Leto Vin., št. 25 TnJw&f®" xvt, ü. 143 •) Lfcbljana, ponedeljek 24. JimQa 1935 Cena 2 Din ^ittvtuoLvu. ujuuijana, &na£ljeva allea 6. — Telefon fit. 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. toseratn) oddelek: Ljubljana, fielen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t- 11. — Telefon fit. 24S&. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190. podružnica Jesenice: Prt kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerfa. Ponedeljska izdaja Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefa fit. 8122, 3123. 8124, 312» tn 8136 Ponedeljska lrdaja »Jutra« tzhaj* vsav ponedeljek «jutraJ. — N* roča se posebej to velja po pofit prejemana Din 4.-, po ramafiat rih dostavljena Din .V- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva vL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Novo vlado sestavlja dr. Milan Stojadinovic Beograd, 23. junija, r. V teku današnjega dne so se nadaljevale konzultacije na dvoru. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes v avdijenco zaradi konzultiranja glede rešitve vladne krize ob 10. g. dr. Antona Korošca, ob i 11. g. Jovana J o v a n o v i c a, ob 15. g. dr. Mehmeda S p a h o in ob 16. uri g. Svetislava H o d ž e r o. Beograd, 23. junija. M. G. dr. Vladko Maček je danes ob 9.20 v spremstvu nekaterih ožjih sotrudnikov in prijateljev odpotoval iz Beograda inse vrnil v Zagreb. Beograd, 23. junija. M. Nj. Vis. knez namestnik Pavle fe nocoj ob 21. sprejel v avdijenco finančnega ministra g. dr. Milana Stojadinovica in mu poveril mandat za sestavo vlade. Italija hoče Protektorat nad Abesinijo Mussolini izkorišča nemško taktiko napram Nemčiji za dosego svojih ciljev v Abesiniji Pariz, 23. junija, r. Angleški minister Eden, ki je imel dva dni trajajoče razgovore s francoskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Lavalom glede posledic angleško-nemškega pomorskega sporazuma, je sinoči odpotoval v Rim, da stopi v osebne stike z Mussolinijem in tudi njemu pojasni najnovejšo akcijo angleške diplomacije, ki je napravila vtis, kakor da Anglija zapušča skupno fronto velesil in se skuša na lastno roko sporazumeti z Nemčijo. V Rimu bo ostal Eden dva do tri dni, nakar se bo znova ustavil v Parizu, da nadaljuje razgovore z Lavalom, ker do sedaj ni mogel prepričati Francije, da je angleška politika v skladu s francosko-angleškim zavezništvom. Po sodbi pariških diplomatskih krogov pa Eden nima samo naloge zagovarjati v Rimu angleško-nemški pomorski sporazum, marveč v prvi vrsti posredovati v italijansko-abesinskem sporu. V tem pogledu bo naletel Eden na velike težkoče. že ob priliki nedavnega razgovora z angleškim poslanikom v Rimu je Mussolini kategorično izjavil, da Italija ne bo niti za trenutek pomišljala in izstopila iz Društva narodov, ako bi svet Društva narodov sprejel glede abesinske pritožbe kako resolucijo, ki bi ne bila v skladu z interesi Italije v vzhodni Afriki. Pri tej priliki je Mussolini ponovno opozoril na to, da je mirna poravnava abe-siraskega konflikta mogoča samo tedaj, ako dobi Italija nad Abesinijo sličen Protektorat, kakor ga ima Anglija nad Egiptom in Francija v Maroku. V ostalem pa je Mussolini angleškemu poslaniku namignil, da Italija ni prav nič bolj kršila francosko-angleško-italijanski dogovor glede nedotakljivosti Abesinije, kakor je kršila Anglija s sklenitvijo angleško-nemškega pomorskega sporazuma versajsko mirovno pogodbo in druge pogodbe med velesilami. Angleški poslanik je s svoje strani opozoril Mussolinija na to, da postopanje Italije v abesinskem konfliktu zelo ogroža enotno fronto velesil, ki je bila določena v Stresi. Mussolini je vztrajal pri svojem mnenju, da posebni angleško-nemški sporazum v mnogo večji meri ogToža to fronto. Baš zaradi tega stališča Mussolinija se je angleška vlada odločila, da pošlje ministra Edena v Rim, da bi skušal po-slednjič doseči mirno poravnavo italijan-\ko-abesinskem konfliktu, ki se bo sicer neizogibno razvil v italijansko - angleški konflikt. Izjava abesinskega cesarja London, 23. junija. AA. Današnji »Sunday Chronicle« priobčuje intervju, ki ga je dal njegovemu poročevalcu abesinski cesar. V tem intervjuju poudarja cesar, da se Abesinija zaveda svojih dolžnosti kot članica Društva narodov in podpisnica Briand-Kellog-govega pakta ter ne bo opustila nobene poti, da se prepreči oborožen spopad. Ne moremo si misliti, je dejal abesinski cesar, da se Društvu narodov ne bi posrečilo urediti tega spora. Doslej nismo mobilizirali niti ene vojaške enote, še manj smo pa kje zbirali čete. Trudimo se, da vse storimo, da se čim prej najde ugodna mirna ureditev spora. Toda če se bo ta stvar še dalje odlašala in s tem Italiji dajala priložnost, da se pripravi za vojno, bo potrebno, da se tudi mi za ta primer resno pripravimo. Grški oficirji v abesinski vojski? Pariz, 23. junija. AA. Po neki nepotrjeni vesti iz Carigrada nameravajo grški častniki, ki so po nedavni grški revoluciji zbežali v Turčijo, stopiti v abesinsko vojsko. Opravičilo zaradi incidenta v Addis Abebi Rim, 23. junija. AA. Agencija Stefani poroča iz Addis-Abebe, da je abesinski zunanji minister obiskal italijanskega poslanika ter se uradno v imenu abesinske vlade in v svojem imenu opravičil zaradi incidenta, ki se je pripetil pred nekaj dnevi prvemu tajniku italijanskega poslaništva, ko je neki abesinski oficir raztrgal italijansko zastavo. Abesinski zunanji minister je izjavil, da so krivci v zaporu in da se vrši preiskava proti njim. Izid te preiskave bo abesinska vlada sporočila italijanski vladi. Italijanski poslanik je to izjavo sprejel na znanje. V političnih krogih trde, da italijanska vlada stoji na stališču, da s to opravičbo abesinskega ministra incident še ni likvidiran. Italijanska vlada bo predvsem počakala izida preiskave. Novi transporti Neapel j, 23. junija. IAA. V vzhodno Afriko je odplul parnik > Gange« z 29 oficirji in 50 podoficirji, 1800 vojaki in znatnimi količinami vojnega materijala. Obenem je odplul tudi parnik »Confidenza« z velikim številom konj in precejšnjim tovorom velikega vojnega materijala. Rooseveltova socialna zakonodaja Uvedba splošnega zavarovanja za starost in brezposelnost — Skrbstvo za siromašne matere in deco — Reforma bankarstva Washington, 23. junija, d. Rooseveltov sunek proti velekapitalu, velikim dediščinam, darilom in visokim dohodkom z novim davčnim zakonom, kakor tudi preteklo sredo^ v zveznem senatu s 76 proti 6 sprejeti načrt socialnega zavarovanja, dokazujeta, da se ameriška vlada čim dalje bolj odvrača od politike brezbrižnosti, čeprav bo socialno zavarovanje izvedeno po posameznih državah in ne kot zvezni ukrep. Zavarovanje zoper brezposelnost, ki predstavlja važen del socialnega zavarovanja, bo obsegalo 25 milijonov delavcev. Renta brezposelnih delavcev, starih nad 65 let, naj bi znašala 35 dolarjev na mesec. Ker je ta načrt reprezentančna zbornica odobrila že pred dvema mesecema, se imajo izvršiti le malenkostne Izpremembe v besedilu, preden bo postal zakon. Glavne točke predloga o socialnem zavarovanju so naslednje: 1. Starostne rente za siromašne osebe nad 65 let starosti naj plačujejo posamezne države. 2. Letne rente za nameščence nad 65 let starosti v zneskih od 52.50 do 85 dolarjev na mesec se izplačujejo po višini namesčen-skih prispevkov. Izplačevanje te rente naj bi se pričelo šele leta 1942. Sredstva naj bi se zbrala na ta način, da bi prispevali delodajalci in delojemalci po en odstotek. Ta davek naj bi se zvišal vsaka tri leta za pol odstotka, tako da bi narastel do 3 odstotkov v letu 1949. Nameščencem bi se obdavčilo samo prvih 3000 dolarjev. 3. Poravnava upravnih stroškov naj bi bila pobuda vladam posameznih držav za ustvaritev zavarovanja zoper brezposelnost. V to svrho naj bi se obdavčili vsi delodajalci, ki zaposlujejo nad 10 delavcev. Davek naj bi znašal na podlagi mezdnih izkazov leta 1996 en odstotek, naslednje leto dva odstotka, od leta 1938 dalje pa 3 odstotke. 