej ?"
Priznati moram, da sem že od nekdaj zame-■ njaval imena mesecev, ki se končajo na „ber" in
da sem moral, da odgovorim na to vprašanje, ne- i ' koliko premisliti ter pričeti z avgustom. Zato sem j
pri tem odgovoru nekoliko jecljal.
„No, vrste mesecev ravno ne veste izvrstno,"
reče ravnatelj površno med tem, ko se ni obrnil I več name nego na dijake . . . „Hipna utrujenost I možganov ... to se tudi pripeti . . . nadaljujte pro-j sim, jaz poslušam!" .
Kar pa je sedaj sledilo, sem že stokrat obža-| loval. Nisem prav ravnal ter sam sebi napravil l J neprijetnosti; ali ta način zašlišavanja jezuitskega j I zdravnika me je tako razjezilo, da sem glasno j zavpil:
„Neumneži! Saj ste vsi večji norci kakor
jaz!"
Ponavljam, da je bil ta vzklik nepreviden in i neumen, ali ponoviti Vam ne morem niti stotinko \ i zaničevalnega zasmeha, ki je tičal v vprašanjih [ I višjega zdravnika.
Le ta pa je komaj vidno mignil z očmi. In v prihodnjem trenotku so planili name strežaji od vseh strani. Jezno sem sunil par od n ih proč, a vrgli so me na tla ter me zvezali.
„Ta prikazen se imenuje „raplus" — nepri-, čakovan hipen izbruh —" te besede zdravnika sem i slišal, ko so me strežniki odnesli iz dvorane . . ."
„Iskreno Vas prosim, gospod doktor, verjemite vse, kar sem Vam tu napisal in če smatrate to za istino, potem je samo eno mogoče; da sem postal žrtev zdravniške pomote. Rotim Vas, da me čimprej rešite, kajti tukajšnje življenje je neznosno. Sluge so po pazniku podkupljene ter mi natrosijo vsak dan strihnina in cijankalija v jedila. Drug dan me mučijo te pošasti zopet s tem, da mi pokladajo razbeljeno železo na telo in prsi . . . in ravnotako me mučijo podgane ... te živali imajo bržkone lastnost. . ."
Tu prenehajo zapiski tega nesrečnika.
*
Kaj se to pravi, doktor? Ali je to mistifika-cija? Ali nezmiselna fantazija vročice?" vprašam, ko vrnem dr. Slavinskemu rokopis.
„A!i je kdo verjel dejstvom, o katerih je pisal ta človek?"
Dr. Slavinski se je bridko zasmejal. „2al, da je tu res zdravniška pomota" — mi reče ter položi rokopis v predal nazaj. Poizvedoval sem po trgovcu ter ga tudi našel. Mož se imenuje Sviridenko ter mi je vse potrdil, kar ste ravnokar j brali. Povedal mi je celo še več: Ko so tovariši ; ; sedeli na kolodvoru so pili toliko groga, da so I sklenili dosledno dokončali šalo. Poslali so vlako-| vodju sledeč brzojav:
„Zamudili vlak, ostanemo v Krivorečju, pa-! zite na bolnika!" — Seveda je bil to slab dovtip. |
,,Ali veste, kaj da je tega nesrečnika popolnoma ugonobilo? Ravnatelj tvrdke Kari Burg & Co. Ko se je tega človeka vprašalo, če je zapazil na Pčelovodovu kake izrednosti, je izpovedal, da ga smatra naravnost blaznim,- in da se je v zadnjem času obnašal naravnost besno. Mislim, da je to storil iz maščevanja."
„Ali čemu se potem zapre takega nesrečnika v blaznico, če veste ves dogodek" — vprašam razburjeno.
„Izpustite ga vendar!"
Slavinski je zmajal z ramami.
„Ali niste čitali konec rokopisa? Sloviti sistem naših zavodov je storil svoje ... ta nesrečni človek je bil ze pred štirimi leti spoznan neozdravljivo blaznim . . . Izpočetka si je domišljeval, da ga vsakdo preganja in zasleduje, potem pa je poslal popoln idiot!"
J. C. P.
Hudičevi mlin.
Visoko gori v Svetokatarinski dolini leži za vasjo Vetrnje divji vodopad — Hudičevi mlin.
