I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
V petek (6/18 °C), soboto (8/19 °C) in nedeljo (9/19 °C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 21. septembra 2017
številka 38 | leto 64 www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
50
■u-t i 1*1 :o
TAKO mislim
Velenje praznuje srčno
20. september 1959 je za Velenje zgodovinski dan, saj je takrat Velenje postalo mesto, otvorili pa so tudi sodobno mestno središče. V spomin na ta dan praznujejo Velenjčani občinski praznik. Vse od takrat se je razvojna pot, ob tudi kakšnem spo-tikanju, dokaj strmo vzpenjala. Danes je to sodobno mesto, kjer je prijazno živeti. Predvsem pa je pomembno, da ima vizijo in razvojno naravnanost ter voljo, da probleme, ki se v življenju seveda pojavljajo, razrešuje.
Letošnje praznovanje je še toliko lepše, ker kaže, da smo tudi v tem okolju opravili z gospodarsko in finančno krizo, da se zmanjšujemo brezposelnost, da se odpirajo številni razvojni projekti. Vse to so omogočile nekatere ključne odločitve v preteklosti, med katerimi je še kako pomembna ekološka revolucija, ki je omogočila, da je Velenje danes eno najlepših, najbolj zelenih mest, mnogi radi rečejo kar mesto v parku.
V nedeljo referendum o drugem tiru
Velenje, 24. septembra - Državni zbor RS je določil, da bo zakonodajni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper to nedeljo. Volišča bo-
ko glasujete predčasno na sedežu Upravne enote Velenje.
Če zakon pade, bo verjetno država izgubila nekaj let do ponovne izvedbe postopkov in precejšen kup poslovnih priložno-
do odprta od 7. do 19. ure. Danes še lah- sti (menda do 300 milijonov evrov letno).
Zanimivo je, da zavrnitev zakona pravzaprav, razen prelaganja odločitve nekam v prihodnost, ne prinaša niti zagotovila, da bomo to naložbo res gradili ceneje niti po drugačni trasi.
28. Pikin festival, ki otrokom prikazuje sproščeno in zdravo življenje na deželi, letos nima sreče z vremenom. A mali in veliki nagajivkini prijatelji se ne dajo. Vsak dan Piko obišče več kot 30 avtobusov otrok, poleg tega pa še družine, ki rade skupaj ustvarjajo v Pikini vasi, na Pikini kmečki tržnici in v številnih vaških četrtih. Včeraj, ko je nebo končno zaprlo pipe, je festival obiskala letošnja častna pokroviteljica Ljoba Jenče, danes Pika gosti vrstnike iz Sarajeva. Največ dogodkov pa pripravlja v soboto, na Pikin dan. Čeprav morda tudi ta dan ne bo s soncem obsijan, se ji vseeno pridružite, le primerno se oblecite in obujte. Pika se bo v soboto tudi poslovila in kar leto dni bo treba rasti in čakati, da pride znova. Še prej pa bo velenjskemu županu vrnila oblast in lento.
a bš
Kaplja v morje
Tatjana Podgoršek
Z oktobrsko pokojnino bo okoli 46 tisoč slovenskih upokojencev dobilo višje pokojnine. Gre za upokojence, ki so ob upokojitvi izpolnjevali vse potrebne pogoje in imajo starostno pokojnino nižjo od 500 evrov. Čeprav so nekateri med njimi delali tudi 40 let, je njihova pokojnina danes celo nižja od 484,97 evrov, kolikor znaša cenzus za varstveni dodatek - socialno pomoč države upokojencem.
Vlada je podprla predlog Zveze društev upokojencev Slovenije o zvišanju minimalne pokojnine na 500 evrov, ker je ocenila, da bo s tem zmanjšala število revnih upokojencev. Po nekaterih podatkih namreč živi pod pragom revščine v državi eden od šestih starejših Slovencev. In za koliko se bodo zvišale pokojnine tem 45 tisoč upokojenim? Enim morda zgolj za cent, drugim pa tudi do 60 evrov, so izračunali na Zpizu. Odvisno, za koliko je njihova pokojnina nižja od 500 evrov. Zaradi takšnega dviga pokojnine upokojenci izboljšanja svojega finančnega ali socialnega položaja torej ne morejo pričakovati.
Po izračunih je prag tveganja revščine že leta 2015 znašal 617 evrov za enočlansko gospodinjstvo, znesek, ki kar za 117 evrov presega novo predvideno minimalno pokojnino za upokojenca s štiridesetimi leti pokojninske dobe. Do tega zneska pa ne seže kakšnih 300.000 slovenskih upokojencev. Grozljiva številka, mar ne? Dodajmo še, da je Inštitut za ekonomska raziskovanja že leta 2009 ocenil, da minimalni življenjski stroški za osebo, ki zaradi svojega stanja ne more biti več delovno aktivna (med njimi tako tudi moški nad 65 let in ženske nad 63 let), znašajo 626,65 evrov. Pokojnina v višini 500 evrov tako upokojencu ne more zagotoviti niti socialne niti ekonomske varnosti.
Vloga pokojnin je, da posameznikom v zameno za dolgoletno delo zagotovi dostojno življenje. To pomeni, da mora dosegati vsaj prag tveganja revščine, ne pa 80 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov za dela nezmožne iz leta 2009, kolikor teh 500 evrov predstavlja. Zvišanje minimalne pokojnine na 500 evrov po 40 letih delovne dobe je torej le še eden od bombončk-ov, ki jih bomo slišali v prihajajočih mesecih. Je le kaplja v morje k zmanjševanju revščine. Še sreča, da imamo vsake toliko časa vsaj lepe športne dneve, kot so bili minuli košarkarski, ki pa po drugi strani dajo misliti in dokazujejo, kaj pomeni kolektivni duh in odličen vodja. Bravo fantje! Ste junaki, prvaki in ste veličastni!
Foto: vos
V ligi prvakov začeli odlično
Rokometaši velenjskega Gorenja so letos znova zaigrali v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Prvo tekmo so odigrali odlično in v napeti tekmi premagali španskega podprva-ka Amanca Ademar Leon. Še posebej se je izkazal vratar Klemen Ferlin, ki mu je za izjemen nastop čestital tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Več na 16. strani.	a
as
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si



I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
2
OD SREDE DO TORKA

21. septembra 2017
(r.
LOKALNE novice
Občina Šoštanj praznuje
Odprodali bodo Perkovo zbirko?
Takoj po praznovanju občinskega praznika se bodo na septembrski seji zbrali svetniki Mestne občine Velenje, to bo v torek, 26. septembra. Na dnevnem redu imajo kar nekaj kadrovskih zadev, določili bodo cene v vrtcu Velenje, se seznanili, kakšno je bilo proračunsko poslovanje v prvi polovici leta, predlagan pa je tudi rebalans proračuna. Sprejeli pa naj bi tudi sklep o odprodaji slik Lojzeta Perka.
Razpis za štipendije in enkratne denarne pomoči
Velenje, 13. septembra - Mestna občina Velenje je objavila Javni razpis za enoletne štipendije ali enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente ali študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev ali nadpovprečno družbeno angažirane študente za študijsko leto 2017/2018. Nanj se lahko prijavijo študenti dodiplomskega ali podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat).
Razpis ne velja za študente s pomembnimi dosežki na umetniškem, športnem ali drugem področju ter nadpovprečno družbeno angažirane študente. Ti lahko pridobijo enkratno pomoč za sofinanciranje študija ali specializacije v tujini, sofinanciranje nakupa študijske opreme in sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja na športnem, umetniškem ali drugem področju.
■ bš
Glasujte za Velenje in Topolšico
Velenje, 15. septembra - V okviru Turistične zveze Slovenije poteka tekmovanje v urejanju in varstvu okolja, v kakovosti turistične ponudbe kraja ter gostoljubju prebivalcev v okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna 2017. Za prestižno priznanje se potegujeta tudi Velenje - za naziv »NAJ lepše - NAJ gosto-ljubnejše večje mesto« in Topolšica za naziv »NAJ lepši - NAJ gostoljubnejši turistični kraj«. Vaš glas lahko oddate s klikom na spletni strani Turistične zveze Slovenije (http://turisticna-zveza. si/glasovanje-2017), na kateri poteka glasovanje.
a bš
Občinski prostorski načrt
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki bo v naslednjih dneh objavila razpis za izbiro izvajalca za izdelavo občinskega prostorskega načrta.
Navkljub dejstvu, da strokovnjaki iz urbanizma zagotavljajo, da so občinski prostorski predpisi povsem primerni in da omogočajo normalen razvoj občine, je obnova teh občinskih predpisov nujna, zagotavljajo na občinski upravi, zaradi zahtev države. Izkušnje lokalnih skupnosti, ki so občinski prostorski načrt že sprejele, kažejo, da je za dokončen sprejem novega načrta potrebnih od tri do pet let. Vsak poseg v prostor je namreč treba predhodno uskladiti s pristojnim ministrstvom.
Kot še poudarjajo na občinski upravi, so z občinskim prostorskim načrtom opredeljene vse bistvene osnove za poseg v prostor; od bodoče in obstoječe infrastrukture preko površin za kmetijstvo in industrijo do gradnje individualnih hiš. Takšen predstavlja temelj ureditve občine. Med pripravo načrta bodo k sodelovanju povabili tudi občane, ki bodo lahko dali svoje pobude.
• Tp
Ves september praznično obarvan - Osrednji dogodek bo svečana seja sveta, na kateri bodo podelili najvišja občinska priznanja
Štirje predlogi
Šmartno ob Paki - Konec minulega tedna se je iztekel razpis Občine Šmartno ob Paki, s katerim je zbirala predloge za letošnje dobitnike občinskih priznanj in nagrad.
Na razpis so prispeli štirje predlogi, od tega dva za grb in prav toliko za plaketo Občine.
O predlogih so včeraj (v sredo) popoldne razpravljali člani občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O njihovih predlogih se bodo izrekli še občinski svetniki na seji, ki bo predvidoma na začetku prihodnjega meseca.
■ tp
Srečanje članic in članov SD SAŠA
Šmartno ob Paki, 16. septembra - Območna organizacija SD SAŠA je organizirala srečanje članic, članov in simpatizerjev. Namen srečanja je bilo sproščeno druženje, medsebojno spoznavanje ter izmenjava mnenj in idej.
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - 30. september je praznik Občine Šoštanj. Datum za praznovanje so našli daleč nazaj, v letu 1436, ko je celjski grof Friderik kraju dodelil trške pravice. Ves mesec v Šoštanju že potekajo dogodki prazniku v čast, največ pa se jih bo zvrstilo zadnjih deset dni pred praznikom.