4. Za oskrbo otrok bi prispevala zvezna vlada tretjino stroškov posameznim državam. Enako visoke zneske bo prispevala zvezna vlada za pokritje stroškov posameznim državam za oskrbo siromašnih mater in otrok, kakor tudi za preskrbo pohabljenih otrok. K temu bi prišle še podpore posameznim državam za splošno pospeševanje javnega zdravstva. Sedaj preostaja, da parlament sprejme Se agrarne zakone. Posebno ostra borba je bila v senatu za reformo bankarstva in za zakon o odstranitvi holding-društev, ki so ponekod izvajala pravo finančno diktaturo. Sedanje parlamentarno zasedanje bo trajalo Se nekaj tednov, nakar bo zaključena Spremembe v diplomatski službi Beograd, 23. junija, r. »Službene Novi-ne« objavljajo ukaz o napredovanju in premestitvah v diplomatski službi. V višjo skupino so napredovali Vladislav Martinac, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva, dr. Nikola Moskotelo, svetnik zunanjega ministrstva in dT. Vojislav Rado vanovič, tajnik poslaništva v Londonu; premeščeni so dr. Ljudevit Koser, svetnik zunanjega ministrstva za generalnega konzula v Celovcu, Vladimir Milanovič, svetnik poslaništva v Bukarešti v zunanje ministrstvo, Vladimir Šaponjič, tajnik zunanjega ministrstva za konzula v Korči, dr. Teobald Vodušek, podkonzul v Trstu, za tajnika zunanjega ministrstva in Mihajlo Babamovič, tajnik zunanjega ministrstva za vicekonzula v Pečuju. Odhod čsl. poslanika Beograd, 23. junija, p. Danes dopoldne je zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo službeno mesto v praškem zunanjem ministrstvu dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Paul Wellner. Na kolodvoru so se poslovili od njega v imenu predsednika vlade pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, z višjimi uradniki ministrstva, osobje češkoslovaškega poslaništva, francoski in rumunski poslanik ter veliko število osebnih prijateljev odhajajočega diplomata. Kongres mednarodne trgovinske zbornice Pariz, 23. junija. AIA. V ponedeljek 24. t. m. se začne osmi kongres mednarodne trgovinske zbornice, ki se ga bo udeležilo nad tisoč delegatov iz evropskih držav in Amerike, dalje Kitajska, Japonska, Avstralija in Britanska Indija. Na dnevnem redu kongresa so med drugimi vprašanji problemi organizacije, produkcije, mednarodna trgovina, ureditev transportnih sredstev, vprašanja kapitala itd. Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal minister n. r. Ivan Mohorič, narodni poslanec in generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Reforme v italijanski vojski Rim, 23. junija, k. Vojno ministrato je včeraj izdalo odredbo, s katero se premeščata poveljništvi armadnih zborov v Flo-renci in Veroni bližje meji. Poveljništvo florentinskega armadnega zbora je bik) premeščeno v Verono, poveljništvo veron-skega pa v Bolcan. Po drugi odredbi ministrskega sveta se formacijsko številčno stanje italijanskega vojnega letalstva v mirovnem času poveča za 500 enot. Ta odredba stopi v veljavo 1. julija. Mednarodni festival vojaških godb Pariz, 23. junija. AA. Danes se je v živalskem vrtu v boulognskem gozdu ob nenavadno lepem vremenu vršil festival inozemskih vojaških godb. Koncertni del so izvajale belgijska, norveška, italijanska in ameriška godba. Koncertu je prisostvovala velikanska množica poslušalcev. Darilo abesinskega cesarja predsedniku Poljske Varšava, 23. junija. AA. Abesinski cesar je daroval predsedniku poljske republike prekrasnega leva, ki je včeraj prispel ▼ Varšavo v posebni kletki in so ga takoj prepeljali v varšavski živalski vrt. Kako si Avstrijci ustvarjajo prijatelje Dunaj, 23. junija. AA. Kakor zn^no bo pred kratkim zaprli lektorja angleščine na graški univerzi Adamsa, ki je angleški državljan. Očitali so mu nacionalno socialistično delovanje. Glede na to se je vršil pToti njemu proces zaradi veleizdaje. Zdaj so pa kazenski postopek ustavili, ker je iAdams izjavil, da bo zapustil avstrijsko ozemlje, kakor hitro uredi svoje zasebne stvari Po tej izjavi so Adamsa izpustili Mednarodna konvencija o delavskih dopustih in pokojninah Ženeva, 23. junija. AA. Mednarodna delovna konferenca je skoraj soglasno sprejela celotni načrt sklepov, ki jih je izdelala komisija za enomesečni odpočitek delavcev, vendar imajo med tem dopustom prejemati plačo. Tudi konvencijo o 40urnem tedniku je konferenca odobrila, in sicer z 79 glasovi proti 30. Konvencijo o pravici delavcev do pokojnine so sprejeli soglasno. Naročite — čltajte „ŽIVLJENJE iN SVET" Naš! sokolski prvaki Savezno prvenstvo sta si priborila br. Boris Gregorka (Ljubljanski Sokol) in s. Julejka Stefanini (Zagreb IL) Ljubljana, 23. junija Danes dopoldne so se na telovadišču Ljubljanskega Sokola nadaljevale in končale tekme za prvenstvo SSKJ. Člani in članice so nastopili še v prostih panogah in sìcct: člani v teku na 100 m, v metu krogle, v plezanju po vrvi 7 m ter v skokih v višino in daljino, članice pa v teku na 60 m, metu diska in v skoku v višino. Mnogi od telovadcev, ki so nastopili včeraj na orodju, danes niso mogli nadaljevati tekme deloma radi poškodb, de'oma radi nerazpoioženosti odnosno obolelosti — n. pr. br. Primožič — nastopiti v vseh lahkoatletikih točkah, zato končni rezultat ne more nuditi popolnoma točne s!ike o pravi m-»či fteb udeležencev tekme. Od 33 prijavljeni èianov se ;e tekme udeležilo 27 in je končni uspeh tekem na crsd-ju in v laf>k'i atletiki naslednji: Prvak SKJ br. Boris Gregorka (Ljubljanski Sokol) je dosegel nad 86%. Sledijo mu br. Pristov Janko z Jesenic z 84%, dalje Grilec Konrad (Maribor Matica), br. Bu-dja (Beograd I), Boltežar (Zagreb II), Košnik (Kranj), Malnarič (Ljubljanski Sokol) in Antosiewicz (Ljubljanski Sokol). Nad 75% dosegljivih točk je doseglo 11 tekmovalcev. Po društvih so bili udeleženi pri tekmi: iz Lju"» jrne 7, iz Bejgrads 5, iz Zemuna 1, z Jesenic 1, za Kranj 3, Ct-lie 1. iz Zagreba 6 in iz Mmbora 3. Sodniški zbor je bil sestavljen iz bivših mednarodnih tekmovalcev in članov žup-nih TO. Na posameznih orodjih so bili najboljši: Na drogu br. Antosiewicz, na bradlji br. Vadnov Jože, na krogih br. Budja in na konju br. Gregorka. V prostih panogah so bili predpisani za 100 točk gotovi najvišji rezultati, zato so posamezni tekmovalci niso trudili, da bi dosegli posebne vrhunske uspehe, pač pa vsaj predpisano najvišjo znamko. Enako velja seveda tudi za proste panoge članic. Članski prvak br. Gregorka Boris je svojo zmago popolnoma zaslužil in je prvič, kar tekmuje, prvak države v celoti Brata Pristov in Grilec nista razočarala, ker smo pričakovali, da se bosta odlično plasirala. Zelo sta se popravila br. Budja in Boltežar. Posebej je omeniti še br. Koš-nika iz Kranja in Malnariča (Lj. Sokol), ki sta dosegla svoje do sedaj najlepše uspehe. Stari mednarodni tekmovalec br. Antosie-wicz je ponovno z veliko rutino in eleganco izvajal marsikatere težke vaje. Po mnenju br. načelnika dr. Pichlerja bo zastopala vrsta omenjenih osmih prvo-plasiranih bratov našo državo odn. SSKJ na letošnjem vsesokolskem zletu v Sofiji Kakor rečeno pa pri tej tekmi končni uspeh ne more nuditi prave slike, zato ker so bili nekateri odlični tekmovalci na orodju radi poškodb primorani odstopiti od tekmovanja v lahki atletiki. Tako bi v vrsto med drugimi prav gotovo spadal odlični Vadnov Jože ali še drugi Gotovo bo načelništvo SSKJ še temeljito pregledalo vrsto, predno bo ta odšla v Sofijo, enako seveda tudi za ostale priprave in trening za olimpijado, kamor jugoslovenski Sokoli prav gotovo pojdejo in jim le želimo, da bodo enako častno kakor vselej doslej zastopali svojo domovino in ponovno osvojili če ne prvo vsaj eno izmed zmag in olimpijskih lavorik. Končno številčno stanje in uspeh stvenih tekem prinesemo jutri. Francoska vojna mornarica se ne da nadkriliti biava francoskega pomorskega strokovnjaka — Francija se ne čuti več vezane glede omejitve ▼ pomorském oboroževanju Pariz, 23. junija. AA. »Intransigeantc poroča, da je neki visok francoski pomorski strokovnjak dal njegovemu poročevalcu izjavo glede na sklenitev pomorske pogodbe med Anglijo in Nemčijo. Med drugim je dejal: Naj se zgodi karkoli, nemška mornarica ne sme nadkriliti naše. Francosko brodovje je veliko ln znaša 30 % angleškega. Ponovna svoboda, ki cd jo je Francija na tem polju izgovorila, ni treba, da bi vodila v novo oboroževanje. Ta trenutek gradimo nove vojne ladje v skupni tonaži 146.000 ton, če bo potrebno, bo pa Francija lahko še povečala gradnjo novih ladij, ker ima 17 ladjedelnic. Sporazum Anglija-Irska? Tajna pogajanja med Londonom In Dubfinom — Po doseženem sporazumu bodo sledila še oficielna pogajanja London, 23. junija. AA. Veliko pozornost je v britanski prestolnici zbudil članek današnjega »Sunday Expressa«. List pravi, da se že več mesecev vrše razgovori za sklenitev dokončnega sporazuma med Veliko Britanijo in Irsko. Te razgovore vodi ob popolni izključitvi javnosti več zelo uglednih britanskih in irskih osebnosti, ki jih pa list ne omenja. 