Med visokimi smrekami in borovci zija v skalovju razpoka, ki nima dna. V to razpoko drvi neprenehoma peneča voda mlečnobelega hudournika s tako silo, da se tresejo stene in da se borovci v prepadu vsled zračnega pritiska zibljejo noč in dan, kakor bi jih majal Veter semintja. Večno strašno doneče bobnenje navdaja planine in gozdove in lahen oblak vodenega prahu leži liki svetlosiva -koprena vedno nad brezdnom. Globoko v dolini drve peneči valovi potem še čez posamezne pečine, katere so se zbog svoje velikosti dozdaj še uspešno zoperstavljale razdira-jočemu uplivu hudournika. Gromenja velikega slapa, v zvezi s šumenjem manjših padcev, ki spominjajo na ropotanje mlina, je pripomoglo k temu, da so hribovci nazvali divno lepo brezno hudičevi mlin. Tako grozno kakor to ime, so tudi pripovesti in bajke, ki so nastale tekom časa o tem kraju. Tako vedo planšarji pripovedovati o gorskih vilah, katere je po kratki prepovedani ljubezenski sreči v brhkimi lovci zaklel planinski duh v hudičevi mlin, kjer jih padajoče peneče vodovje vedno iznova požira ter bliskoma drvi navzdol. Tam se razbijejo ob velikanske pečine, ne da bi našle pri tem zaželjeno smrt. Pripovedovati vedo o velikih zakladih, ki jih čuvajo zmaji in pritlikavci ter o drznih divjih lovcih, ki so poskušali dvigniti to blesteče zlato, a se niso nikdar več vrnili iz prepada. Niti njih mrtvih trupel ni bilo najti doli v nižavi, kjer se izteka divji hudournik po planinskih tratah v dolinski potok.
Najbolj živo pa se je utisnila v spominu ljudstva pripovest o zvestem lovcu Boštjanu. To nesrečno sporočilo je še izza čas, ko tu še niso bili iztreljeni pianinski kozli in so imeli gozdarji večkrat z divjimi lovci krvave rabuke.
Divji časi so to bili takrat v lepem planinskem svetu in malo vetrinjsko pokopališče je sprejelo marsikaterega tihega prebivalca — zdaj gozdarja, zdaj divjega lovca — katerega je zahrbtna kroglja zadela v gozdu ali na samotni planinski višavi ter mu prinesla nepričakovano smrt. Končno je prišlo tako daleč, da ni hotel prevzeti nihče izmed lovcev več v oskrbo tega nevarnega lovskega okraja. Zadnji izmed teh je bil lovec Boštjan, ki je na strašen način končal v hudičevem mlinu. Boštjan je bil čvrst mladenič kakih trideset let, vitke postave in zvestih oči. Rade so ga imele vse dekleta v dolini. Pa tudi kmetje so ga cenili kot dobrega in poštenega človeka. Le divji lovci in marsikateri kmečki fant, posebno pa nekateri bajtarji, ki so bili itak na sumu, da so lovski tatovi,
Zahvala
g. Šinkovcu, mestnemu župniku
v Skofji Loki.
Najtoplejšo zahvalo za trudapolno delo in neumorno agitacijo pri volitvah v mestni kuriji, Vam izrekajo napredni volilci mesta Škofje Loke.
Bodite prepričani, da Vam želimo še dolgo vrsto let blagega pastirovanja v našem mestu in' okolici, ker bi v nasprotnem slučaju izgubili vso svojo moč in podporo, katero imamo v vaši vplivni osebi ravno ob času kakih volitev. Za nagrado pa pričakujte škofovih lekcij, katere Vam gotovo ne izostanejo!
V Skofji Loki, na dan naše zmage.