Osrednji dogodek bo na predvečer, v petek, 29. septembra, ko bodo ob 19. uri na slovesnosti v kulturnem domu podelili priznanja letošnjim nagrajencem. Župan Darko Menih pa bo v prazničnem nagovoru strnil dogajanje v občini od lanskega do letošnjega praznika.
Jutri, 22. septembra, bodo ob dnevih Evropske kulturne dediščine ob 18. uri znova za javnost odprli dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. Ogledali si ga bodo lahko do 26. septembra med 16. in 19. uro, ob 17.
uri bo vsakič možen voden ogled notranjosti dvorca in parka.
V soboto, 23. septembra, bo na Trgu svobode med 9. in 13. uro potekal Šmihelov sejem s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Zarja in godbe iz Strassa v Avstriji, zvečer ob 20. uri pa bo ob Družmirskem jezeru pravi pravcati Praznik luči. Po gladini jezera bo zaplavalo 10.000 svečk v jajčnih lupinah, svoj prihod na spust lučk pa je najavil tudi knez Tresimir.
Tradicionalna prireditev in najbrž tudi najbolj množično obiskana je pohod na Smre-kovec, najvišji vrh občine (1.577 metrov). Osvojitev čaka pohodnike v nedeljo, 24. septembra. Ob 8.30 se bodo zbrali na sedlu Ho-nec (odcep za sv. Križ na cesti Sovinek -Luka). Praznik pa lahko na ta dan počastite tudi s pohodom po Gaberški poti. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 13. uri pred gasilskim domom v Gaberkah. Če boste vmes
našli kakšno gobo (pa če tudi je ne), vas v tem kraju ob 16. uri vabijo še pod kozolec Kultumice na gobarsko razstavo.
V	sklop prazničnih prireditev sodi tudi simpozij Usnjarstvo na Slovenskem, ki bo v ponedeljek, 25. septembra, od 9. do 18. ure v muzeju ter postavitev razstave Znameniti Šo-štanjčani, ki jo bodo ta dan ob 13. uri odprli na Trgu svobode v mestu.
V	torek, 26. septembra, opoldne bo svečano v Zavodnjah, kjer bodo odprli obnovljeno cesto s pločnikom, v sredo, 27. septembra, na svetovni dan turizma, bodo ob 16. uri v veliki sejni sobi Občine predstavili Strategijo razvoja turizma v občini Šoštanj in produkt Turistična pot družine Woschnagg, v petek, 29. septembra, bo Vila Mayer na široko odprla vrata obiskovalcem, dan za tem, na praznik, v soboto, 30. septembra, pa bodo njena vrata odprta od 10. do 18. ure.
Socialni demokrati Velenje za strpnost in sožitje
Strokovni svet za izobraževanje, šport in kulturo SD Velenje je na Cankarjevi ulici organiziral dogodek na temo strpnosti in sožitja. S stojnico so prebivalce Mestne občine Velenje spodbujali k vzpostavljanju strpnosti in zaupanja ter premagovanju nestrpnosti, ki velikokrat izvira iz neznanja in strahu pred neznanim. Na stojnici, na kateri se jim je pridružil tudi predsednik države Borut Pahor, so delili oljčne vejice kot simbol miru, prebirali odlomke iz knjige Boštjana Videm-ška »Na begu« in Unescove deklaracije o načelih strpnosti.	■
Obnovljen podhod Mastodont
Velenje, 19. septembra - Konec poletja je MO Velenje poskrbela za obnovo podhoda Mastodont, ki mestno središče povezuje s centralnim otroškim igriščem. V podhodu so obnovili stopnišča in prehode za vozičke, položili in obnovili pa so tudi stene in zaključne obrobe. Poleg tega so na novo prebarvali kovinsko ograjo, odstranili poškodovan omet in izdelali novega. Zamenjali so tudi poškodovano izolacijo in cevi na sistemu centralnega daljinskega ogrevanja prostorov, očistili kanale za odvodnjavanje in zamenjali odtočne rešetke. Vrednost investicije je znašala dobrih 20 tisoč evrov.
Savinjsko-šaleška naveza
Košarkarsko zlata Slovenija in lepotno zlati Žalec
V slogi je zlato - Medmestni vlak - Kašča ob streho -Praznik gimnazij
Evforija se je malo že polegla, veselje še nikakor ne! Vzrok pa tako poznate: Slovenija se je povzpela na sam vrh evropske košarke. Čeprav so eni metali z levo, drugi z desno roko, so bili kot ekipa izredno uspešni. Vredno posnemanja! Res so redki dogodki, ki bi Slovence tako združili, kot so uspehi športnikov. Ne glede na barve dresov, kijih nosijo. Zaradi navdušenja, ki so ga pokazali košarkarji z uvrstitvijo v finale, so imeli veliko dela v Celju. Za Turčijo so pač še potrebni potni listi, teh pa mnogi, ki so želeli tja, niso imeli. In tako je bilo v petek »izredno« stanje v celjskem Cetisu, da so na hitro pripravili nove;»izredne« razmere so bile tudi na celjski upravni enoti, saj so le tukaj izdajali take prioritetne potne liste. Radi so priskočili na pomoč in s tem tudi sami primaknili delček k takemu uspehu. Saj so igralci poleteli tudi na krilih velikega števila naših navijačev. Mnogim od teh pa so pot omogočili Celjani. Niso pa košarkarji edini, ki se ponašajo z zlatom. Prejšnji teden so ga osvojili tudi Žalča-ni, le da je bilo njihovo s povsem drugačnega področja. Mesto Žalec je namreč osvojilo zlato priznanje na evropskem tekmovanju najlepše urejenih mest. Košarkarji so zlate kolajne dobili v Carigradu, Žalčani v Podčetrtku, kjer je bila sklepna prireditev mednarodnega tekmovanja Entente Florale Europe.
Žalec so zadnja leta res lepo uredili, mnoga dogajanja pa povezali z najbolj znano rastlino njihovega območja - hmeljem. Od lani je še poseben magnet, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč, fontana piv Zeleno zlato. Tudi z njo opozarjajo na dolgoletno tradicijo hmeljarstva. Ter seveda tudi na pivovarsko dejavnost, ki je bila nekoč tu močno razvita, zdaj pa se znova krepi z manjšimi pivovarnami. Obiskovalce pa seveda tudi privablja Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva, bližnja Jama pekel, Rimska nekropola ter še več drugih zanimivosti. Ne vem, če je vse to spodbudilo nekatere Celjane, da so začeli razmišljati o boljši povezavi obeh mest. Ne le po cesti ali kolesarski stezi, ki jo že tudi načrtujejo, mesti bi lahko bolje povezali tudi z železnico. Da bi vlaki, ki sicer vozijo v Šaleško dolino, med Celjem in Žalcem vozili pogosteje, postajališče pa bi uredili tudi v Levcu. V Žalcu to pobudo menda podpirajo, Celjani pa računajo tudi na razumevanje Slovenskih železnic. Potihoma tudi zato, ker je pomočnik direktorja za potniški promet tudi celjski mestni svetnik.
Prav v dneh, ko je Podčetrtek gostil sklepno evropsko lepotno prireditev, se je v tem kraju zgodilo, česar so se že dolgo bali. Tudi mi smo že pisali o težavah s prodajo pod-četrtškega gradu, ki klavrno propada, če-
prav ga občina »varuje«, kolikor lahko. A ker je delno v zasebni lasti, so težave. V teh dneh se je zgodilo, česar se je župan najbolj bal: sesedla se je streha na grajski kašči, deli ostrešja pa so padli tudi na cestišče. V knežjem mestu pa niso slavili le obrti in podjetnosti, slavili so tudi gimnazijci. In to kar dveh tovrstnih srednjih šol. Prva gimnazija je slavila odprtje objekta, ki ga je pričakovalo že več generacij - nove telovadnice oziroma kar športne dvorane. Res je dvorana sodobna za več športnih disciplin in z bogato opremo. Z njo se je nekaj vrnilo v Celje: ta gimnazija, nekdaj regijska, saj so jo obiskovali dijaki s širšega celjskega območja, se je nekoč imenovala tudi Kajuhova oziroma Gimnazija Karla Destovnika - Kajuha. Zdaj pa so po tem padlem šoštanjskem pesniku, prevajalcu in narodnem heroju poimenovali novo športno dvorano. Ker je to »staro, dobro gimnazijo« obiskovalo veliko dijakov s širšega območja, je bil »visok in pester« tudi obisk pomembnih gostov, ki so se udeležili otvoritve. Te dni pa je slavila še druga celjska gimnazija, Gimnazija Celje - Center. Ta je 15 let mlajša od »prve«, slavili so 105-letnico. Tudi ta je bila nekoč regijska, dolgo bolj znana kot učiteljišče. Ob tem so pripravili tradicionalno druženje generacij; nekdanje in sedanje dijake združuje tudi humanitarno in kulturno Društvo GCC. Pa še to: v Celju se lahko pohvalijo, da so uvedli mestni potniški promet z električnim avtobusom. A je bil le kratkega daha. Vozil je le poskusno, le zadnje tri sejemske dni. Je pa res, da Celje kot pilotno mesto sodeluje v projektu Edison, ki so ga predstavili tudi na zadnjem sejmu. Meščane knežjega mesta seveda zanima, kdaj pa bo električni avtobus v Celju postal stvarnost.
• k
■ mz
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
21. septembra 2017
»'WAS
PRAZNIK MESTNE OBČINE VELENJE
3
Ponosni na preteklost in sedanjost, zazrti v prihodnost
Mestna občina Velenje je včeraj, 20. septembra, praznovala občinski praznik v spomin na ta dan pred 58. leti, ko je dobilo Velenje mestne pravice in sodobno središče - Z osrednjo slovesnostjo obeležili tudi 30-letnico ekološke revolucije
Mira Zakošek
Velenje, 19. septembra - Središče Velenja je bilo na predvečer praznika ozaljšano, še bolj dvorana Doma kulture. Obiskovalce so vanjo pospremili člani tro-bilnega ansambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod mentorstvom Mirana Šumečnika. Osrednjo slovesnost so začeli s himno Graditeljem Velenja, ki sta jo družno zapela Rudarski oktet in otroški pevski zbor osnovne šole Gustava Šili-ha Velenje. Premierno so zavrteli film zelenih dejanj in z njim obeležili tudi 30-letnico ekološke revolucije, ki je pomenila za to okolje nov razvoj in vsekakor pripomogla tudi k današnjemu vse uspešnejšemu turističnemu razvoju. Ponos na preteklost in sedanjost ter zazrtost v prihodnost so ponazorile tudi plesalke Plesnega studia N, poudarili pa so jih tudi s posnetki preteklosti in sedanjosti.
Slavnostni govornik je bil župan Bojan Kontič, v središču pozornosti pa letošnji občinski nagrajenci, torej tisti, ki pomembno prispevajo k uspešnemu razvoju lokalne skupnosti na različnih področjih življenja.