'Angleži zahtevajo od Devalere v glavnem samo to, da se odreče svojemu republikanskemu programu in popolni izločitvi iz britanskega imperija, s svoje strani pa ponujajo Irski gospodarske in druge ugodnosti Omenjeni londonski tednik trdi, da stoje ti zaupni in neuradni razgovori tik pred ugodnim zaključkom. Ko bodo razgovori zaključeni, bodo njih rezultat objavili in nato se začno uradni razgovori, katerih uspeh bo s tem že vnaprej za* gotovljen. 800 žrtev v Reinsdorf« Zaključno uradno poročilo o žrtvah eksplozije ▼ tvor* niči eksploziv v Reinsdorfu Berlin, 23. junija, r. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo o žrtvah eksplozije v veliki tvornici eksploziv v Reinsdorfu. Po dosedanjih dokončnih uradnih ugotovitvah je bilo 68 delavcev ubitih, 34 pa jih pogrešajo in so brez dvoma našli smrt pri eksploziji, tako da znaša skupno število smrtnih žrtev 102, to je dvakrat toliko, kakor pa so oblasti prvotno priznavale. V bolnicah je še sedaj 83 hudo ranjenih, od katerih se mnogi še vedno bore s smrtjo. 628 oseb je dobilo lažje poškodbe. Eksplozija je torej neposredno prizadela nad 800 ljudL Včeraj je pose til ranjence v bolnici kancelar Hitler. Vročinski val prihaja Včeraj so v Londonu zabeležili najvišjo temperaturo ▼ zadnjih treh letih London, 23. junija, r. Po treh tednih izredno hladnega in deževnega vremena je zajel danes Anglijo docela nepričakovano vročinski val. Temperatura je poskočila danes v Londonu na 82 stopenj Fahrenheita v senci, kar je najvišja temperatura, kar so jih zabeležili v teku zadnjih treh let. Mesto je kakor izumrlo. Zaporna kazen za letalske akrobacije Moskva, 23. junija. AA. Iz Taškenta poročajo, da so odpustili iz službe in obtožili štiri ruske letalce, ki so kljub prepovedi izvajali na letališču akrobacije in ogra- Vse kar leze in gre, je pohitelo v kop»* lišča. Nenadna vročina je zahtevala že vež smrtnih žrtev. V bolnicah je nad 300 ljudi, ki so zboleli na solnčarici. Če bo vročina trajala dalje, bodo morali v skoro vseh tovarnah podnevi ustaviti delo in bodo delali samo ponoči. zali letalski promet. Letalce so obsodili na jeco od 6 mesecev do dveh let. Te stroge kazni so posledica nesreče, ki se je pripetila velikemu letalu »Maksim Gorki«. Razen tega je nedavno blizu Taškenta treščilo na tla šolsko letalo zaradi akrobacij in je bilo pri tem ubitih pet ljudi. Dom poštarjev slovesno otvorjen Velik praznik številne poštarske družine Ljubljana, 23. junija. V nedeljskem popoldnevu so naši postar ji slavili slavje, ki pomeni važen mejnik v delu za njihov stanovski, kulturni in socialni prospeh. Na Tyrsevi cesti, nasproti starega Sv. Krištofa, tam, kjer z novo župno cerkvijo sv. Cirila in Metoda dorašča novo središče bežigrajskega okraja, so ob 14.30 blagoslovili novi Poštni dom, ki so ga bili že do jeseni spravili pod streho, pa ga te dni v celoti izročajo njegovemu namenu. Velika množica občinstva, ki je vkljub izredno lepemu dnevu ostala v mestu in prihitela k blagoslovitvi, je zgovorno izpričala, da imajo poštarji veliko družino prijateljev, ki se ž njimi iskreno vesele njihovega uspeha. Med drugimi so prisostvovali slavju tudi direktor dravske poštne direkcije dr. Tav-zes kot zastopnik vrhovnega šefa poštne, telegrafske in telefonske službe, pomočnika prometnega ministra inž. Ratajca, upravnik glavne pošte mestni svetnik Vinko Janežič za mestno občino, predsednik osrednjega odbora Združenja poštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev Vladeta Krstic iz Beograda in še cela vrsta zastopnikov po-štarskih in. sorodnih stanovskih organizacij. Pred poslopjem, M so ga krasile narodne trobojnice in zelenje in ki so mu ob vhodu postavili dva vitka mlaja, je najprej poštna godba zaigrala slavnostno koračnico, nato pa je domači župnik pater Zakrajšek opravil ob preprosto improviziranem oltarčku blagoslovitve-ni obred. Poslevodeči podpredsednik zadruge Poštni dom Urbančič, pod čigar vodstvom je delo dozorelo do uspeha, je izrekel kratek pozdrav, nato pa je župnik s svojo asistenco ponesel blagoslov po vseh prostorih dvonadstropne hiše. Ko se je vrnil na prag, je p. Zakrajšek imel na množico lep, pomemben nagovor, v katerem je ta praznik poštarjev primerjal veselju v družini, ki si je sezidala streho nad glavo, obenem pa. je slavil lepoto in pomembnost službe poštarjev, ki skrbe, da se ne potrgajo tanke, rahle zveze med človeškimi srci, ki se pogostokrat razgube križem sveta. Predsedujoči se je v vznesenih besedah spomnil domovine in kralja Nj. Vel. Petra U., ki mu je množica živahno vzklikala, nato pa je goste povabil na ogled hiše- ki jo je zgradila po svojih načrtih tvrdka Mavric in ki je v gradbenem in gospodarskem smislu v resnici vzor stanovskega doma. Gostje so se o vsem kar najbolj pohvalno izrazili. V prijetni sejni dvoranici v prvem nadstropju je sledil slavnostni občni zbor zadruge, prvi pod lastno streho, ki so se ga razen članstva udeležili tudi zastopniki obi aste v in številni predstavniki tovariških organizacij iz^ vse države. Pevski zbor poštnih uslužbencev je z ubrano pesmijo uvedel svečano razpoloženje. Podpredsednik Urbančič pa je najprej prebral udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki prometnemu ministru inž. Vu-jicu in pomočniku ministra inž. Rataj-cu, ki so jih zborovalci sprejeli z iskreno aklamacijo. Med mnogimi pismenimi in brzojavnimi čestitkami, ki jih je zadruga prejela od vseh strani za današnji dan, je prečital tudi toplo pismo upokojenega poštnega direktorja Gre-goriča. Po uvodnih pozdravih je podpredsednik v obsežnem poročilu orisal zgodovino dela za dom, ki sega dobrih 15 let, pa še dalje nazaj. Pri Zvezi po-štarskih organizacij, ki je pričela poslovati kmalu po prevratu, se je že leta 1921. ustanovil poseben odsek za gradnjo Poštnega doma. Leta 1926. se je odsek osamosvojil v obliki zadruge, ki danes praznuje uspešni zaključek prve faze svojega dela. Odbor je ves čas z intenzivno delavnostjo zbiral prispevke in deleže ter prirejal tombole, loterije in druge donosne prireditve. V dobršni meri pa si Benetke, v juniju i Z največjega in najlepšega mostu, čigar j lok se drzno spenja nad Velikim kanalom in čigar temelji počivajo na milijonindve-stotisoč kraških pilotih, opozarja rdeča preproga, sredi katere se blesti napis: Mostra di Tiziano, da je v Benetkah razstava nesmrtnega mojstra. Vstopnina je draga. Vseeno človek na obisku Benetk zavije v palačo Pesaro, kjer je nekoč najslavnejši vseh slikarjev Tizian Vecelli, ustvarjal svoja večno slavna dela. Ko je 27. avgusta 1576 kuga pobrala tudi Tiziana, 991etnega starčka, ki mu je šele črna smrt iztrgala čopič iz rok, in ko je ležal hladen v svoji knežji palači, je Serenissima vedela, kaj dolguje temu velikanu. Ali naj tudi njega, ki je mnogo pripomogel k njeni slavi, ki je slikal papeže, cesarje, kneze in kralje, vržejo kakor druge smrtnike v kužno jamo? Ne, Serenissima je napravila izjemo: kanoniki so ponesli njegovo krsto v cerkev Frari, kjer si je bil Tizian že davno izbral svoje poslednje počivališče. Položili so ga k večnemu počitku v soseščino njegove »Assunte« in njegove »Madonne dela Casa Pesaro«. Benečani, ki si poprej