Več naprednih volilcev.
so ga sovražili iz dna srca. Pokazati pa mu tega niso mogli na drug način, kakor da so ga semter-tja zbadali z „izstradanim kušarjem", Jovskim hlapcem" ali „planinskim potepuhom", ki „le Bogu dan krade". Umevno je bilo, da so ga ti ljudje sovražili. Druga stvar pa je bila s Španovim Jan-četom, kateri je tudi sovražil Boštjana iz posebnega vzroka. Janče je bil sin bajtarja na skrajnem pobočju hriba. Tudi on je bil čedne postave, dasi ne tako brhak kakor Boštjan, oba pa sta se ko-, sala v ljubezni do Bajtove Majde. Majda je bila vedno tiho dekle. In če jo je tudi na potu v cerkev kdo nagovoril ali pa če se ji je na plesišču kmalu lovec, kmalu Spanov Janče dobrikal, ni vendar po njenem obnašanju nihče mogel soditi, da ji je prvi ali drugi ali sploh kateri izmed fantov bolj všeč. Očividno pa je bilo, da je vsled te ljubezni naraščalo sovraštvo med lovcem Boštjanom in Jančetom vedno bolj in bolj in bati se je bilo, da izbruhne pri prvi priliki. Stvar pa se je končala tako strašno in žalostno, kakor je ni nihče pričakoval.
Nekega popoldne je zapustil Boštjan lovsko kočo ter krenil v visoko gorovje nad hudičevim mlinom, odkoder se pa ni več vrnil. V skrbeh so čakali še prihodnjo noč na lovca, ker se pa le ni vrnil, slutili so, da se mu je pripetila kaka nesreča in po polnoči so se podali vaščani z bakljami, vrvmi i. t. d. na pot, da ga poiščejo in mu še pravočasno pomorejo. Dobri ljudje so iskali in klicali po gozdu in skalovju do ledenikov a o lovcu ni bilo nikjer sledu. Videli ga niso niti plan-šarji, niti ovčji pastirji niso vedeli povedati o njem.
Vedno bolj se je šepetalo v vasi o izgubljenem lovcu in posamezni glasovi so dolžili Spano-vega Jančeta hudodelstva. Nasprotno pa je trdila Boštjanova mati, ki je zelo žaloval za svojim edincem, da ni nihče drug kriv njegove smrti ka-
kor divji lovci. To pa še radi tega, ker so Boštjanu pred kratkim pribili na hišna vrata mrtvo sovo z listkom, na katerem so mu pretili, da se mu zgodi kakor sovi, ako se prikaže v teku treh tednov v planine. „Tako je bilo napisano na listku", je jadikovala stara ženica v lovski koči. „Divje kozle so hoteli loviti in ker jim moj sin šele prav ni dal miru, so ga ustrelili ter ga zagrebli v suhi plaz." V tem prepričanju se starka ni dala motiti.
Nekaj dni potem, ko je Boštjan izginil, je pritekel ves razburjen mlinar v vas ter pripovedoval ves zasopel, da je hudičev mlin proti svoji navadi izvrgel mrtveca, kateri je zvezan na rokah in nogah in ki ni nihče drugi kakor lovec Boštjan. Mlado in staro je hitelo na lice mesta k mlinu in našli so res mrtvo truplo Boštjanovo, viseče na jelševem grmu v vodi. Z razbito glavo in zlomljenimi rokami in nogami so potegnili nesrečnega fanta na obrežje. Roki sta mu bili z vrvjo tesno zvezani in tudi na levi nogi je visel konec vrvi, s katero so bile bržkone tudi zvezane noge. Klo-
buk in puško lovca so našli nad visokim vodopadom v grmičevju.
Ni bilo torej več dvoma, lovca Boštjana je pahnila zlobna morilčeva roka zavratno iz visočine v strašni prepad hudičevega mlina. Ni padel oko v oko v poštenem boju z divjimi lovci, tudi ponesrečil se ni, ampak izvršil se je strašen podel umor, ki ga dozdaj še ni bilo pomniti v tej dolini. Ker se je v takratnem času smatralo divje lovce še za nekake junake in nikakor ne za strahopetne in zahrbtne morilce, si je ljudski glas iskal drugega morilca in ni dolgo trajalo, da se je najprej tiho, potem pa vedno  glasneje   imenovalo ime
Kino J. Nadižar
soboto in
Nov spored.