Bojan Kontič je ocenil zadnje leto kot leto uspehov, tudi zato, ker je okolje začutilo gospodarsko rast in umik finančne pa v veliki meri tudi socialne krize. Število brezposelnih se je skoraj prepolovilo in padlo pod 10 odstotkov. Zadovoljstvo je izrazil tudi ob zmagi razuma in strpnosti v razpravah okoli azilnega doma. »Izbrali smo pot dialoga, pot, ki je bila zahtevna, vendar nas je pripeljala do točke, kjer smo danes. Pogovarjali smo se s pristojnimi in se dogovorili, da bo namesto 150 beguncev, o katerih so govorili nekateri, pri nas nastanjenih največ 30, da mora zanje poskrbeti država, in da mora biti zagotovljena varnost,« je med drugim dejal in prisotne seznanil z najnovejšim predlogom, da v Velenju ne naselijo azilan-tov, ampak predvsem družine iz Sirije, ki so mednarodno zaščito že dobile. Seveda pa bo o tem odločal občinski svet.
Kontič je nanizal tudi več pomembnih odločitev v zgodovini Velenja, mednje pa visoko postavil ekološko revolucijo v Šaleški dolini, ki je postavila temelje sedanjemu čistemu okolju. Opozoril pa je na nova nerešena vprašanja v energetiki, še posebej na neustrezno ceno, ki jo Teš zahteva za toplotno ogrevanje. Ta cena je bila v preteklosti pravzaprav edina renta, ki jo je prejemalo to okolje. Temeljila pa je na ceni 2,75 evra na J izkopanega premoga. Ker se v Ljubljani grejejo s premogom, ki ga iz Indonezije pripeljejo za 5 evrov na J, kar je seveda bistveno draže, menijo, da je cena za toplotno ogrevanje v Velenju prenizka. Poudaril je tudi, da je bil blok 6 pravzaprav edina večja investicija, ki jo je Slovenija v zadnjih letih uresničila, pa tudi investicija, ki jo država nujno potrebuje, saj
Bojan Kontič, prim. Janez Poles, Mojca Ževart, Cveto Polak, Matjaž Jelen, Bor Zuljan, mag. Dragica Povh
Matjaž Novak, Matej Mraz, Simon Brezovnik
ji zagotavlja 40 odstotkov potrebne energije. Drugačne zgodbe po njegovem mnenju širijo tisti, ki od energetike dobro živijo, in to na račun subvencij. Nikakor mu ni sprejemljivo, da bodo tisti, ki prispevajo zgolj 2 odstotka (sicer ekološke) energije Sloveniji, za subvencije prejeli kar dve milijardi evrov. Torej več, kot je stal blok šest.
S ponosom pa se je župan ozrl na socialne programe Velenja, ki so zgled dobre prakse za celotno Slovenijo. Brezplačni Lokalc prepelje letno več kot 420 tisoč potnikov, bicy ima 3000 uporabnikov, ki opravijo letno 150.000 izposoj koles, kopica kulturnih prireditev ... Samo od leta 2010 pa je občina razrešila tudi kar 658 stanovanjskih problemov. Dotaknil se je tudi tistih, ki jih življenje nekako pušča ob robu, ker so bili, kot je poudaril, ob nepravem času na nepravem mestu, in se zavzel, da jim po svojih močeh tudi v prihodnje poskušamo pomagati, da se bodo vendar-
le kolikor toliko dostojno prebili skozi življenje.
V nadaljevanju je nanizal številne druge uspešne naložbe in napovedal nove. Posebej pa se je zahvalil za prispevek pri razvoju lokalne skupnosti letošnjim občinskim nagrajencem in zaželel zbranim in vsem občanom lep praznik in uspešen razvoj tudi v prihodnje.
Priznanja župana
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič podeli priznanja po lastni presoji posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. Letošnji nagrajenci so bili Franc Borovnik (dolgoletni predsednik KS Pesje, udarnik, aktiven na številnih področjih v lokalni skupnosti); Anton Hla-din (prepoznavni sindikalist na Premogovniku in aktivist v KS Pesje); Fadil Krupic (aktiven v borčevski organizaciji in števil-
Franc Borovnik, Anton Hladin, Fadil Krupič, Ivan Lemež
Plakete Mestne občine Velenje
Plakete in grbe Mestne občine Velenje sta nagrajencem podelila predsednica komisije za priznanja in nagrade mag. Dragica Povh in župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Prejeli so jih Hokejski klub Velenje (ustanovljen je bil pred 45 leti, zelo intenzivno pa je njihovo delo steklo po letu 2007. Imajo bogato zgodovino tako tekmovalnega kot rekreativnega igranja, njihove možnosti za delo pa so se povečale z ureditvijo drsališča na velenjskem kotalkališču leta 2013); Matej Mraz (znani kulturni ustvarjalec, še posebej je aktiven v Gledališču Velenje, kjer nastopa že vse od leta 2001, upodobil je številne zelo prepoznavne vloge. Deseto leto vodi
nih drugih področjih) in Ivan Lemež (dolgoletni predsednik in aktivist v KS Cirkovce).
Gledališče Velenje, nastopa v vlogi dedka Mraza, aktivno sodeluje v Pikinem festivalu ...); in Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj - Velenjski skavt (v tem okolju deluje že od leta 1999, kot društvo pa so se oblikovali leta 2005. So del slovenskega skavtskega združenja in povezujejo 80 skavtinj in skavtov. Pripravljajo bogat program, ki poteka na prostovoljni osnovi).
V	imenu Hokejskega kluba Velenje je priznanje prevzel Matjaž Novak v imenu skavtov pa Simon Brezovnik.
Grbi Mestne občine Velenje
Najvišja letošnja občinska priznanja - grbe Mestne občine Velenje so prejeli primarij Janez Poles (specialist interne medicine, kardiologije in vaskular-ne medicine. Poleg tega, da je zdravnik, je tudi publicist, član številnih strokovnih domačih in mednarodnih združenj, 22 let je vodil Bolnišnico Topolšica, kjer je še vedno zaposlen); Muzej Velenje (priznanje je prejela direktorica Mojca Ževart - Muzej Velenje je bil ustanovljen pred 60 leti kot Muzej slovenskih premogovnikov. Njegova naloga pa je bila ohranjanje in predstavljanje zgodovine ter razvoj vseh slovenskih premogovnikov. To svoje poslanstvo je uspešno nagradil in postal središče ohranjanja kulturne dediščine celotne Šaleške doline, ponašajo pa se tudi z enim najbolje ohranjenim gradom na Slovenskem) in skupina Šank Rock (je ena najbolj znanih slovenskih rokovskih skupin. Njihovo 35-letna glasbena pot je bogata, pridobili pa so si številne oboževalcev, ki menijo, da se lahko njihova energija nastopanja meri z največjimi evropskimi bandi podobnega žanra).
V	imenu vseh nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalil Matjaž Jelen (Šank Rock), ki je med drugim poudaril, da so priznanja spodbuda za njihovo prizadevno nadaljnje delo tudi v prihodnje.
>
SASA
INKUBATOR
2. obletnica
PODJETNIŠKEGA CENTRA
STANDARD
Sreda, 27. september, ob 17. uri
Prijazno vabljeni!
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
4
GOSPODARSTVO

21. septembra 2017
Če te stvar veseli, vidiš izzive
Mlada gospodarja na kmetiji Katja in Martin Golob nadgradila tradicijo peke kruha na tradicionalen način - Biti moraš priden in znati tudi ponuditi
Tatjana Podgoršek
Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije spodbujata inovativnost na podeželju tudi z izborom inovativna mlada kmetica, inovativen mladi kmet. Na pobudo velenjske izpostave Območne Kmetijsko-gozdarske zbornice Celje sodelujeta na letošnjem tudi Martin Golob ter njegova partnerica Katja Ju-van Golob iz Skornega v občini Šmartno ob Paki. Njuna inova-tivna ideja je dopolnilna dejavnost - peka kruha na tradicionalen način, v krušni peči, do teže 1 kilogram. Vrečka, v kateri je strankam na voljo, je opremljena z deklaracijo ter logotipom kmetije. Dejavnost zagotavlja delovno mesto na kmetiji.
Za zdaj štiri vrste kruha
»Katja je nosilka dopolnilne dejavnosti in ona je tista, ki čez dan vse pripravi, ponoči pa peče, da je lahko svež kruh pravočasno na prodajnih policah. Za zdaj ga večino prodava v trgovinah Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ob sobotah pa na celjski tržnici,« je ob obisku na kmetiji Mauher dejal Martin - tudi mladi prevzemnik kmetije. Za dopolnilno dejavnost sta se odločila zato, ker blizu 20 hektarjev velika kmetija (od tega je le 6 hektarjev zemlje, ostalo je gozd), prislonjena v breg, ne omogoča preživetja. Za nameček tudi Katja kot inže-
nirka varstva okolja in komunale ni dobila službe. »Na kmetiji se je peka kruha na tradicionalen način v krušni peči ohranila skozi vse generacije, in ker imam veselje do kuhe in peke, sva z
Katja in Martin Golob: »Potrošnikom ponujamo vrhunski domači kruh, ki ga v klasični pekarni ne morejo kupiti.«
Kruh po recepturi prednikov z Mauherjeve kmetije pripravlja ročno, glavne sestavine so z domačih površin: žito raste na domači zemlji, predelavo opravijo v domačem obratu, za kurjenje
Martinom prepoznala tradicijo kot priložnost in izziv. Nadgradila sva jo in danes pečem štiri vrste kruha: mešani ržen, polbe-li, črni in ajdov kruh z orehi,« je dejala Katja. Osnovne veščine za pripravo testa in peko v krušni peči jo je naučila Martinova babica, dodatno znanje je pridobila na izobraževanju po sistemu nacionalne poklicne kvalifikacije v Šolskem centru Naklo, kjer je pridobila certifikat izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način.