zaradi kuge niso upali iz mesta, so ga v tisočih spremili na zadnji poti. Saj so se tudi Benetke zavedale, kdo je Tizian Vecellio. Že 60 let so vedele, da je velik in edin. Njegova dela, nepregledna galerija svetnikov in portretov ter mito- je morala doslej bivakirati r starem posojilom med poštarji, tako da je stavba, ki je v celoti veljala okrog 800.000, pa je danes vredna že okrog enega milijona Din, lahko se reče» povsem brez dolga. Novo poslopje pomeni za stanovski prospeh poštarjev veliko pridobitev. Njihova stanovsika organizacija je morala doslej birakirati v starem kegljišču nekdanje Virantove gostilne, k^ ji ga je poštna direkcija pri vsej lastni stiski po prostoru stavila na razpolago. V novem Poštnem domu bodo vse poštarske organizacije dostojno spravljene pod streho. V suteevski zbor Krakovo-Trnovo. — Gmotni uspeh kresovanja je bil gotovo prav lep, saj pa gre tudi v najplemenitej-še namene. Tudi na ljubljanskem aerodromu je bilo popoldne zelo živahno. Kljub hudemu vetru se je neštetokrat dvignil v zrak stari preizkušeni »Pelikana s katerim so poleteli številni potniki in se radovali lepega razgleda ob nizkem kroženju nad ljubljansko pokrajino. Mnogo obiskov je bilo danes tudi v Trnovem in Krakovem. Kako tudi ne! Kresovanje in žegnanje v tem prijaznem, častitlji vem delu Ljubljane, ki je zdaj v najlepšem zelenju, ohrani svojo veljavo, Trnovčani ostanejo tudi v krizi veseli ljudje fn zale Trnovčanke slovijo danes kakor pred 100 leti. Kdo bi tedaj ne stopil tjakaj na potico in po bobe! Plošča Ivanu Vrhovniku Lepa slovesnost pred pokojnikovo rojstno hišo Dopoldne ob 11. so na mežnariji šent-petrskega župnišča odkrili spominsko ploščo pokojnemu trnovskemu župniku in naš«emu pomembnemu zgodovinarju Ivanu Vrhovniku, ki se je v tej hiši rodil kot sin nekdanjega mežnarja. Ploščo je naročila mestna občina in ostane v varstvu šentpetrskega župnišča, nosi pa preprosti napis: V tej hiši se je rodil Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, ljubljanski častni meščan, zgodovinar, * 24. VI. 1854, t 8. IIL 1935. Na prostoru pred mežnarijo ob cerkvi »e je zbralo mnogo občinstva, številno so bik; zastopane CM podružnice, posebno šentjakobsko - trnovska s predsednikom S i č e m, predsednico go. S i č e v o, podpredsednico Gromovo in tajnico Zupančičevo na čelu. Mestno občino sta zastopala župan dr. Ravnihar in podžupan Evgen Jarc z mnogimi mestnimi svetovalci, prosvetne ustanove pa dr. Kidrič univerzo, direktor dr. Mal muzej, dr. Lončar Slovensko Matico, dr. Jarko SI ebinger studijsko knjižnico, prvomestnik inž. Janko Mačkovšek GMiD in Sokolstvo br. F le g ar. Za uvod je akademski pevski zbor pod vodstvom g. Marolta zapel Foersterjevo karttato iz psalma 126., nakar je spregovoril župan dr. Vladimir Ravnihar: tokrat še ne odkrivamo spomenika, ki bi bil vreden Vrhovnikovemu zasluženju, pač pa hočemo na njegov 81. rojstni dan s skromno ploščo zaznamovati hišo, kjer se je rodil naš ljubljanski someščan, ki ga smemo po pravici uvrstiti med svoje največje može, spomenik, kakršnega zasluži njegovo delo, pa mu dolguje ne le Ljubljana, temveč ves rod slovenski, v čigar zvesti službi je bil od rane mladosti pa do svoje visoke starosti. Bil je prerok njegove lepše bodočnosti, goreč znanilec žive vere v to bodočnost, mož dejanja. Poleg vseh Vrhovnikovih zaslug je dr. Ravnihar podčrtal, kaj je pomenil za svoje rojstno mesto, za svojo belo Ljubljano, kakor jo je vsikdar tako lepo imenoval. Bil je med najzaslužnejšimi, ki jim je kdaj pripadal naslov častnega meščana, saj je bilo skoro vse njegovo življenje posvečeno kulturno-zgodovinskemu raz-iskanju pestre preteklosti Ljubljane. Otel je pozabnosti marsikatero zanimivost in zgodovinsko resnico, ki bi brez njegove znanstvene gorečnosti šli v večno pogubo. Vrhovnik nam je zapustil svetel zgled moža vzornika, kakršnih treba vsakemu larodu. Ljubljana mu dolguje še posebno zahvalo, saj tudi o njem velja beseda Pre- šernova, da »je bilo srce goreče za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, ljubice nebes in sreče.« Za županom je inž. Mačkovšek govoril o Vrhovniku kot idejnem ustanovitelju naše prve organizirane narodne obrambe, CMD, ustanove, ki je prevzela v zaščito naše ogrožene narodne meje in razjedene dele naše narodne celote. Njegovih zaslug na tem polju še ni mogoče preceniti po ogromnem pomenu, le bi-d odsev morejo biti izdatki družbe za naše ogrožene postojanke, ki do danes presegajo pol stotine milijonov dinarjev. In prva podpora temu delu, prvi petak novi družbi je bil prav iz rok Ivana Vrhovnika. Po njegovih besedah se je odločevala naša usoda v napovedani dobi, ni pa še bilo povsod na mestu dovelj mož takega kova. Danes vidimo, kako so nam bili in so nam še potrebni. To naj nam kli6e vsikdar spominska plošča na tej hišL Ravnatelj studijske knjižnioe dr. Janko Šlebinger je poudarjal Vrhovnikovo ljubezen do pisanih in tiskanih dokumentov slovenske besede, njegove zasluge za razširjenje slovenske knjige po vsej naši zemlji. On je bil prvi, ki je v tem pogledu delal za Slovence v Trstu, Gorici, Celovcu tn v Ameriki. Naša studijska knjižnica je sicer prejela že mnogo darov, nikdar pa tako velikega in pomembnega kakor letos o Vel. noči, za kar je velikemu pokojniku še celo hvaležna. V imenu Trnovčanov je govoril o svojem predhodniku župnik Fr. Finžgar, posebno o njegovem delu za trnovsko faro, o tistem drobnem delu, ki ga je spoznal že v mladosti in ki ga svet običajno ne opazi, o njegovi skrbi in ljubezni za zgodovinske spomenike, ki jih je bila njegova fara polna. Kako se je trudil, da je spravil v red svojo cerkev in župnišče in kako se je trudil, da bi po potresu ohranil oba stara zvonika. Takrat še niso poznali strokovnjakov, kakor jih imamo sedaj na naši univerzi in Vrhovnik je hodil po svet k vsem, od katerih je pričakoval pomoči. Ni mu uspelo ohraniti zvonikov, ki sta po arhitektonski lepoti daleko prekašala sedanja, kakor mu je kasneje uspelo rešiti znameniti trnovski zvon in ohraniti imenitne orgle. Za olepšavo svoje cerkve je izbral naše odlične umetnike. Iz vseh drobnih kamenčkov njegovega dela pa je sestavljena mogočna zgradba »Zgodovina trgovske fare«, zares monumentalno delo. Naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v njej iskal zanimivosti mestne zgodovine. V imenu Muzejskega društva je ie govoril direktor dr. Mal, nakar je APZ zapel Adamičevo zdravi co »Komur mar za reč je našo« in se je množica Vrhovnikovih častilcev razšla od majhne, a prisrčne spominske slavnosti. Zbor našega ženstva Živahna razprava o treh aktualnih vprašanjih Ljubljana, 23. junija. Jugoslovenska ženska zveza je snoči sklicala v mestno zbornico manifestativno »bo-rovanje, ki je imelo na dnevnem r*du troje perečih vprašanj iz aktualne borbe za enakopravnost žene v javnem življenju. Zbornica je bila polna do zadnjega kotička, živahna razprava je pokazala vzorno eno-dušnosJt ženstva v njegovih zahtevah in na koncu so bile z navdušenjem sprejete re-aoflucije, ki terjajo samo, kar so naše žene že imele, pa jim je bilo odvzeto: neokrnjeno žensko realno gimnazijo t Ljubljani, neoviran dostop v prvi letnik državnih učiteljskih šol in povrnitev dravinjskih doki ad aktivnim in upokojenim poročenim državnim namešfenkam. Zborovanje je otvorila s kratkim nagovorom predsednica banovinske sekcije J2Z gospa Minka Govekarjeva, ki je pred prehodom na dnevni red iskreno pozdravila zastopnika banske uprave dr. Hacina in mestnega svetnika dr. Šubica za mestno občino ter zastopnico učiteljskega in prj.v sorskega strokovnega združenje Završano-vo in prof. Kozinovo. Predsednik zveze društev Sola in dom dr. Lončar je v obširnih izvajanjih razpenjal usodce posledice, ki jih b) rod'1 znam sklep mestnega občinskega sveta * dne 21. maja, da se postopno ukine mestna ženska realna gimnazija, Če poklicani čini tel ji ne najdejo zadovoljive rešitve vprašanju. Na ljubljanskih gimnazijah imamo dandanes nad 3000 šolske mladine, med katero je ena tretjina ženske. Kakor