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem preselil svoj
modni salon za
In gospode
iz Glavnega trga št. 117
(I) v Likozarjevo hišo št. 128 prvo nadstropje. II)
Zahvaljujoč se si. občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje, priporočam se tudi v a   nadaljno naklonjenost in obilen poset slavnoistega. «-•-•
# Viljem Pfundtner. #
■^■V^^miT^S^i   i^U^00wmm^i^\   uSu-f^^nm^^^f    m^2f**^n**~či{m •   ^V*"^^**!^!    %ftX,,SJ^     M^^Bte^^ ^r^*-Xwl
Zahvala.
Za izkazana sočutja ob bridki izgubi nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in strica, gospoda
Ferdinanda Hlebca
se tem- potom iskreno zahvaljujemo vsem slavnim društvom, preč. duhovščini, zastopnikom c. kr. uradov, za podaritev krasnih vencev in vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
V Kranju, 18. decembra 1913.
Žalujoči ostali.
NAZNANILO.
Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je po svojemu umrlemu soprogu
prevzela trgovino
in prosi slavno občinstvo, da ji blagovoli ohraniti še nadalje svojo naklonjenost.
Kranj, 18. dec. 1915. Fani Hlebš.
®
Tomaževo žlindro
in vsa druga
i
umetna gnojila
po nainižji ceni priporoča
tvrdka „MERKUR", Peter Majdič,
KRANJ
1C
37
8
Španovega Jančeta. Tekmoval je z lovcem za Majdino ljubezen in večkrat je pravil, da se bo dogodila prej nesreča, kakor da bi prepustil Majdo drugemu. Kar je bilo pa najbolj obtežilno zanj, je bilo to, da ga ni bilo* onega usodepolnega večera doma, niti se ga ni videlo drugod. Janče je torej moral biti morilec. Da se mu ni moglo do sedaj niti najmanjšega oporekati, ni prišlo v poštev. Ko pa je, prisiljeno po govoricah, tudi sodišče poseglo po Jančetn ter ga oklenjenega pustilo odpeljati iz vasi, je bilo gotovo, da ni nihče drugi kakor Janče umoril lovca Boštjana.
Sodnijska preiskava se je nadaljevala in obtežilno je bilo za Jančeta ravno to, da ni hotel povedati, kje je bil omenjeni večer, ko se je zgodil umor. Jančeta so videli tisti večer korakati po dolini navzdol, ali nihče ni vedel, kam da je šel. Sam pa tudi ni mogel verojetno dokazati, da se že zvečer, ali ponoči ali zgodaj v jutro vrnil.
Vobče se je torej smatralo, da je Španov Janče zalezoval Boštjana, ga hipno napadel in ker je bil močnejši, ga premagal ter zvezanega vrgel v žrelo hudičevega mlina. Tega mnenja je bila v kratkem vsa dolina, dasiravno je govorilo marsikako dejstvo proti. Le ena oseba se je potegovala za Jančetovo nedolžnost in to je bila Bajtova Majda. Odkar so Jančeta odvedli v zapor, je dekle ležalo na vročici v postelji ter ni moglo javno zagovarjati Jančeta. Radi tega pa je imelo kmalu potem pogovor z materjo in dušnim pastirjem, po katerem se je duhovnik oblekel v črno praznično obleko ter šel na sodnijo, da pove tam v Majdinem imenu strogim gospodom sodnikom, kje je bil nesrečni večer Španom Janče in da vsled tega ni mogel biti ob istem času par ur dlje pri hudičevem mlinu. Nato so Jančeta poiskali v zaporu ter ga še enkrat izpraševali. A na vsa sodnikova vprašanja je venomer zatrjeval, da je nedolžen in da ne more povedati, kje je bil. Ko pa je duhovnik ponovil izpoved Majde, se je fant zjokal ter pripoznal, da je bil pri njej. A če ona sama tega ne bi bila priznala ne bi bil nikdar po-vedar, da jo je obiskal.
Posledica tega je bila, da se je odpravil sodnik s svojim pisarjem sam v oddaljeno gorsko dolino in da je sestavil zapisnik o Majdini .izpovedi. Po te izpovedi so potem Jančeta takoj oprostili.
Ko se je fant vrnil domov, je ravnokar pel v vasi mrtvaški zvonec in kajžarica ga je peljala v čumnato Majde, kjer je le ta ležala mrtva in bleda med. gorečimi svečami na mrtvaškem odru.