peči uporabijo drva iz domačega gozda. »Potrošnikom ponujamo vrhunski domači kruh, ki ga v klasični pekarni ne morejo kupiti. Naši hlebci so brez aditivov in konzervansov, zato prodajamo samo svežega« doda Katja, ki poleg tradicije prisega tudi na kakovost. Za polbeli kruh - Zalin hlebček, je predlani in lani prejela na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij zlato, za ajdov kruh z orehi pa lani bronasto priznanje. »Seveda sem tega vesela, še večji motiv zame pa so pohvale kupcev.«
Še nekaj idej v rokavu
Prostore za opravljanje dopolnilne dejavnosti sta Katja in Martin uredila tudi s pomočjo sredstev, pridobljenih na razpisu za mladega prevzemnika. Odločitev za naložbo je bila za odtenek lažja kot morda pri drugih zato, ker je Martin še vedno zaposlen. Za zdaj še ne kaže, da bi lahko ostal na kmetiji. Pri peki kruha so še »rezerve«, ki jih je potrebno zapolniti, razmišljata glasno, v prevelike čevlje pa ne nameravata stopiti. Priznavata, da je promocija domače hrane pisana na kožo malim kmetom, kot sta sama, »vendar moraš biti zelo priden, kamor koli se obrneš, pa znati stvari tudi ponuditi. To pa ne gre od danes na jutri. Država po eni strani pomaga, po drugi pa poskrbi, da ji ne ostaneš kaj dolžan.«
Ostajata pri vzreji telic za meso kot osnovni dejavnosti na kmetiji, za dopolnilno dejavnost pa imata še nekaj idej v rokavu. Za zdaj jih ne razkrivata javno, ker ne vesta, kako se jima bo kaj izšlo z denarjem. Katja razmišlja še o kakšni vrsti peke kruha in peciva na tradicionalen način. Na vprašanje, ali po dobrih dveh letih ocenjujeta, da je bila odločitev o prevzemu kmetije prava, pa je Martin odgovoril: »V bistvu je tako, če imaš veselje do nečesa, voljo, pridne roke, potem vidiš izzive.«
NLB
Poslovalnica Rudarska
- kjer so doma celovite finančne rešitve
V Velenju že 16 let deluje NLB Poslovalnica Rudarska. V svoje lokalno okolje je močno vpeta, saj s celovitimi finančnimi rešitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priložnostih. Želja Mojce Vozelj, vodje poslovalnice in njenih sodelavcev je, da stranke od njih odidejo zadovoljne in z občutkom zaupanja.
»Razumevanje različnih potreb in življenjskih situacij je tisto, kar je pri našem delu zelo pomembno. Da pa to lahko dosežemo, moramo v prvi vrsti svoje stranke dobro poznati, šele nato lahko skupaj z njimi najdemo pravo rešitev.« Najsi bo to bogatenje prihrankov s portfelji NLB Skladov, ki so v lanskem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem drugega. Denimo NLB Predplačniška kartica Mastercard, s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite. V širokem naboru storitev je tudi ponudba zavarovanj življenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo našle tako mlade družine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega šolarja (NLB Vita Nezgoda Junior), kot tudi vsi, ki želijo za varno starost poskrbeti z dobrim življenjskim ali naložbenim zavarovanjem. »Vsakemu prisluhnemo in skupaj najdemo odgovor, naša glavna prednost pa je prav gotovo široko znanje, ki ga premorejo naši finančni svetovalci« razloži Mojca Vozelj. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi z veseljem priporočijo znancem in prijateljem. Vljudno vabljeni, da nas na Rudarski cesti 3, obiščete tudi sami.
Gorenje prejemnik britanske nagrade za najboljši licenčni izdelek
Gorenjevi hladilniki Retro Special Edition, ki jih licencira nemški Volkswagen, so prejeli nagrado Licensing Award 2017 kot zmagovalci v kategoriji najboljših inovacij. Med skoraj 5000 prijavljenimi
Nagrado sta prejela Iztok Krulc, direktor, in Stuart Benson, vodja prodaje Gorenjevega podjetja v Angliji.
izdelki jih je izbrala komisija, sestavljena iz 140 najpomembnejših nabavnikov iz največjih trgovskih verig v Veliki Britaniji, ki so izdelke ocenjevali v dovršenosti dizajna, inovativnosti, originalnosti, prilagojenosti potrebam kupcev in kakovosti izdelave.
Richard Mackey, produktni vodja v Gorenju UK, je ob tej priložnosti povedal: "Volkswagen je ena najmočnejših blagovnih znamk in kombi T1 je eden njihovih najbolj prepoznavnih, ikoničnih izdelkov. Hladilnik Gorenje Retro Special Edition je tako popolna izbira za vse, ki želijo svoji kuhinji dodati občutek svobode in avanturizma. Naši kupci so ga zelo dobro sprejeli, vendar je kljub temu lepo prejeti priznanje in pohvalo tudi od strokovnjakov zunaj naše branže.«
GOSPODARSKE novice
Zaslišali Rotnika, Tota in Meha

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je soočila nekdanja direktorja Teša dr. Uroša Rotnika in mag. Simona Tota. Med drugim sta odgovarjala na vprašanja o finančni konstrukciji projekta, vprašljivi pogodbi z Alstomom ter njuni komunikaciji s HSE in vlado.
Rotnik je Termoelektrarno Šoštanj vodil v času odločitve o gradnji projekta, od aprila 2003 do novembra 2010, in je podpisal pogodbo z Alstomom. Njegov naslednik Tot, ki je bil direktor do januarja 2013, pa je podpisal pogodbo, ki opredeljuje pogoje za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki.
Tot je na zaslišanju vztrajal pri tem, da je bila ob podpisu pogodbe z Alstomom finančna konstrukcija projekta zaprta le na papirju, državnega poroštva še ni bilo. Rotnik pa je trdil nasprotno, da je bila finančna konstrukcija decembra 2009 zaključena. „Lahko so se črpala le lastna sredstva," je pojasnil.
Komisija je spet zaslišala tudi nekdanjega direktorja HSE Boruta Meha. Ta je ponovil, da je bila vlada o vsem pri projektu obveščena in da je bilo priložnosti za ustavitev projekta kar nekaj. Meh je ob tem ponovil tudi svoje mnenje, da je ta naložba bila potrebna in da je še danes. Z Rotnikovo oceno, da je bila eskalacijska klavzula navzgor najbolj ekonomična, pa se nekdanji direktor HSE ne strinja.
Magni odprta pot
V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni ni bilo pritožb, s čimer se je odprla pot za izdajo gradbenega dovoljenja, vlada pa je z Magno tudi že podpisala pogodbo za izvedbo projekta, s čimer se bodo odprla tudi številna nova delovna mesta.
Predlog energetskega koncepta
Prejšnji teden so se sestali nekateri slovenski elektrodistributerji in obravnavali predlog energetskega koncepta Slovenije. V njem pogrešajo uravnoteženo obravnavo celotne energetske verige in ustrezno obravnavo distribucije, ne le z vidika razvoja omrežja. V dokument bi vključili tudi vprašanja politike cen, tarif, dajatev in podpor.
Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič je ob tem dejal, da devetsto tisoč uporabnikov elektroenergetskega omrežja subvencionira štiri tisoč tistih, ki so se odločili za male elektrarne.« Vključitev večje količine obnovljivih virov v elektroenergetski sistem pa zahteva tudi večje rezerve energije in moči ter prilagajanje odjema in proizvodnje. Vse strategije, ki so povezane s povečevanjem obnovljivih virov energije, pa so odvisne od sposobnosti distribucijskega omrežja, da jih tudi realizira. To pa trenutno takšnih bistveno povečanih zmožnosti nima.
Abitura ponuja program Velnes
Celje, 15. septembra
- Višja strokovna šola Abitura Celje se lahko pohvali s prvima diplomantkama študijskega programa Velnes. To sta postali Katarina Vetrih in Mojca Strnad, ki sta se v diplomskih delih ukvarjali z nadgradnjo velneške ponudbe v termah in vadbeno ponudbo ter z raziskavo pričakovanj uporabnikov jogalatesa. Obe
raziskavi sta uporabni ne le za konkretno lokalno okolje, v katerem sta nastajali, za konkretne terme in vadbeni center, pač pa za širšo velneško dejavnost.
Z nalogami sta diplomantki dokazali, da pridobljeni naziv organi-zatorica poslovanja v velneški dejavnosti omogoča ustvarjati in organizirati delovna mesta zase ter vključevati večji krog sodelavcev. To pa je prednost, ki je danes v družbi neprecenljiva.
Prihaja Pepco
Diskontna trgovska veriga Pepco, specializirana za prodajo oblačil in izdelkov za dom, odpira prve trgovine v Sloveniji. Prejšnji teden so odprli trgovino na Ptuju, 22. septembra jo bodo v Domžalah, 28. septembra v Celju in Novem mestu ter 26. oktobra v Ljutomeru. V treh letih želijo v Sloveniji odpreti približno 40 trgovin in zaposliti več kot 280 ljudi. Pepco je evropska trgovska veriga, ki ima več kot tisoč trgovin na Češkem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji in na Hrvaškem. Začetki blagovne znamke segajo v leto 2004, veriga zaposluje več kot 11.000 ljudi.
Zbirajo tudi podatke o naših poletih
Med številnimi nadzornimi podatki, ki jih država spremlja o nas, je še en nov. Slovenska policija je dobila pooblastila, da od 14. septembra zbira, obduje in hranjuje osebne podatke na letih, ki bodo leteli ali prileteli iz tretjih držav v Slovenijo. Gre praktično za vse podatke, ki jih zaupate letalski družbi, ko se pri njih odločite za potovanje, od načina plačila do tega, s kom in kam potujete. Vaše osebne podatke bodo za zdaj hranili še naslednji dve leti in pol. Od 13. marca prihodnje leto pa se bo zbiranje podatkov razširilo na vse letalske potnike.
■
a
a mz
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 17
21. septembra 2017

GOSPODARSTVO
5
Volitve članov v organe zbornice
Velenje - Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je konec minulega tedna razpisala volitve članov v organe zbornice za mandatno obdobje 2017-2022. Članom upravnega odbora zbornice, predsednici in članom nadzornega odbora namreč 11. novembra poteče petletni mandat
Strokovne službe zbornice pričakujejo predloge za kandidate za omenjene funkcije do četrtka, 19. oktobra. Člane upravnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora bodo izvolili na skupščini zbornice, ki bo v četrtek, 26. oktobra.
■ tp
Citycentrovi modni trendi
Celje - Na jesenski modni reviji so znane slovenske manekenke in manekeni pretekli konec tedna predstavili modne trende, ki nas bodo to sezono navduševali v hladnejših mesecih. Pod taktirko stilistke Sonje Rigler so v atraktivnih modnih kombinacijah - od športne do elegantne kot ulične in otroške mode - predstavili širok in raznolik izbor priznanih svetovnih in domačih modnih znamk, ki jih najdete v prodajalnah Citycentra Celje.
Citycentrova modna ekipa
Sobotno "Otroško modno revijo" je s pesmijo odprla Anabel, zmagovalka festivala Poprock (na sliki).
"Modne revije so zame navdih in "must have" te sezone so zagotovo barve, vzorci in plastenje oblačil, kar omogoča neskončno modnih kombinacij," je po modni reviji povedala centrova menedžer-ka Darja Lesjak.