vemo, Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE! DANES OB 4. in 9.15 URI ZVEČER F B E D B I C M A B C H v sijajnem filmu E S M R T N I LJUBAVNIK BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM so zavodi nad vsako mero preobremenjeni, kar jemlje vzgojnemu delu potrebno prožnost in uspeh. Po vrhu je še sam sistem našega šolstva precej neurejen, tako da je dijakom prestop z nižje na višjo stopnjo silno otežkočen. Tako mora n. pr. učenec, ki je dovršili 8 razredov osnovne šole, pa bi rad študiral, vstopiti v prvi razred meščanske, čeprav je temu leitniku pripadajočo tvarino že zdavnaj obdelal, a absolventu meščanske šole je prav tako zaprt prehod na gimnazijo in učiteljišče. Te razmere imajo za posledico neprestano rastoči naval na naše srednje Sole. Preobremenjenost zavodov pa ima aa nujno posledico slabše učne rezultate. Ljubljana potrebuje vsekakor vsaj tri moške in tri ženske gimnazije, če hočeano število učencev tako porazdeliti, da bi bilo mogoče 2 njimi uspešno delo. Do obstoječe ženske realne gimnazije pa ima Ljubljana toliko več pravice, ker imajo ostale banovine okrog 15 državnih ženskih gimnazij, med katerimi je ena tudi z ruskim učnim jezikom. Na koncu je dr. Lončar prečital resolucijo, ki navaja, da je bilo v fakljuès-nem šolskem letu na mestni ženski realni gimnaziji 696 učenk, kar je povsem sadosti za popolno srednjo šolo. Državne realne gimnazije v Ljubljani so imele to leto: L 876 učencev in 7 učenk, II. 447 učencev in 1021 učenk, III. 882 učencev, skupaj torej 2205 učencev in 1028 učenk. Iz tega je razvidno, da $e licej pod nobenim pogojem ne sme opustiti. Pač pa bi bilo treba zgraditi še eno moško realno gimnazijo, da bi imeli tri popolne moške realne gimnazije, ki bi že danes imele po 735 učencev, in tri ženske, ker W bilo s prevzemoiù liceja 1724 učenk, tako da bi prišlo na vsak zavod po 574 učenk, kar je ravno primemo za popolno srednjo šolo. Edina možna rešitev je, da se z novim šolskim letom pod rž avi celotna ali vsaj nižja mestna ženska realna- gimnazija, mestna občina pa naj proti primerni odškodnini prepusti banovini poslopje z Inventarjem. V diskusiji je izpregovoril najprej zastopnik mestne občine dr. Šubic, ki je navajal. da si je občinski svet že vsa leta po prevratu prizadeval, da se licej podT- Jariko J. Srtmšeh : aša Sarma c je že zdavnaj pripravljam, gospod urednik, in nameravam, da bi Vam napisal in poslal pismo iz Doline meseca. Ne iz one velike, resnične Doline meseca, ki je ležala in najbrž še leži nekje onstran oceana in morskih globin. V Ameriki! V Kaliforniji ali kje. In je o njej napisana in tiskana prelepa, v platno povezana in z zlatimi črkami naslovljena knjiga. Ne! Samo iz moje male, tesne Doline meseca. Iz nje, o kateri še ne govore nobene bukvfce in noben Mayerjev leksikon. Iz nje, ki je svet ne pozna in Vi tudi ne, gospod urednik! Pa je vendarle resnična in obstoji Ter zasluženo in po pravici nosi to ime, čeprav šele od tistega dne, ko sem samega sebe pregnal iz rogovilastega življenja na vzhodu in z ženo in pamži postavil svoj vi-gvam v njeni samoti in skromnosti. Zakaj prav za prav smo jo tako krstili, to našo dolino, se ne spominjam več, ker je že davno tega, odkar se je onegavega Martina škripajoči voz z našimi punklji in zvežnji ustavil v njej. Ali se mi vseeno zdi, da je to bilo nekako pod jesen, ponoči in je svetila polna luna. Nu, glavno je. da se je je to ime prijelo in se je drži kakor gnida ušive glave. In vidite, gospod urednik, iz te — iz naše Doline meseca že dolgo nameravam in se pripravljam pisati Vam pisnio, pa mi zmiraj kakšna vremenska uima in huda ura pridivja čez cesto, ki vodi na pošto, podolgem in počez ter pero zlomi in svičnik, črnilo prevrne in papir in kuverto izpred nosa odnese v vražjo plat. Seveda in kakopak pa bi bil mojemu odlašanju še zadnji in, gospod urednik .čisto zares najmanjši vzrok ta, da nikoli ne utegnem po kokošjih gnezdih na naši farmi nakrasti in pred svojo (boljšo zakonsko polovico pofuliti toliko jajec, da bi si za nje kupil poštno znamko. So namreč naše kokoši — bom že pozneje povedal, koliko jih premoremo — tako prefrigane, da sploh ne neso in je moja žena toliko pretkana, da sleherno jutro kljub temu, da kokoši niti Slišati ne marajo ničesar o jajcih in ležiščih na slami, vsako preti.pl je pod repom, če se morda — morda le ne bo katera pregrešila, padla iz vloge in nepričakovano v svojem jajčniku in črevih skovala pa spravila v promet pet in dvajset par, kolikor je danes eno jajce vredno. Tolik, gospod urednik, za opravičilo, predgovor, uvod in prolog. — In zdaj k stvari in naprej! Naša farma je majhna. Zemljiška laiji-ga v mestu na vzhodu trdi, da meri na vse štiri strani kompasa tristoosemnajst kvadratnih klafter. In je razdeljena tako, da na eni polovici zemljišča stoji hiša — vigvam — e kovačnico, hlevom in svinjakom, V vigvamu stanuje nas šest kristjanov. Starih, srednjih in mladih. V hlevu žre in prežvekuje, včasi pred praznimi jasli zeva in o svetovni krizi, razo r ožitvenih konferencah in podobnih problemih premišljuje edina bivolicča na naši farmi: pohlevna krava lisa. Z očetom sva že parkrat odšla v lov na svinje s par srebrnjaki najdrobnejšega kalibra oborožena, ali nisma imela nikoli sreče. Svinje — tudi svinje — so se v današnjih časih in razmerah po-modernile, pogospodile se in se prevzele in bi z očetom potrebovala debelejših ši-ber, ki se pa vzlic kovačnici in nakovalu in kladivu in mehu pri nas ne izdelujejo. Zato naš svinjak še zmiraj ni našel kvartirnikov, ako izpustim starega vandrovca Jakoba, ki ga vsakega pol leta enkrat pot nanese mimo naše hiše in oken in prenoči v njem noč, dve. Drugo polovico zemljišča zavzemajo gnojišče, dvorišče in vrt, ki obenem predstavljajo prerijo, pragozd in sadovnjak. Sikomore, kruhovci, črni hrasti, pali-fi an drovci, tisočletni javorji in taki drago ceni velikani pri nas ne rasto. Ena edina jablana — drugo smo letošnjo zimo posekali in skurili, ker ni bilo drugih drv — tri češplje, dve višnji, cibora, oreh, M mu zadnji uragan odkrhnil najlepšo rogovilo, štirje trsi šmarniee, seksarde in izabele pa hruška tepka so vse naše divje in plemenito gozdno premoženje. Iijane? Slak, pustopašen hmelj in sro-bota. Levi? Tigri? Risi? Leopardi, kače klopotače in druge škodljive, strupene in krvoločne zverine? Dvoje domačih mačk brvi, a so vse Številne intervencije ostale zaman. Ko je mecrtna občina svoj čas sklenila, da ustanovi licej, so jo vodili pri tem predvsem nacionalni nagibi. V državi, ki nam je bila sovražna in nam ni dala narodnih srednjih šol, je hotela Ljubljana na svoje stroške odpreti slovensko gimnazijo. Pa celo stara Avstrija je *utila svojo dolžnost do slovenskega učnega zavoda in je dajala lice ju vsako leto izdatne podpore. Po prevraftu so te podpore izostale. In medtem ko so vee prošnje za podržavljenje ljubljanskega lieeja ostale neuslišane, je država prevzela celo vrsto drugih samoupravnih šol v svojo upravo. Mestna občina se je odločila ®a svoj nkrep o postopni ukinitvi lieeja samo iz nujnih finančnih razlogov, ker ne zmore zmerom večjih davčnih bremen. Postavka za žensko realno gimnazijo je znašala v letnem mestnem proračunu neka' nad 1,600.000 Din. Obenem s sklepom o redukciji pa je mestna občina povzela ponovno intenzivno akcijo, da se že za prihodnje šolsko leto podržavi vsaj prvi razred ali pa vsa nižja gimnazija. V tem prizadevanju je stavila državi troje alternativnih predlogov, med • katerimi nudi tudi šolsko poslopje brezplačno na razpolago. Na koncu je dr. Subie zaprosil ženstvo, naj akcijo mestne občine podpre. Po kratki debati, v katero sta posegla še Stebijeva in dr. Lončar, je prof. Cernejeva v lepem, globoko zajetem referatu razpravljala o nujni zahtevi, da se že jeseni po* novno dovoli dekletom z nižjim tečajnim izpitom srednjih in z završnim izpitom meščanskih šol vstop v prvi letnik državnih učiteljišč. Resolucija, ki jo je predlagala na koncu, pravi med drugim: Delo v vzigoj-nih poklicih je ženi po njenem prirodneni