Tako se je žaiostno končal ta dogodek, ne da bi se našel sled o pravem morilcu. Šele mnogo let kasneje je ponesrečil daleč doli v dolini nek star drvar, ki je pred svojo smrtjo obstal, da je v družbi z nekim divjim lovcem umoril lovca Boštjana pri hudičevem mlinu. Boštjan ga je presenetil, ko je ravno z ustreljeno kozo na hrbtu hotel v doiino. Njegov tovariš pa da je lovca razoražil in prisiliti sta ga hotela k prisegi, da jih ne bo naznanil. Ko jim je pa lovec povedal, da je že svojemu gospodarju prisegel zvestobo in da ne postane krivoprisežnik tudi za ceno svojega življenja, sta mu divja lovca zvezala roke in noge ter ga spustila najprve samo nekoliko nizdol v prepad v bobneče in peneče se valove. Parkrat sta ga morilca potem zopet potegnila navzgor, da vprašata, ali je voljan sedaj priseči. Ko jim pa naposled Boštjan sploh ni več odgovarjal, sta spustila vrv in trenotek kasneje je smrt končala trpljenje junaškega lovca.
Tako je smrtnoranjeni drvar posvetil šele po dolgi vrsti let v zagonetni umor, pri čemur tudi ni zamolčal, da jima je Boštjan prerokoval nenaravno smrt. To prerokovanje se je tudi obistinilo, ker se je njegov tovariš pogreznil v razpoko ledenika, on sam pa se je tudi sedaj ponesrečil, dasiravno se ni nikdar več dotaknil puške od onega strašnega dogodka ter si je služil svoj kruh s poštenim drvarskim delom.
Štiri človeške žrtve je torej požrl po ustnem sporočilu hudičev mlin, vzroka dovolj, da so se ljudje bali in ogibali groznega brezdna.
Po strašni smrti lovca Boštjana ni skozi desetletja nihče več hotel prevzeti službo lovca v planinah, kar je imelo za posledico, da so lovski tatovi izstrelili tudi zadnjega divjega kozla v teh planinah.
Razno.
Lev v šoli. Nekemu krotitelju v Kostingu le pobegnila levinja in ubežala v šolsko poslopje, kjer je med šolarji nastala velika panika. Nekega sedemletnega dečka je levinja težko ranila. Krotitelj je levinjo ujel.
Bik prodan za 186.560 frankov. Na gospodarski razstavi v Buenos Airesu je bil prodan durhamski bik „Ame-ricus", last doktorja Leonarda Perevra. Bik je bil prodan po končani razstavi na prosto-volji javni dražbi. Boj je bil hud. Končno je bika kupil za 186.560 frankov veletrgovec z živino Ginocchi.
Nezgoda v premogo-kopu. Iz Novega Yorka poročajo: V premogokopu v Glendwoospringu v Koloradu se je zgodila grozna oksplo-zija. 43 rudarjev je bilo zasutih. Do sedaj so izvlekli 15 mrličev.
Samomor ljubimcev. Z
Dunaja poročajo: Predvčerajšnjim so našli blizu postaje Purkersdorf-sanatorij na železniškem tiru dve trupli. Policija je dognala, da sta mrtveca Janez Schwarz od 82 pehotnega polka in njegova ljubica 31 letna služkinja Marija Krasniggiz Spodnjega Dravograda.
Vsled 10 vinarjev iz službe. Uprava zagrebškega tramovaja je odpustila iz službe sprevodnika Cvikla, ki je bil uslužben pri tramo-vaju že 24 let, ker je dovolil, da se je sin peljal zastonj.
Vašo soprogo, Vašo hčer, Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom
I Razveselite
izvirnega Singerjevega
šivalnega stroja
Dobivajo se v vse}} prodajalna}), ki imajo poleg stoječe <5-i$vesek ali po naši}) potniki}).
Singer Go. deln. družba Šivalnih stroiev
Kranj, Glavni trg št. 119.
75 19—16
8
II II
m
i
i
i ■
i
i
i
lr II II II II
Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
iz renomirane zalogo piva
Pivovarne Goss
v Kranju,
Kokriško predmestje (Zeballova vila.)