Poleg proizvodnega tudi razvojni partner
Družba Turna Šoštanj posluje 10 let - Svetovni proizvajalec komponent za belo tehniko in pomemben proizvajalec inovativnih vakuumsko izolacijskih panelov
Tatjana Podgoršek
Leta 2007 je družba Turna, ki se je lani iz Velenja preselila v Šoštanj v objekte nekdanje Gorenjeve Notranje opreme, odkupila premoženje podjetja Blues v Velenju. Uvršča se med zelo uspešna podjetja, ki - zagotavlja njen direktor Vladimir Pogač - ni le proizvodni, ampak tudi razvojni partner. Ob 10-le-tnici delovanja podjetja smo Vladimirju Pogaču zastavili nekaj vprašanj: Bi lahko rekli, da je Turna Šoštanj produkt krize, kipa kot zanesljivo in uspešno podje tje dokazuje, da je kriza lahko izziv?
»Podjetje je nastalo tik pred začetkom krize. Zato ni produkt krize, je pa res, da nam je ta postavila dodatne izzive, s katerimi se uspešno spoprijemamo in razvijamo.« Nekateri radi za uspešne rečejo, da so bili ob pravem času na pravem kraju.
»Težko bi temu pritrdil. Bolj temu, da smo se pravilno lotili poslovnih in razvojnih izzivov na naših posameznih produk-tnih področjih ter novih poslovnih modelih, ki jih je morda tudi kriza spodbudila. Tako poleg matične Turne v Šoštanju uspešno poslujeta tudi obe hčerinski podjetji v tujini. Obe sta nastali zaradi potreb kupcev in naših sposobnosti prilagoditi se jim v največji možni meri.« Na katerih področjih ste najbolj prepoznavni?
»Na področju komponent za industrijo bele tehnike. Poleg Gorenja, ki je tradicionalno naš najpomembnejši partner, sodelujemo z mnogimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami s področja bele tehnike, avtomobilske industrije in tudi gradbeništva po vsem svetu. Naši najpomembnejši proizvodi v zadnjem času so tečaji za pečice najvišjega kakovostnega in cenovnega razreda.«
Vladimir Pogač: »Želimo ostati vodilni proizvajalec komponent za belo tehniko, izkoristiti nove priložnosti na trgu, ohraniti poslovni pogum in drznost.«
Prodate več svojih izdelkov na domačem ali tujih trgih? »Naš trg je globalni in ga ne delimo na domačega in tujega. V Sloveniji je naš glavni in skoraj edini kupec Gorenje, ki je globalna multina-cionalka.«
V Šoštanju zaposlujete 170 delavcev, med njimi tudi invalide.
»Skupaj s hčerinskimi podjetji zaposlujemo blizu 300 delavcev, od tega na lokaciji v Šoštanju 170. Turna ima status invalidskega podjetja in se zelo trudimo uspešno izpolnjevati tudi to naše sekundarno poslanstvo ter
hkrati v nenehnem boju na globalnem trgu ostati konkurenčen.« Pravite, da vam načrtov za prihodnje ne manjka. Lahko poveste kaj več o njih?
»Težko je govoriti o konkretnih načrtih. Vsekakor želimo ostati eden vodilnih proizvajalcev komponent za belo tehniko na svetu, poleg proizvodnega ostati tudi razvojno podjetje, ki bo izkoristilo vse izzive ter priložnosti trga. Morda tudi tako, kot smo to storili lani,
>
Lani je skupina Turna, v katero spadajo še 4 hčerinska podjetja, ustvarila blizu 14 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtuje v višini 15 milijonov evrov.
ko smo za proizvodnjo inovativnega izdelka, ki smo ga pred leti razvili za potrebe bele tehnike - vakuumsko izolacijske panele - ustanovili podjetje Turvac s sedežem v Šoštanju in vanj privabili tujega sovlagatelja. Belgijska multinacionalka Recticel Insulation je danes njegova 50-odstotna lastnica, omenjeni izdelek pa skupaj uspešno tržimo na evropskem gradbenem trgu. Vsekakor želimo ohraniti naš poslovni pogum in smelost. Ta se je pokazal v našem delovanju tudi pred dvema letoma, ko smo iz stečaja podjetja Aha Secaplast Laško najeli opremo, dejavnost podjetja in zaposlene, uspešno ohranili del proizvodnje, na novo organizirali poslovne procese in letos odkupili še njegovo premoženje. Turnaplast v Laškem danes zaposluje blizu 70 delavcev in se zelo uspešno vključuje v globalne poslovne procese in skupaj z nami osvaja nove trge.« a
■
■
MojeDelo.com prvič v Velenju
Karierni sejem je stičišče tistih, ki iščejo delo, in tistih, ki ga nudijo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 13. septembra - V
Centru Nova in Knjižnici je v sredo potekal Karierni sejem, ki ga je zaposlitveni portal Mo-jeDelo.com prvič organiziral v Velenju. Na njem je nove zaposlene iskalo dvaintrideset podjetij, med njimi nekaj zelo zvenečih imen (Lek, Skupina Gorenje, Pošta Slovenije, SIJ Metal Ravne, Dorrsen, Spar Slovenija ...). Iskalci kariere so pri njih lahko preverili priložnosti zase, se jim predstavili ali pa prisluhnili predavanjem, ki so jih pripravili v okviru kariernega sejma in pridobili kakšno izkušnjo več za uspešno vključitev na trg dela.
Maruša Grah z zaposlitvenega portala je povedala, da je na portalu MojeDelo.com trenutno objavljenih blizu 2.000 prostih delovnih mest v Sloveniji, kari-erne sejme pa pripravljajo, da se lahko na njih delodajalci neposredno predstavijo iskalcem zaposlitve in iskalci zaposlitve delodajalcem.
Na medijskem posvetu Karla
Sitar (SAŠA inkubator), Danijel Okilj (Trgotur), Maruša Grah (MojeDelo.com).
Renata Stupan iz Uniorja Zreče:
»Zelo težko dobimo kader, ki ga potrebujemo.«
V Velenju je bilo za karierni sejem veliko zanimanja. »Očitno je formula prava. Prisotni so tisti delodajalci, ki imajo dejansko prosta delovna mesta.«
Med temi je bil Unior Zreče. Renata Stupan je povedala, da
Delodajalci na savinjsko-šaleškem območju največ povprašujejo po poklicih iz gradbeništva, gostinstva in turizma. Zanimajo se tudi za tehniške poklice: strojnike, orodjarje, strugarje, CNC operaterje in univerzitetne diplomirane inženirje različnih strok (strojništva, elektrotehnike, računalništva). Iščejo tudi poklice iz zdravstva ter voznike težkih tovornjakov za mednarodne špedicije.
Za Karierni sejem je bilo veliko zanimanja tako med delodajalci kot delojemalci.
>
iščejo kader, ki je v tem trenutku deficitaren. »To so gostinci za potrebe kuhinje in strežbe na Rogli in v Termah Zreče, na ko-vinskopredelovalnem področju strojniki in mehatroniki, v kovač-nici pa pomožni kovači. Žal pa opažamo pomanjkanje tega kadra. Pride kakšen posameznik,
Na sejmu so lahko obiskovalci opravili psihometrična testiranja, dobili vpogled v odprta delovna mesta in se fotografirali za prilogo življenjepisu.
a da bi lahko zapolnili potrebe, ki jih imamo, moramo uporabiti še druge aktivnosti.«
Hkrati s Kariernim sejmom je potekala okrogla miza, na kateri so govorili o izzivih zaposlovanja v Šaleški dolini, delavnica za
prve iskalce zaposlitve, na kateri so mladi izvedeli vse o tem, kako vstopiti na trg dela, kako se na to pripraviti, kako aktivno iskati zaposlitev, ter predavanje predstav-
nikov Zavoda za zaposlovanje, na katerem so udeleženci spoznali hitre zmenke in to, kako se na njih predstaviti.
Rekli so > Renata Podlinšek iz Velenja: »Pri iskanju zaposlitve pride prav vsaka nova izkušnja, zato sem tukaj. Sem diplomirana te-ologinja, zanima me delo v sociali, z otroki, starostniki ..., kjer je zaposlitev zelo težko najti.«
Luka Bertelovič iz Velenja: »Na sejem sem prišel s povsem konkretnimi pričakovanji. Sem inštalater strojnih instalacij. Obiskal sem Esotech, Uni-or, najbolj pa si želim zaposlitve v Gorenju, kjer že imajo mojo vlogo. Zdaj čakam, kaj mi bodo sporočili.«
■
6	PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka	Mojca Štruc
Sreda,
13. septembra
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
ii^AS
21. septembra 2017
Žabja perspektiva
Kljub dežju se je na vsakoletnem srečanju na Dolenjskem zbralo
okrog šest tisoč mladih kristjanov.
Naši košarkarji so postali evropski prvaki.
Mali park
Kaja Avberšek
Naravnost nasproti naše bele hiše, za dvema palmama in eno enosmerno cesto, je bar Parquillo - Mali park. Njegovo polno ime je »bar churrería Parquillo«. »Churrería« pomeni lokal, kjer cvrejo »churrose«. To so tipično španski sladki prigrizki - podolgovati narebrani cvrtki, posuti s sladkorjem, ki se jih pomaka v gosto vročo čokolado za zajtrk, malico ali kadarkoli vmes. Ni mi znano, kdaj so v Parquillu nehali pripravljati churrose, imam pa močan občutek, da že dolgo tega. Pred kratkim je Lolo, lastnik, zamenjal svetlobno tablo z imenom lokala nad pločevinastimi modrimi krilnimi vrati, pri čemer se je odločil obdržati ime »churreria«. Po vsej verjetnosti iz gole navade. Človek se mora prav potruditi, da iz rdeče podlage razbere napisano. Med tankimi pisanimi črkami se motovilijo hudiček z nogometno žogo, martini kozarec z olivo in papirnatim dežničkom, skodelica kadeče se kave in kavna zrna. Najlažje od vsega je prebrati »Tropical«, kar pa je vodilna znamka kanarskega piva. Parquillo je mikrokozmos zase. V njem in pred njim se vsak dan zbirajo isti ljudje. Natančneje - isti moški. Večina od njih na okroglem stolčku za šankom, stoječ pred vrati ali posedajoč na kamniti ograji malega otroškega igrišča nasproti bara, preživi ves dan. Vse dni. Zdi se, da so tu doma. Z Lolom so dogovorjeni, da si, če je treba, tudi sami postrežejo ali si umijejo roke na drugi strani šanka. Če stvar zastavim bolj ustvarjalno in se izrazim s terminologijo svojega profesionalnega področja, bi lahko rekla, da je Parquillo njihova umetniška rezidenca. Spoznajmo torej najaktivnejše rezidente.