poklicu materinstva mnogo bližje kakor njenemu moškemu tovarišu. V tem spoznanju je na primer Amerika izročila nad tri četrtine svojega šolstva v ženske roke. Bre©-poselnost žene se z opuščanjem ženskih učiteljišč ne' amanjšuje, ampak samo prestavlja v najnevarnejši čas. Opuščanje zavodov s stoletno tradicijo pomeni v kulturi našega naroda velik korak nazaj. Načelno onemogočanje žene, da si pridobi isto izobrazbo in isto vzgojo kot njen moški vrstnik, pomeni trdo kršitev njenih državlia„-skih pravic. Dr. Lončar je pri tej priliki navedel še nekaj značilnih primerov, ki kažejo, kako je takozvane hiperprodukci'e delovnih sil na posameznih področjih pogo-€ft pomembna «a tazvoj našega kolesarskega sporta. Zaradi nestalnega vremena je bik» število dirkačev pičlo dirkači pa so bili kvalitativno zelo dobri. Uspehi so zelo lepi. Na progah Mi-ribop—Celje, Konjice—Celje in Slovenjgradec—Celje so bili doseženi rekordni časi. Lahkaatletika Miting v Mariboru Maribor, 23. junija. Dopoldne se je -vršil na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti lahkoatletski miting mariborskih klubov, katerega je priredil Sk Maraton. Po neoficijelnih rezultatih je dobil Železničar 75, Maraton 54, Rapid pa 33 točk. , Rezultati so bili naslednji: tek 200 m: 1. Venuti (Železničar) 24.7; tek 400 m: Ho-fer (Rapid) 552; tek 10.000 m: Kangler (Maraton) 3431; štafeta 4 krat 400 m: Železničar 333; met diska: Lipuvec (R.) 31 m; met kladiva: Guznik (Ž.) 32.58; med krogle: Klojt (Ž.) 11-38 m; skok v višino: Da-vidovič (Z.) 1.60; skok v daljino: Urbanek (2.) 5.75 m. Gozdni tek na Mrzlici Celje, 23. junija. Celjska Jugoslavija je priredila danes dopoldne gozdni tek na Mrzlici, ki se ga je udeležilo 11 tekmovalcev, članov prireditelja in SK Laškega. Proga je bila zaradi razmočenega terena skrajšana na okroglo 4 km. Doseženi rezultati so bili naslednji: 1. A. Brunšek (Jug.) 14:50; 2. E. Matko (Laško) 16:00; 3. N. Grebene (Jug.) 16:30. FXÜ Servette v Beogradu, švicarsko moštvo Servette je včeraj odigralo prijateljsko tekmo z Jugoslavijo, ki se je končala neodločeno 5:5 (3:1). Ljubljanska hazenska reprezentanca t Zagrebu. Včeraj je v Zagrebu gostovala hazenska reprezentanca Ljubljane, ki je izgubila tekmo s 6 : 11 (2 : 6). Nogomet v Kranju. V Kranju je včeraj gostoval domžalski Disk proti domačemu KoTotanu in izgubil tekmo z 0 : 7 (0 : 2). Nase gledališče Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 24. junija: Plesni ve&r Mete Vidmarje ve. Cene od 14 Din navzdoL Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Red Četrtek. Sreda, 26. junija: Izdaja pri Novari. Red Sreda. OPEKA. Začetek ob 20. url Ponedeljek, 24. junija: zaprta Torek. 25. junija: Faust. Red C. Sreda. 26. junija: zaprto. Četrtek, 27. junija: Faust. Red Četrtek. * Drevi bo produkcija plesne Soie Mete Vidmarjeve, na kar opozarjamo naše občinstvo. Gojenke bodo izvajale svoje študije in tehnične elemente plesa deloma po narodnih pesmih, deloma pa po glasbi, ki je nalašč komponirana za to. S solističnim plesom bo nastopila tudi gdčaa Meta Vidmar-jeva. Ljubitelje čiste plesne umetnosti opozarjamo na plesno šolo Mete Vidmarjeve, kjer bodo izpolnile ona in njene gojenke ves večer z zanimivim plesnim sporedom, ki daje v prvi vrsti vpogled v delo in razvoj. Cene so globoko znižane od 14 Din navzdoL Vremenski pregled Evropa: Visok pritisk z jasnim vremenom vlada nad evropskim kontinentom. Hladna depresija vlada še nad Sredozemskim morjem in povzroča oblačno vreme, mestoma dež, v Južni Evropi in na Balkanu. V Jugoslaviji oblačno po vsej kraljevini, mestoma Tahel dež. V teku zadnjih 24 ur je deževalo domala po vsej državL Temperatura se je povprečno dvignila za 3 stopinje, minimum Plevlje 7, maksimum Velar-luka 25. Novosadska vremenska napoved za danes: Počasi se bo zvedrilo na severovzhodu, na južni polovici pa bo še vedno oblačno' in mestoma rahel dež. Ponoven dvig temperature. Narod, fei pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. mladine po rojstnih podatkih, temveč po edinem merilu v to svrho — športnem uspehu. Samo uspeh, velik uspeh je prav nazadnje točka, po kateri Je zvezano vse, kar ima kaj opravka z olimpiado. Kdor pa se lahko ponaša s takšnimi uspehi, pa ni nikoli »prestar«; vsi takšni spadajo med mladino, ne glede na to, kako dolgo so že na svetu. Olimpiade se ponavljajo vsaka Stiri leta. öe hi postal francoski predlog resnica in bi 6meli na njih startati torej samo atleti od 18. do 25. leta, bi bila prva praktična posledica, da bi vsak atlet v tej starostni meji startal na olimpiadi samo enkrat. Dejansko je tudi zdaj tako, kajti zelo Tedko je število takšnih, ki so mogli pokazati uspehe na več olimpiadah (Nurmi). Res pa je, da so baš ti večkratni olimpioniki — starci v smislu sedanjega francoskega predloga — poskrbeli olimpijski misli za največjo propagando. Saj dobro vemo, da so ponovne Nurmijeve zmage na zaporednih olimpiadah L 1920., 1924. in 1928. vse drugače odjeknili po svetu kot pa še tako dobri uspehi posameznika, ki se je naenkrat pojavil med tisoči drugih in spet izginil. Francoski predlog torej tucfi s te strani ni najbolj umesten. Določitev starostne meje navzgor nima pravega smisla, niti pri lahkoatletih, še manj pa v ostalih športnih panogah. Nekaj več upoštevanja bi bila vredna morebitna omejitev starosti navzdol, in sicer iz zdravstvenih in vzgojnih razlogov. Vsekakor je bolj pametno, da bi si odgovorni faktorji belili glavo z vprašanjem, ali naj se olimpijske kolajne delijo tudi mladoletnim (sicer izrednim talentom) kot pa s problemom, ali je atlet s 25. leti dovolj mlad ali že prestar, da bi mogel doseči velike uspehe. Po vsem tem je precej verjetno, da bo francoski predlog — ki ga prav gotovo niso sprožili samo športni interesi — ostal za zeleno mizo mednarodnega olimpijskega odbora, ki zna takšna vitalna športna vprašanja reševati kar se da diplomatično. Zanimiv spomin na volitve 1848. Zgodba o mladem slovenskem državnem uradniku in njegovi agitaciji pri volitvah za frankfurtski državni zbor Kronika slovensk* mest, ki si je nadela hvaležno vlogo, da obuja današnjemu in bodočim rodovom podobe o kulturnem in političnem delovanju in nehanju, kakor so ga kazala naša mesta v preteklosti, je v svoji zadnji številki objavila zanimiv članek izpod peresa ravnatelja Narodnega muzeja dr. Josipa Mala »Ljubljana in volitve za frankfurtski državni zbor«, ki je brez dvoma vreden, da ga v glavnih obrisih podamo tudi tistemu širokemu krogu čita-teljev, ki jim revija morda ne pride v roke. Kakor bo najlbrž vsem, ki so si ohranili vsaj nekaj površnega zgodovinskega znanja, kakršno so dajale nekdanje avstrijske šole pri nas, gotovo še v spominu, je viharno leto 1848. sprožilo med Nemci živahno, mogočno gibanje po ureditvi močne, enotne Nemčije, ki bi imela krepko osrednjo vlado in skupen narodni parlament. Posebna usta-votvorna skupščina v Frankfurtu ob Mai-nu naj bi določila način ustavne vladavine za to novo Nemčijo, ki naj bi obsegala vse dežele, ki so kdaj v zgodovini pripadale nemški državni zvezi. Po tem načelu bi se morale vključiti v Nemčijo tudi avstrijske, slovenske in češke dežele, čeprav bi bilo to v popolnem nasprotju z vodilno mislijo pokreta 1848, da naj si namreč vsak narod po svoje uredi vse svoje javno in kulturno življenje. Propaganda za udeležbo pri volitvah za frankfurtski državni zbor je bila po vseh avstrijskih deželab prav živahna in izprva so se tudi Slovenci z vso vnemo udeleževali gibanja. »Novice« so priporočale nekatere osebe, ki bi bile sposobne, da zastopajo v Frankfurtu koristi dežele, in njihov urednik Bleiweis je bil imenovan celo za člana gubernijskega volilnega odbora. A ko so ob spoznanju, da življenju Slovanov v bodoči enotni Nemčiji ne more biti mesta, najprej Cehi izjavili, da se fankfurtskih volitev ne udeleže, se 1e Kmalu tudi med Slovenci pričela živahna, široko razpredena agitacija za abstinenco. V Ljubljani, ki je takrat štela 19.063 duš, ni bilo za volilne može oddanih niti 800 glasov, a od 126 