Svetovni sloves piva ter točna in kulantna postrežba dajeta mi upanje, da se gg. gostilničarji pridružijo v krog zadovoljnih odjemalcev in nudijo cenjenim gostom prvovrstno pijačo.
Priporočujoč se za obila naročila
z odličnim spoštovanjem
Fran Sitar
zastopnik Gdssove pivovarne.
II II II II
162 5—2
^£ ^
Zobozdravnici in zobotehnični atiuo
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. liolzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
SO
Darila!
Odboru Dijaške kuhinje v Kranju so poslali: I. Ambrož, c. kr. morn. žup. v. p. v Predtrgu 10 K,•Tone Je-zeršek, Princ Regent (po g. B. Bloudku) 3'60 K, Val. Jakelj, župnik v pok. v Lahorčah 4 K, J. R. Hočevar, lekar na Vrhniki 10 K in odbor zveze trgovcev in trgovk mesta Kranja namesto venca na krsto umrlemu g. Ferd. Hlebšu 23 K. — Vsem darovalcem in darovalkam prisrčna hvala!
Odda se
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami
za 1. februar 1914.
Podatki pri upravništvu tega lista.
■	■	■	■	■	■II	m	m	m	u
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
J. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
#V., Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—17
U.K. čaji
1
London
svetovnoslavm!
Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju.
Kupovalci! SteTS Osvald Dobeicu ^St«
kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti-i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vike, noži žlice i. t. d. 29—24
Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah.   Gostilničarji in neveste imajo posebne cene.
Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni SffOJ za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. Postrežba točna in solidna.
M. Rant ■ Kranj
&4
S
Priložnostni nakup OUOŠkitl VOZlČliOV.
Trbovljski in češki premog.
Nakup suhih gob in deželnih pridelkov.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
4 52-50
v
KOLESARJI, zahtevajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—39
Karel Čamernik k Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, 5K33$S
motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
11111111111111111111 n 111 n 1111 x 1111 t 11111111 m i m 111111111 n 11 mii|>ci
700
99
76
trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C. Pleiweiss 10-51
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
jesensko in zimsko sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
j Nf akup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni cei.|
Veletrgovina   H. Ma|đJB Hrani
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma- C&IaH3^
tinski portland cement    99^CI1WI»0 za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Trbovljski premog. '       Umetna gnojila. '
i  Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
•a
ca
3
03
N
*C > U
m
N
<u
ca
O
o o
o o
Q0
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranine vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
43/ 0 4 0
brez odbitka rentnega davka.
7-51
3
05 O.
o o
© o o
PO
N O
3
N 03
SjjT
5*
O.
r h
b
h
b
b
14—42
in
priporoča
Rudolf Rus
urar in trgovec poleg lekarne v Kranju
Ustanovljeno leta 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Vsake vrste  ščipalniki in
očala. Ročne in žepne električne svetilke, najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
H
i
50 vinarski bazar
in
• • najnovejše igrače
za Božič in Novo leto
= v veliki izberi razstavljeno v I. nacist. =
kakor druga primerna darila, se prodajajo radi pre-::    zidave trgovine po skrajno nizkih cenah. ::
i | A. Adamič, Kranj
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po
13—51
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
1»
I 1 I I
e
ilHi
Jamčeno čisto, jedrnato
2 52-51
MILO — Solnce.
Tovarna: Ig. Fock9 Kranj
Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Esch weger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
zato naihol» nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobno,   stearinske sveče. Kolomaz.
najizborneje in današnjim cenam primerno najceneje
iS
i I 1 I
157 7-6
Za Ml
ii novo leti!
Radi opustitve igrač in damskih ročnih torbic iste po
zelo znižani ceni.
M. RANT :: KRANJ
Savsko predmestje.
Ki
Vinska veletrgovina 1
Rudolf Kokalj, Kranj
.si
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
= vina-
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralni! voda.
= Tiskarna „SAVU v Kranju =
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okraju!
36 26—25
ica v Kruli
obrestuje hranilne vfoge po
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženie) nad
325.000 kron.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5\V"<> na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad
■
I
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici
I I I
■
I
,—A
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
>< 5 milijonov IOO tisoč kron I I    uraduje na rotovžu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
II
I   I   vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne. .«
8
l
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
39