Wito jih mora imeti okoli trideset. Poleg Parquilla očitno redno obiskuje tudi bližnji fitnes center,,, iz katerega donijo ritomigajoči ritmi reggaetona*. Zagorel je, ozke, vsak dan sveže majice s kratkimi rokavi poudarjajo njegov fitnizirani torzo in kažejo mnoštvo tetovažpo njegovih rokah. Tetoviran je tudi po nogah, ki mu tičijo v japonkah oziroma snežno belih športnih copatih. Okrog vratu mu visi majhna praktična pedertašla **, zelo pogost dodatek lokalne moške skupnosti. Ima skuterček in za vožnjo z njim obvezno uporablja snežno belo čelado. Tu in tam ga je opaziti s kavo ali kokakolo, skoraj vedno s cigareto oziroma zeleno začinjeno različico le-te ter rdečkastimi očmi in pa seveda s pametnim telefonom v roki. Ima punco z bleščeče črnimi dolgimi lasmi rahlo azijskih oči, ki se tu in tam pojavi pred barom, da ga pozdravi. Viktor jih ima okoli štirideset. Večinoma nosi sprano vijoličasto majico s kratkimi rokavi, ki se mu napenja čez balonasti trebuh. Ves ogromen je, njegova leva roka pa je čisto majčkena. Tudi on okrog vratu nosi že omenjeni tip torbice, precej zob mu manjka in vedno prijazno pozdravi. Sedeč na kamniti ograji kadi cigareto za cigareto in pije kokakolo. Konec avgusta je bil bar en teden zaprt, Viktor pa je še kar sedel na istem mestu in čakal, da tistih sedem dni mine. Menda si zelo želi videti sneg. Povedal je, da je bil deset let v zaporu in da je nekega dne izrazil željo po premestitvi na sever Španije, da bi prvič v življenju občutil mrzel zimski zrak. Viktorjev brat je od Viktorja malo manjši, ne morem pa reči, ali malo starejši ali malo mlajši. Tudi njemu manjkajo zobje, ima pa malega kužka. Pred barom večinoma stoji, kadi, se odkašljuje in odkašljano pljune na pločnik, kamor si tudi glasno očisti nos ter si ga nato osuši v majico. Tudi on je prijazen in vedno z nasmeškom pozdravi.
Starejšemu gospodu s slamnatim kavbojskim klobukom ne vem imena. Vem pa, da si s še starejšim in zelo vitkim kolegom na barski televiziji rada ogledata oddaje o živalih, ko program tako nanese.
So še drugi, vendar manj redni člani Malega parka. In taki, ki vsak dan ob približno isti uri prihajajo mimo in razglašajo svojo dejavnost. Nekdo prodaja loterijske listke, drugi sobne rože iz prtljažnika zarjavelega kombija, tretji sardine iz samokolnice, napolnjene z ledom.
Svet v malem, za katerega se na prvi pogled zdi, da stoji, da se v njem nikoli nič ne zgodi in nikamor ne premakne. Ko pa se tudi sam z njim ustaviš in ga pod lupo premotriš pozorneje, zagledaš migotanje in nabrekanje, živo življenje. Če nenehno tekaš mimo, se ti v svojem bogastvu nikoli ne bo razkril.
* Glasbeni stil, ki črpa iz latinske in karibske glasbe. Ples je drzen in vključuje veliko miganja z zadnjico. ** Torbica za okrog pasu
■
Vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča se je mudila v Metliki. Tam so se s prebivalci obmejnih območij pogovarjali, kako rešiti konkretne težave.
Vladna ekipa se je v Metliki s prebivalci pogovarjala o konkretnih rešitvah pri uveljavljanju arbitražne razsodbe.
Zunanji minister Erjavec je opozoril, da severnokorejski jedrski program predstavlja resno grožnjo ne samo za regionalno okolje, ampak tudi celotno mednarodno skupnost. Kot je dodal, sam vidi rešitev v diplomaciji.
Skupaj sta pred preiskovalno komisijo Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v Teš 6 sedla nekdanja direktorja Teš Simon Tot in Uroš Rotnik.
Na izredni seji DZ se je začela diskusija o delu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, zoper katero so poslanci SDS vložili interpelacijo.
Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je opozorila, da v šolah v Savdski Arabiji otroke sistematično učijo verskega sovraštva.
Ameriško vrhovno sodišče je sprejelo zahtevo pravosodnega ministrstva po zamrznitvi izvajanja odločitve zveznega priziv-nega sodišča iz San Francisca za sprejem beguncev.
Četrtek, 14. septembra
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je napovedal, da bo na shodu ob svetovnem dnevu učitelju (5. oktobra) zahteval izboljšanje plač.
Pred preiskovalno komisijo DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je bil nekdanji direktor HSE Borut Meh, ki je ponovil, da je bila vlada o vsem pri projektu obveščena, ter poudaril, da je imela vsaka od vlad možnost, da projekt ustavi.
Izvedeli smo, da je Hrvaška Sloveniji predlagala kompromisno rešitev o meji na morju, in sicer oblikovanje nevtralnega območja, v katerem bi skupaj lovili slovenski in hrvaški ribiči.
Seja odbora DZ za obrambo, ki jo je sklical poslanec SDS Žan Mahnič, zaradi odsotnosti večine članov ni bila sklepčna (udeležili so se je le trije poslanci SDS).
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je prestala glasovanje o interpelaciji, ki jo je podprlo 23 poslancev, proti razrešitvi ministrice pa je glasovalo 42 poslancev.
Stiskanje pesti je pomagalo: slovenski košarkarji so se z zma-
Čeprav so kritike padale tudi iz koalicijske strani, je interpelacija zoper ministrico padla.
go nad Španijo prvič v zgodovini uvrstili v finale evropskega prvenstva.
Sešli so se predstavniki hrvaških parlamentarnih strank. Premier Andrej Plenkovic je po srečanju potrdil, da vztrajajo pri izstopu iz arbitraže, in se strinjajo, da je nujno nadaljevati dvostranske pogovore o meji s Slovenijo.
Petek,
15. septembra
Na proslavi ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bil govornik predsednik državnega sveta Mitja Brvar.
V Londonu so bili pretreseni zaradi jutranje eksplozije na podzemni železnici. Kot so ugotovili, je eksplozijo povzročila improvizirana eksplozivna naprava. Ranjenih je bilo 29 ljudi.
Severna Koreja je čez Japonsko izstrelila balistično raketo.

Balistična raketa, ki je preletela Japonsko, je tam povzročila strah in vznemirjenje.
Islandska vlada je razpadla. Ena od strank je namreč zapustila koalicijo zaradi poskusov premierja Bjarnija Benediktsso-na, da bi prikril, da je njegov oče skušal doseči rehabilitacijo obsojenega pedofila.
Perujski kongres je izglasoval nezaupnico vladi predsednika Pedra Pabla Kuczynskega.
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da bi Madžarska lahko trpela finančne posledice, če bo zavračala sodbo Sodišča EU, ki ji narekuje sprejem določenega števila beguncev.
Prav ta dan pa so analitiki ugotavljali, da so dober teden pred nemškimi parlamentarnimi volitvami konservativci Angele Merkel izgubili nekaj podpore, več kot tretjina pa se še vedno ni odločila, komu bo oddala glas.
Sobota, 16. septembra
Kljub dežju se je pri samostanu v Stični po oceni organizatorjev zbralo približno šest tisoč mladih katoličanov iz Slovenije in zamejstva.
Medije je polnila vest, da je oborožena španska policija v zadnjih dneh izvedla racije v več tiskarnah in prostorih časopisov v Kataloniji, pri čemer je iskala volilne lističe, volilne skrinjice in letake.
Britanska vlada se je spopadala z obtožbami, da je organizacija notranjega ministrstva zaradi
usposabljanja policistov v deželah, kjer izvajajo smrtno kazen, postavila zaslužek pred človekove pravice.
Policija v Angliji je v povezavi z napadom na podzemni železnici dan pred tem aretirala 18-letnika.
Parlament kurdske avtonomne pokrajine na severu Iraka je podprl izvedbo referenduma o neodvisnosti kljub nasprotovanju po svetu.
Nedelja, 17. septembra
Osrednja novica vseh domačih medijev je bila košarka. Čakali smo do večera in dočakali, o čemer smo mogli le sanjati: slovenska reprezentanca je postala evropski prvak v košarki.
Nad Romunijo se je razbesnela silovita nevihta z močnimi sunki vetra, ki je zahtevala osem življenj, več deset ljudi je bilo ranjenih.
V Beogradu je ob strogih varnostnih ukrepih potekala Parada ponosa. Med udeleženci sta bila tudi srbska premierka Ana Brnabic in beograjski župan Siniša Mali.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril, da ima mjanmarska voditeljica Aung San Su Či zadnjo priložnost za ustavitev begunske krize na zahodu države.
V Grčiji se je levičarski protest ob četrti obletnici umora antifa-šističnega grškega raperja Pavlo-sa Fisasa sprevrgel v spopade s policijo.
Britanska policija je po petkovem napadu na londonski podzemni železnici aretirala še 21-le-tnika.
Ponedeljek, 18. septembra
Bil je dan, posvečen domačim košarkarjem. Zdelo se je, da javnost spremlja vsak njihov korak od pristanka letala naprej. Množica jih je pozdravila na Kongresnem trgu.
Minister za kulturo Anton Peršak je zatrdil, da bo RTV prispevek ostal nespremenjen, saj da je bila ideja za povišanje zgolj eden izmed predlogov v inter-
nem gradivu.
V parlamentu se je s poslanskimi vprašanji vladni ekipi (nanašala so se na odpravo varčevalnih ukrepov in stanje pokojnin, na zadevo Farrokh, prodajo NLB-ja, uresničevanje arbitražne odločbe in težave v zdravstvu) začelo septembrsko zasedanje državnega zbora.
Ameriški predsednik Donald Trump je v New Yorku gostil srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki iz skupaj 120 držav, ki so razpravljali o reformi organizacije Združenih narodov.
Torek, 19. septembra
Še vedno je med ljudmi odmevalo košarkarsko zmagoslavje, ob tem pa posebej dejstvo, da se je večer pred tem v pozdrav zlatim košarkarjem na Kongresnem trgu zbralo okrog 20 tisoč ljudi.
Poslanci so potrdili interventni zakon za sanacijo bolnišnic, dali pa so tudi zeleno luč noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.
Bil je dan, ko se je začelo pred-
časno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru.
Novinarji so poročali, da je večer pred tem na Dobu nekdanji predsednik uprave Istraben-za Igor Bavčar začel prestajati petletno zaporno kazen.
Po opustošenju Dominike je orkan Maria oslabljen dosegel Guadeloupe in Martinique, a se je nato ponovno okrepil in zadel Portoriko.
Bavčarje vendarle začel prestajati zaporno kazen na Dobu.