volilnih mož je prišlo 15. maja na volišče samo 96. S 63 glasovi je bil za poslanca izvoljen nemški pesnik Anastazij Grün (grof Anton Aleksander Auersperg), za namestnika pa trgovec .uambert Kukman. Slovenskemu živi ju tuje in odtujeno meščanstvo, predvsem pa z nenarodnim duhom prepojena birokracija se je seveda udeležila volitev, ki jih je vlada vzela pod zaščito in je volilnim možem in komisarjem plačevala celo potne stroške. To kranjsko uradništvo je kmalu potem, ko je bila odpravljena prejšnja, vsako odkrito in svobodno besedo dušeča cenzura, neki dopisnik v nedeljski večerni prilogi »Wiener Zeitung« dne 9. aprila 1848 ostro napadel. Samopa&na politika, je zapisal, ki je narode xočila, da bi jih zasužnjila, ter jih nalašč puščala v nevednosti, da jih je mogla potem uporabljati kot čredo brez lastne volje za svoje nečedne namene, ni nikjer v vsej Avstriji rodila hujšega razdejanja kakor vprav na Kranjskem. Slovensko ljudstvo so hoteli ponižati kot žival, ki hvaležno zabije a rok svojega gonjača. Zato pa tudi uradn&tvo ni bilo nikjer med ljudstvom tako osovraženo, kakor tukaj, ker je vladi vedno pomagalo , da bi se narod ne zavedel svojega bednega položaja, v kali je skrbno zatrlo vsako duhovno gibanje, vsako narodnostno stremljenje, pa če je bilo v svojih namerah še tako plemenito. Za nagrado so taki uradniki hitro napredovali in prejeli visoko doneče naslove, i dočim so može, ki so gore'1 v skrbi za bla- ' gor naroda, grdo zapostavljali. Naj bi rajši mesta, na katerih sedijo nevredniki, zavzeli — še preden se izlijejo pogubonosnl temni oblaki — možje, ki razumejo ljudstvo in ki hočejo delovati v njegovem duhu. — Seveda je ta članek vzbudil v Ljubljani ogromno vznemirjenje. Na vladni seji so sklenili naprositi nižje-avstrijsko deželno vlado da bi napravila »primerne« ko- 8BBS ■ ..i. i h i —ln .m rake proti listu in o uspehu poročala v Ljubljano. A prošnja je ostala neuslišana: nižje-avstrijska vlada je odvrnila, da želji gubernija ne more ugoditi, kajti od kar je odpravljena cenzura in je dovoljeno javno razpravljati o zadevah deželne uprave, se je spremenil tudi pojem razžaljenja časti. Po tem uvodu nam bo lahko nazorno jasna vloga, ki jo je v tem zanimivem tn važnem zgodovinskem razdobju odigral neznaten, mlad slovenski uradnik, Ljubljančan J. Bučar, konceptni praktikant pri ilirski kameralni prokuraturi. Ko so se 1. marca 1849 vršile v Ljubljani nadomestne volitve za Frankfurt, je Bučar z drugimi zavednimi Slovenci razvil prav živahno agitacijo za abstinenco. V »Leibacher Zeitung« je objavil članek, čeS, da je ministrstvo s tem razpisom izzivajoče nastopilo zoper duhovno in materialno dobrobit slovenskega naroda. Zaradi tega članka ta zaradi nasprotovanja pri volitvah ljubljanskega poslanca je prišel Bučar v disciplinarno preiskavo. Očitali so mu politično rovarstvo, češ, da je namesto v urad zahajal na razne shode po deželi ki nastopal tam kot nepoklican ljudski govornik tako za časa volitev v dunajski državni zbor, kakor tudi ob volitvah v frank fu rtsko narodno skupščino, ki jih je na vsak način hotel preprečiti. Na dan volitev, 1. marca 1849 je prišel v rotovSko dvorano, ki je bila določeno kot volilni lokal, da bi, če bo treba, tam javno izpregovoril proti volitvam. Ko je vstopil, je našel tam ljubljanskega kresi jskega (okrožnega) glavarja barona Mac-Neven O. Kellyja, ki je bil volilni komisar, z njegovim pisarjem, takoj za vrati pa gručo, kakih 25 do 30 kmečkih volilcev iz ljubljanske okolice. Bučar se je ž njimi pozdravil, notem pa jih je vprašal: __Ali boste volili? Ko mu kmetje ki se Se niso prav odločili, niso dali jasnega odgovora, jim je Ironično dejal: — Volite ali pa ne, kakor hočete. Ce mislite voliti, pa bana Jelačiča volite za poslanca, cesarja Ferdinanda pa za namestnika. Kresijskemu glavarju Je bila Bučarjeva navzočnost na volišču skrajjo neljuba in iz vse duše se je bal, da ne bo drzni praktikant skušal preprečevati volitev. Prijel ga je rahlo za roko in ga ljubeznivo spravil na i» ii i t ---------1---------- drugi konec dvorane, sam pa je pristopil h kmetom. Ko so ga nekateri vprašali o tem, kakšen namen imajo volitve in kakšno korist naj od Frankfurta pričakujejo, jim je volilni komisar steriotipno odgovarjal slovenski: —Saj je od ministrov prišlo, de vas imamo poklicati, to mora dobro za vas biti, če ne bi vas ne bili poklicali. Saj veste, da bi vas za kaj slabega ne bili poklicali. Tukaj vidite pametne gospode iz Ljubljane, ki bi tudi ne bili prišli, ako bi dobro ne bilo. Tako naivna argumentacija kmetov seveda ni mogla zadovoljiti. Med glavarjem ta Bučarjem, ki mu žilica nikakor ni dala miru, da bi v dvorani prikrival svoje mnenje o vsej stvari, je še nekajkrat prišlo do rahlih incidentov in nazadnje je glavar ves razkačen nemški zakriča: — Gospod Bučar! Da mi ne spregovorite ntti besedice s kmeti, sicer vam moram od-kazati prostor. Tjale sedite, tam je vaše mesto in bodite mirni. Spregovorite mi le eno besedo s kmeti, pa sem jaz mož. da, jaz sem mož — in pri tem se je trkal na prša — ki vas da iztirati ven, Bučarja so potisnili na grešno klop ob srednji steni dvorane, a preden je sedel, je še ves razburjen izjavil glavarju, da bo odgovoril, čim bi hotel kdo javno predavati. Nato je baron Mac - Neven očitno izjavil, da se odpove vsakemu poučevanju ljudi glede namena volitev in glede želja ministrstva Krepko je segel Bučarju v roke in oba sta si dala častno besedo. Mož beseda »ta ostala oba. tedaj pa je mestni tesarski mojster Košir pristopil k svojim kmetiškim sovolilcem ta jih pričel nagovarjati. Kmetje pa očitno tudi z njegovimi nazori niso soglašali. Kmalu zatem je stopil eden iz njihove gruče ter proti volilni mizi vprašal: — Tako, kaj je zdaj vaša misel ? Kresijski glavar se je v svoji razburjenosti ustrašil, da velja vprašanje Bučarju, naj jim pojasni slovensko stališče, ta se je obregnil ob vpraševalca: — Vi nimate za une govoriti, bo že vsaki zase govoril — Eiden mora za vse, je skromno pripomnil kmet, vsi ne morejo na enkrat govoriti. — Vi nimate tukaj govoriti, je rezko od-robil volilni komisar. Govornik kmetov, ki na svoje vprašanje ni dobil pojasnila, ga je užaljen zavrnil: — — če pa ne smemo nilč govoriti, pa raji nič. Po nekaj minutah so kmetje molče zapo-stili volilni lokaL Le trije od njih so ostali v dvorani ta Bučar je sodil o njih, da se jim je imenitno zdelo, da so smeli k volilni mizi, in pristavil, da zanje veljajo pesnikove besede, da »napol so jih privlekli, napol pa tje so sami jo mahnili«. Vsega skupaj so od kmetov volili le ti trije, njim pa se je pridružilo 21 ljubljanskih volilcev. Zaradi tako pičle udeležbe 3e je moral kresijski glavar predsedstvu deželne vlade opravičiti. Po tem je obtožil praktikanta Bučarja, da je s svojim vplivom med podeželskim ljudstvom izzval njihovo abstinenco. Da bi paraliziral učinek te ovadbe, je Bučar sam v posebni vlogi na notranje ministrstvo podrobno opisal ves potek volitev ta zaključil z obtožbo, da je baron Mac - Neven, grozeč z nasilnimi sredstvi, kruto kršil svobodo govora v trenutku pre-važnega javnega akta, ko je šlo za odločitev o vitalnem političnem vprašanju. Usoda zgodovine se je v nadaljnjem poteku stvari postavila na Bučarjevo stran. Frankfurtski parlament je namreč v zgodnji pomladi 1849 sklenil ponuditi dedno ce-sarsko krono nove Nemčije, ki se je zanjo na tihem potezal habsburški Dunaj, pruskemu kralju. V Avstriji so začeli vso frankfurtsko afero gledati pod čisto drugačnim kotom m črni oblaki, ki so se grozili zliti nad Bučarjevo glavo, so se kmalu razpršili. Finančni minister Kraus je s svojim odlokom dne 4. julija 1849 sporočil gu-bernerju grofu Welserschimbu, da ni Bučarjeva agitacija v tisku proti volitvam, niti njegov nastop pri volitvah samih nikakor nista take narave, da bi se že samo zaradi tega moral odpustiti iz državne službe. Pač pa se je Bučar ob tistem čaru zaman potegoval za nastavitev pri državnih pravdništvih A ko je bil Bučar po-zneje poklican na Dunaj k sodelovanju pri poslovenitvi