V New Yorku je potekala 72. generalna skupščina Združenih narodov. Generalni sekretar Antonio Guterres je tam poudaril, da sta največja izziva današnjega sveta neenakost in podnebne spremembe.
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 7
21. septembra 2017

ZDRAVSTVO, SOCIALA
7
Interventni zakon - nalivanje vode v vedro z luknjami
Splošna bolnišnica Celje ob polletju s 3 milijoni evrov izgube - Nujen dvig cen storitev za 7 do 10 odstotkov
Tatjana Podgoršek
Celje, 14. septembra - »Odraz turbulentnih razmer v slovenskem zdravstvu so tudi naši polletni rezultati poslovanja. Še pred dvema letoma je Splošna bolnišnica Celje (SBC) poslovala pozitivno, leto 2015 smo končali celo z dobrimi 900 tisoč evri presežka, lani smo že zabeležili 1,7 milijona evrov izgube, ki pa letos dodatno narašča. Ob polletju ta znaša že nekaj manj kot 3,1 milijona evrov, da konca leta jo načrtujemo v višini 6,1 milijona evrov,« je na novinarski konferenci med drugim povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc.
Cene storitev, stroški dela in zdravil ...
Osrednji razlogi za izgubo -tako Ferjanc - so trije: bolnišnice so letos pričakovale za 5-od-stotkov višje cene zdravstvenih storitev, zdravstvena zavarovalnica jim priznava za 3,6 odstotka nižje, današnje so na ravni iz leta 2014; poslovanja niso mo-
gli uravnotežiti tudi zaradi sprostitve napredovanj in uskladitve plač v javnem sektorju. »Ob tem opozarjamo, da javni zdravstveni zavodi za višje stroške dela nismo dobili dodatnih fi-
zdravstveni material. V letošnjih prvih šestih mesecih so za to porabili 1,2 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.
K izgubi je svoje prispeval še ur-gentni center. Samo v prvi polovi-
Po 20 letih brez likvidnostnih težav se je bolnišnica v drugi polovici lanskega leta soočila s prvimi zamiki plačil do dobaviteljev, letos se je stanje glede tega močno poslabšalo.
nančnih sredstev z razliko od drugih javnih ustanov, ki jim je višje stroške dela pokril državni proračun«. Nenačrtovano so za 10 odstotkov dražja zdravila in
ci leta so tam »pridelali« za 730 tisoč evrov neplačanih stroškov, od tega so znašali samo materialni stroški in stroški laboratorijskih storitev 600 tisoč evrov.
Ferjanc vidi rešitev težav v sistemskih spremembah, v dvigu cen storitev. Te bi se - po njegovem mnenju - morale dvigniti za 7 do 10 odstotkov. »Bolnišnica rezerv nima več, in če se cene ne bodo dvignile, bo pomanjkanje denarja za obnovo medicinske opreme, ki je danes amortizirana v 80 odstotkih, še večje, lahko pride do motenj pri oskrbi z materialom, seveda pa do naraščanja dolgov do dobaviteljev. Na dan 31. avgust letos je imela bolnišnica do njih za 4,5 milijona evrov zapadlih obveznosti.«
Program uresničili zelo različno
Po besedah Marjana Ferjanca pričakujejo iz interventnega zakona, ki še ni sprejet, 4 milijone evrov, po mnenju strokovnega direktorja bolnišnice Francija Vindišarja pa interventni zakon »pomeni nalivanje vode v vedro z luknjami.«
Finančne težave za zdaj ne vplivajo na izvajanje strokovnega dela in kakovost storitev, za-
gotavlja Vindišar. So pa program dela na različnih področjih različno uresničili. Pri hospitalni obravnavi so število uteži presegli, niso pa dosegli števila primerov iz dveh razlogov. Število predvidenih točk so presegli tudi na ambulantnem področju, niso pa dosegli predvidenega števila obiskov predvsem zaradi obravnave bolnikov na drugačen način kot v ostalih splošnih bolnišnicah. Tudi s krajšanjem čakalnih dob se ne morejo pohvaliti, saj se te na nekaterih področjih znova podaljšujejo.
Kljub finančnim težavam pa načrtujejo nakup novega robota. Bolnišnica je še vedno edina v državi, v kateri operirajo z robotom. Do konca leta bodo opravili 300 robotskih operacij pri ra-
REKLI SO > Marjan Ferjanc glede združevanja celjske bolnišnice z Bolnišnico Topolšica: »V tem trenutku aktivnosti v zvezi z združevanjem stojijo. Topolšica se nam lahko pridružil le, če bi imela naša bolnišnica na voljo dodatne zmogljivosti. Teh pa nima, imela jih bo z izgradnjo nove nadomestne bolnišnice, za katero začetek del ministrstvo za zdravje napoveduje prihodnje leto. Ob tem je treba povedati še, da je sistem financiranja v slovenskem zdravstvu takšen, da bi bili v primeru združitve obe bolnišnici na slabšem, obe bi namreč dobili manj, ne pa več.«
ku prostate in od 20 do 30 operacij pri raku debelega črevesja in danke. Po besedah Vindišarja se z UKC Ljubljana pogovarjajo tudi o širitvi na druga področja. A se spet zatika pri denarju. »Še vedno so operacije širokega črevesa in danke plačane po klasičnih vrednostih brez dodatka za robota, ker je bil naš predlog, da se to vnese v Splošni dogovor, zavržen. Ampak vztrajamo, ker stroka govori, da je to potrebno in smiselno. In pazimo na finančne okvire, tako da robotske operacije niso razlog za našo izgubo.« Denar za nov robotski aparat bo tudi tokrat zagotovila bolnišnica sama.
■
Socialne stiske blažijo tudi občine
V Šoštanju se povečujeta število upravičencev za pomoč družini na domu in subvencij za neprofitne in tržne najemnine
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Kadar si posamezniki in družine ne morejo v celoti sami zagotavljati socialne varnosti, jim pri tem pomagata država in lokalne skupnosti. Tako kot država tudi občine vsako leto v svojih proračunih načrtujejo denar za te namene.
V Občini Šoštanj ugotavljajo, da se iz leta v leto pri njih povečuje število upravičencev do socialnovarstvene storitve Pomoč družini na domu. Ta je namenjena starejšim od 65 let. Iz lani na letos se je delež uporabnikov te storitve povečal skoraj za desetino. Trenutno je v to storitev vključenih 35 Šoštanjčank in Šoštanjčanov. V poprečju so stari 81 let, med njimi jih je enajst, ki so starejši od 85 let. »Povečuje pa se tudi število ur pomoči, ki jo potrebujejo, letos v poprečju 21 ur na mesec. Primerjalno s sosednjima občinama Velenjem in Šmartnim ob Paki so naši uporabniki storitve starejši in tudi potrebujejo več ur pomoči na mesec,« pravi Alenka Verbič, ki se v upravi Občine Šoštanj ukvarja (tudi) s tem področjem.
Za kaj vse gre denar?
V proračunu Občine Šoštanj je za pomoč družinam na domu rezerviranih 109.000 evrov. Zaradi vse večjih potreb po tej storitvi pa letos to ne bo zadoščalo. Tako kot tudi ne bo zadoščalo predvidenih 215.000 evrov za sofinanciranje domskega oziroma institucionalnega varstva.
Za subvencije iz najema stanovanj namenjajo 77.000 evrov, za subvencionirani obrok 12.000 evrov, za prehrambne pakete Rdečega križa pa približno 6.000 evrov letno.
Letos se v občini Šoštanj, tako kot že lani in predlani, povečuje tudi število upravičencev do subvencij pri neprofitnih in tržnih najemninah. Na letni ravni beležijo 10-odstotno rast.
>
Najbolj ranljiva skupina so samske upokojenke in upokojenci, ki so starejši od 75 let in mesečno prejemajo nižje prihodke od 500 evrov.
V domovih za starejše občane trenutno biva 14 občank in občanov, ki jim Občina na osnovi odločb Centra za socialno delo Velenje sofinancira domsko varstvo, v centrih za usposabljanje, delo in varstvo šest ter v socialnovarstvenih zavodih trinajst oseb. Skupaj je torej v institucionalnem varstvu 33 njihovih občank in občanov.
»Za zagotavljanje socialne varnosti izvajamo tudi ukrepe, ki smo jih uvedli sami in s katerimi skušamo stiske socialno najbolj ranljivih skupin ublažiti,« pravi Verbičeva. »Socialno najšibkejšim, starejšim od 55 let, na podlagi dohodka na družinskega člana omogočamo subvencioniran ali delno subvencioniran topel obrok.« Dodatna sredstva pa zagotavljajo tudi OŠ Karla Destovnika - Kajuha za pomoč socialno šibkim učencem.
Na enaki ravni kot lani pa ostajata število prejemnikov prehrambnih paketov Rdečega križa, ki jih trikrat letno financira občina, in delež prejemnikov enkratnih denarnih pomoči, namenjenih za primere trenutne izredne materialne ogroženosti občank in občanov, ki so, preden so zaprosili za to pomoč, izkoristili vse možnosti, da bi stisko rešili. a
Zdravstvo ena od prioritet, doslej s figo v žepu
Socialni demokrati Šoštanja s poslancem Škobernetom in državno sekretarko Črnak Megličevo pripravili tribuno o zdravstvu - Za kakovostnejše zdravstveno varstvo potrebnega več denarja
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 13. septembra - Občinska organizacija SD Šoštanj in poslanec stranke SD v Državnem zboru Jan Ško-berne sta pripravila v dvorani doma krajanov v Topolšici Tribuno o zdravstvu. Nanjo so povabili ministrico za zdravstvo Milojko Kolar Celarc ter poslanko SD v Državnem zboru Bojano Muršič in državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade dr. Andrejko Črnak Me-glič. Poslanke in ministrice na dogodek ni bilo zaradi izredne seje državnega zbora. Poslanka je čakala na besedo, ministrica pa je odgovarjala na očitke v interpelaciji. Po pojasnilu Škoberneta so izvedeli za izredno sejo dan po javni objavi povabila na tribuno.
Največ rezerv v premišljenih potezah
Predsednica občinske organizacije SD Šoštanj Bojana Žnider je povedala, da so tribuno pripravili zato, ker člane stranke skrbijo razmere v slovenskem zdravstvu in v povezavi z njimi težave Bolnišnice Topolšica, ki jo namerava pristojno ministrstvo združiti s celjsko bolnišnico.