državnega zakonika si je nekdanji proti-frankfurtski gromovnik tako dobro ukrčil pot, da mu je vlada kot spreobrnjencu podelila mesto odvetnika v Postojni- Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskamarja Prane Jezeršek. — Za inaeratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani nesle. Ponekod w> začela ■ takiuii kolonijami posamezna društva, ki so organizirala v svoji režiji te vrste pomoč materam m otrokom, a so jim šle oblasti vedno v toliko na roko, da so krile stroške za one matere, ki niso mogle plačati svojega deleža. Danes te vrste zaščita materinstva lepo napreduje. Najlažje bi se izvedla v okvira bolniških blagajn ta podobnih socialnih institucij. To bi materam več koristilo kot vse fraze o svetosti materinstva. Namesto, da so uvedli tako imenovani materinski dan, naj | bi se spomnili na kak bolj konkreten dokaz o spoštovanju materinstva. Enkrat se smehlja! nam kaže ta slika tri okusne najnovejše ženske modne kreacije Avto an aero — kakor hočeš Nedavno se je oglasila pri meni mati ene mojih učenk. Na roki je nosila pol leta starega otroka, dva sta se je držala za krilo. Prišla je s prošnjo: »Dajte, spravite našo Tončko (mojo učenko) v kako počitniško kolonijo. Vidite, kako je bolehna in shujšana. Lansko leto se je tako popravila, sedaj pa zopet hira.« Pogledala sem jo: upadla, zgubana lica in udrte oči so pričale o lakoti, ki je stalen gost v njihovem »domu«. Ostareli obrazek otročička na njenih rokah ti zvabi trpko vprašanje: »Kaj pa je tebe treba bilo?« Oče je že več let brez posla, samo tu in tam dobi kak priložnosten zaslužek. RedniK družine je sedaj mati. K družinam hodi pomivat in pospravljat, da zasluži za hrano. Moža ni skoro nikdar doma. Pravi, da hodi iskat dela. Tako mora še tisto sama napraviti, kar bi lahko on. Toda »on« skrbi samo za prirastek v družini. Pri tej izjavi se pojavi na njenem obrazu top izraz. Koliko tragike je v takile »družinski idili«! Pri gospodinjstvu je desetletna Tončka njena desna roka: male tri oskrbuje v materini odsotnosti pa za kosilo pripravi. Zato vprašam mater: »Kako boste pa sami vse zmogli, če bo šla hčerka v kolonijo??« Tudi to bo šlo: malega bo jemala s seboj na delo, večja dva bosta pa čez dan pri sosedi. Bo pač zvečer nekoliko več dela. Rada vzame nase še večje breme, samo da si deklica opomore. Torej dobro, otrok bo šel ▼ kolonijo, se bo navžil svežega zraka, solnca, se bo do sitega najedel, nakopal, odpočil — kaj pa mati? Ali ne bi bila mati najbolj potrebna počitnic, da bi si nabrala novih moči za prenašanje često pretežkih bremen? Imamo vse mogoče socialno-zaščitne zakone, mnogi so izdelani samo za zaščito mater in imajo namen varovati ženo kot nosilko novega rodu. Toda ne glede na to, da je večina teh zakonov samo na papirju, bo zaščita materinstva pomanjkljiva, dokler ne bo oskrbela materam enkrat na leto pravega oddiha. Ta zahteva nikakor ni pretirana, temveč mora vsak, kdor premisli položaj večine naših mater priznati, da je prav zelo upravičena. Uživimo se v življenje matere, v njen današnji položaj. Od nje se zahteva, da rodi čim več otrok in tako ji že samo pogosti porodi izčrpajo njene telesne in duševne moči. Pa ko bi rodila vsaj ob primerni hrani in postrežbi! (A. pogosto nima najpotrebnejšega niti zase, niti za otroka. Po nekaj dneh je že primorana vstati, ko vidi okrog sebe vse v neredu. Večkrat mora tudi čim prej z doma za zaslužlcom, sicer bo njena delodajalka vzela drugo pomočnico. Ker se ne more paziti in izogibati težjih del, nastopijo pogosto komplikacije, vnetja, ki imajo hude, dolgotrajne posledice. A za zdravljenje ni časa, ne denarja, tudi za počitek ne. Otroci hočejo jesti, morajo biti oblečeni. Tudi če mož zasluži, za vzdrževanje dTužine njegova plača skoro nikjer ne zadostuje. Tako leži skoro povsod glavni del bremena na ženi. Čez leto ali poldrugo leto pa pride zopet otrok ali pa splav — in tako naraščajo skrbi v istem razmerju, kakor pešajo moči in zdravje. Tako se često zgodi, da se mati zruši, ko jo družina najbolj potrebuje. Ko bi imela mati sredstva in čas za primeren oddih, ko bi imela tudi ona kdaj dopust in počitnice, bi bilo bolje zanjo in za družino. Ona sama bi z večjim veseljem delala, ker bi imela tudi več odporne sile, a blagodejni vpliv bi občutila vsa družina. Kako trpko mora vplivati na otroke, ko morajo gledati, kako se muči zanje njihova vedno utrujena in bolehna matil V kakšno zadoščenje bi bila družini zavest, da bo tudi mati prišla na svoj račun, da si bo tudi ona vsaj za nekaj tednov oddahnila od neprestanega napora in skrbi. Prav tako, kakor sedaj prirejajo kolonije za otroke, bi morali prirejati tudi kolonije za matere. Tiste, ki lahko nekaj plačajo, naj bi same prispevale, četudi ne polne oskrbnine, ostalo naj bi pa dodale razne institucije, društva, uradi, bolniške blagajne. Vsekako bi se pa moral omogočiti tak oddih revnim materam, ki imajo po več otrok. Bivanje v koloniji bi moralo biti seveda brezplačno. Saj tiste, ki so oddiha najbolj potrebne, itak ne zmorejo za svojo uporabo ničesar. Seveda je pa mnogo bolj preprosta zadeva poslati na oddih, na počitnice otroke, ali pa tudi moža kot pa mater. Saj vrdimo, da je pri hiši vse narobe, če je mati le en dan z doma. Da bi jemala mati kaT vso družino s seboj, posebno če so otroci še I majhni, nima pomena, ker bi se v tem primeru prav nič ne odpočila. Potrebno bi bilo, da gre mati sama na počitnice, a da je zasigurana, da so njeni otroci med njeno odsotnostjo v dobrih rokah. Za to bi morala skrbeti primerna zavetišča, kjer bi bili otroci v oskrbi zaščitnih sester, dokler se mati ne vrne. Samo na ta način bi se tudi ona v resnici »oddahnila«. Da to ni nekaj nemogočega, pričajo primeri iz raznih držav, kjer so že davno uvedli take materinske kolonije, pa so se prav dobro ob- Predsednik irske vlade de Valera % nasmeškom, kakor ga doslej še ni ujela fotografska plošča Konec zločinske kariere V Burgu pri Magdeburgu je ustrelil svojo ženo in sebe neki 2S letni Ernst Ber-heine po zelo pestrem pustolovskem življenju, ki so mu pa šele pred nekoliko tedni prišli na sled. Berheine je bil iz imovite družine, a je že celo vrsto let izvrševal obrt drznega tatu in vlomilca, ne da bi ga zavoljo njegove nedolžne zunanjosti in izvora kdo osumil teh zločinov Pred nedavnim je zanetil tudi hud požar v velikem premogovnem skladišču neke tvrd-ke. V skladišču je imel za visoko vsoto zavarovan čoln in zavoljo zavarovalnine je podtaknil ogenj, da bi se z njo rešil velikih dolgov, ki si jih je naprtil z razvratnim življenjem. Sprva so požara okrivili nekoga drugega, potem pa je padel sum polagoma nanj. Ko so ga hoteli pred nekoliko tedni aretirati, je ubil nekega policijskega uradnika in zbežal na Francosko. Od tam se je te dni vrnil in ga je skrivala žena. Policija ga je izsledila, a ga ni dobila več živega v roke. Anglija v temi V treh velikih pristaniških mestih, Ro-chestru, Chathamu in Gillinghamu, sta angleško zračno in mornariško ministrstvo odredila te dni vaje z zatemnitvijo. Na velikem ozemlju 100 kvadartnih milj so morali v noči ugasniti in zakriti vse luči. Hoteli so dognati, da-li letalom v takšnih okoliščinah lahko uspe obmetavanje mornariških arzenalov in ladjedelnic z bombami. O uspehu teh manevrov še ni nič znanega, poročajo pa. da bodo slične poskuse v bližnjem času napravili tudi v drugih, vojaško važnih angleških krajih. Narod, Id pozablja brate ▼ sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Najnovejša iznajdba v tehnični stroki je avtomobil, ki se da v kratkem času spremeniti v aeroplan s krili ob strani V globoki žalosti sporočamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 22. t m. ob 10. uri v 40. letu starosti za vedno zapustil naš predobri sin, soprog in oče, m MILAN KERDA učitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 25. junija ob štirih popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru v rodbinsko grobnico. ANA KEBDA, mama — VIDA, soproga — TATJANA, hčerka, in ostali sorodniki