Po besedah Jana Škoberneta do omenjene združitve v tem mandatu ne bo prišlo. Brezglavo združevanje bolnišnic, s tem tudi topolške, ki je edina sekundarna bolnišnica v državi za zdravljenje pljučnih bolezni, tudi ne bo potrebno, če bodo poslanci v državnem zboru obravnavali in sprejeli že dalj časa obljubljena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o dolgotrajni oskrbi in če bodo urgentno rešena še tri vprašanja. »Z interventnim zakonom je treba čim prej razporediti 136 milijonov evrov
bolnišnicam, da se bodo te izognile likvidnostnim težavam in bankrotu. Slovenskemu zdravstvu je treba zagotoviti stabilen dotok denarja in jasno določiti košarico storitev, katerih cene je treba redefinirati. Kar sem slišal na tribuni in med interpelacijo, mi v pomembnem delu pove, da je v slovenskem zdravstvu največ rezerve predvsem na premišljenih potezah,« je še dejal Jan Škoberne.
na lotila ustrezno, se danes srečujemo z izgubami bolnišnic, ki zaradi teh ne morejo poravnavati niti zapadlih terjatev za dobavo materialov.« Za Črnak Megli-čevo predstavljajo rešitve sprejem interventnega zakona, ki bo zagotovil toliko denarja, da bodo bolnišnice lahko splavale, določitev realne cene zdravstvenih storitev (te so danes na ravni cen iz leta 2014), »dolgoročno pa potrebujemo sis-
V slovenskem zdravstvu so potrebne sistemske spremembe, so menili tudi
udeleženci tribune.
Potrebne so realne cene storitev
Dr. Andrejka Črnak Meglič je menila, da je razlogov za porazno stanje v slovenskem zdravstvu več. Z nastopom gospodarske krize je začelo kronično primanjkovati denarja zanj, potrebe pa so naraščale. »Naše zdravstvo se v 97 odstotkih financira iz prispevkov zaposlenih, 120 tisoč brezposelnih v času krize je zdravstveno blagajno zelo osiromašilo. Čeprav so vse vlade postavljale zdravstvo za prioriteto, so pri tem držale fige v žepu. Ker se reševanja težave ni nobe-
temske spremembe.«
Jan Škoberne, ki se je po končani tribuni vrnil v parlament na glasovanje o interpelaciji zdravstvene ministrice, je obljubil, da bo sporočilo tribune prenesel v parlament: »Želimo se pogovarjati o dejstvih, želimo si modrega gospodarjenja in solidarno javno zdravstvo, ki ga ne bodo skozi luknje izkoriščali koncesionarji, ki za isti denar delajo manj. So pomembna opora javnega sistema, vendar naj bodo dopolnitev, ne spodjedanje.«
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
8
UTRIP
"Rdeča mu paše1
Prenovljen Podhod pošta tudi uradno odprt - Žal do popolne prenove Kidričeve ceste nad njim ne bo suh - V Galeriji podhodi odprli prvo razstavo Muzeja Velenje
Bojana Špegel
Velenje, 13. septembra - Prvi pešci so se skozi letos poleti prenovljeni Podhod Pošta sprehodili že prvi dan v septembru, uradno pa so ga odprli v sredo popoldne. Zagotovo najbolj »obremenjen« podhod v mestu je bil star že 36 let, zato se je MO Velenje odločila, da ga bo letos obnovila. Vrednost naložbe je nihala, saj bi za popolno prenovo potrebovali 180 tisoč evrov. Kot je na uradni otvoritvi povedal župan Bojan Kontič, so se najprej odločili, da obnovijo le podhod, brez stopnic in vhodov, kar bi stalo 80 tisočakov. Potem pa se je pokazalo, da bi bilo dobro, da vsaj delno obnovijo tudi stopnice in dajo podhodu novo vsebino z ureditvijo galerije, zato se je vrednost obnove na koncu ustavila pri 111 tisoč evrih.
»Z vzdrževalnimi investicijami se trudimo posodabljati mesto in infrastrukturo v njem. Vendar včasih ni vse odvisno od nas. Podhod Pošta je točno takšen primer, saj smo pri obnovi v veliki meri odvisni od države in tistega, ki vzdržuje državno cesto nad njim. Prosili smo jih, da na delu Kidričeve ceste nad podhodom zamenjajo asfalt, in to so tudi storili. Žal to ne bo dovolj, strop v podhodu je še vedno moker. V naslednjem letu in v letu 2019 država načrtuje popolno prenovo Šaleške ceste. Dogovorili smo se, da bodo vključili tudi del Kidričeve ceste od križišča s Šaleško cesto do križišča s Tomšičevo in Efenkovo cesto,« nam je povedal župan. Poleg tega so delavci pri zamenjavi asfalta nad podhodom po nesreči zlomili še
svetlobno kupolo, takoj za tem pa je začelo deževati. Ta je sedaj že popravljena, zato bomo, kot je hudomušno na otvoritvi podhoda povedal župan, »za prehod skozi podhod še vedno potrebovali dežnike, škornjev pa ne več,« saj so z ureditvijo odvodnjava-
Ustvarjanje nove podobe podhoda je bilo zato zame poseben, a prijeten izziv.«
Razstava posvečena muzejskemu depoju
Otvoritev podhoda je bila zaznamovana tudi z odprtjem prve
dišče mesta. Prvo razstavo so posvetili 25-letnici delovanja njihove konservatorsko-restavratorske delavnice. V 18 vitrinah so predstavili, kaj pravzaprav počnejo v muzejskem depoju. »Mislim, da se tako naš depo in zaposleni v njem predstavljajo prvič. Razložili smo nekaj osnovnih pojmov; kaj je depo, kdo je restavrator, kdo konservator, saj so to pojmi, s katerimi se ljudje ne srečujejo tako pogosto. Predstavili smo nekaj pripomočkov za resta-vriranje in konserviranje obnovljenih predmetov,« je ob odprtju poudarila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Razstava
nja poskrbeli, da voda ne bo več stala v njem. Kon-tič je zatrdil tudi, da ideja, da podhod odene-jo v rdečo barvo, ni bila njegova, za drznost pa je čestital arhitektu Gregorju Gojeviču. Ta nam je povedal: »Zelo sem zadovoljen s podobo podhoda. Točno tak je, kot sem načrtoval in želel. Rad delam v domačem okolju, čeprav je včasih to najtežje, saj prostor dobro poznaš.
razstave v novem razstavišču Galerija podhodi. V letu, ko velenjski muzealci s številnimi projekti in dogodki zaznamujejo šestdeset let delovanja Muzeja Velenje, so se s svojo dejavnostjo z grajskega hriba »spustili« tudi v sre-
Nova podoba podhoda Pošta, kjer se zlijeta kontrastni siva in rdeča barva, je všeč tudi županu Bojanu Kontiču, kije prenovljen podhod uradno predal namenu.
Prostor za glasbenika je še ena novost, ki jo je s prenovo dobil Podhod Pošta, je poudarila direktorica muzeja Mojca Ževart.
bo na ogled do decembra, menjali pa jo bodo približno štirikrat letno. Podhod je potem namenu predal velenjski župan Bojan Kontič, v njem pa je prostor dobil tudi glasbenik Boris Bizjak, harmonikar, ki je v podhodu pogosto nastopal tudi pred prenovo. S svojim nastopom je popestril tudi otvoritveni dogodek.
Knjigobežnice
Med sprehodom po Velenju ste zagotovo opazili majhne hišice -knjigobežnice, v katerih so shranjene rabljene knjige za brezplačno izposojo. Postavili so jih članice in člani Strokovnega sveta za okolje in prostor SD Velenje.
Namen postavitve knjigobežnic, ki jih lahko poiščete na velenjskem otroškem igrišču, parku pred gimnazijo, Sončnem parku ter velenjski plaži, je spodbujanje ljudi k branju in širjenju splošne bralne kulture.
Male lesene hiške omogočajo, da so knjige vremensko zaščitene in dostopne ljudem. Knjige in revije lahko preberete na klopi v bližini ali jih vzamete s seboj domov. Kasneje jih vrnete v isto ali katero drugo knjigobežnico. Če vam bo katera od knjig prirasla k srcu, jo lahko obdržite ali zamenjate s knjigo, ki ste jo že prebrali in bo morda zanimala koga drugega. V želji, da dobre knjige krožijo, so knjigobežnice dostopne celo leto.
Zaigrale obnovljene orgle
Bele Vode - Minulo nedeljo je celjski opat Marjan Jezernik v cerkvi " pri sv. Križu nad Belimi Vodami blagoslovil obnovljene orgle. V času obnove, ki je trajala od lanskega decembra do septembra, je skušal ■ orglarski mojster Simon Kolar orgle vrniti v originalno stanje, tako po zvoku kot po videzu. Kako mu je uspelo, so imeli to nedeljo priložnost slišati zbrani romarji. Orgle so zadonele med bogoslužjem, v solistični vlogi, pa tudi kot spremljava mešanega zbora Župnije Šoštanj s sopranistko Polono Plaznik in v kombinaciji s klarinetom Davida Gregorca.
Obnovljene orgle so sicer prav te dni praznovale 155 let, odkar jih je izdelal in postavil mojster Martin Zeichen s Polzele. Nedeljska orglav-ka Barbara De Costa je prepričana, da so v prenovljeni podobi spet videti in zvenijo tako, kot so jih slišali prvič, ko so zadonele. ■ mš
21. septembra 2017
Šest krajinskih arhitektk
Pridni kot mravljice, ampak ...
Verona Hajnrihar
Vonj po morju se meša z eteričnostjo borovcev, v ozadju škržati in blagodejne sence košatih dreves. Na rahlo pihlja in tla so pokrita z debelim slojem posušenih iglic. Branje o skrivnem življenju dreves (ste vedeli, da drevesa živijo skrivno življenje?) mi sem in tja zmoti vztrajno premikanje iglic tik ob platnici. Samo mravljica je. Pogledam natančneje: v primerjavi s tisto prej je tale kakšnih štirikrat manjša, velika mogoče milimeter in pol, a s sabo nosi tovor, ki bi jo skoraj pomendral, če bi padel nanjo. Videti je kot velikanski košček strjene smole. Ne spusti je niti, ko ji spodrsne in iz kupčka iglic pade v praznino in ko se spet prikaže, da bi preplezala naslednjo pregrado. Ker tovora zaradi njegove teže ne more dvigniti vnaprej, se obrne, nekaj korakov naredi ritensko, potem pa »opeko« z vso močjo potegne navzgor. Nobenega mravljišča ni videti v bližini, očitno jo čaka še precej dolga pot. Mravlje seveda živijo v mravljiščih. Še nikoli nisem slišala za kakšno samotarko, ki bi si hiško zgradila posebej.
Spomnim se na svojo službo. Praktično vsak dan se srečujem z ljudmi, ki želijo graditi. V 13 letih sem se naučila, da je napredek že to, da informacijo sploh poiščejo. A pri tem malokoga zanima, ali na tistem mestu sploh lahko gradi. Saj je parcela vendar njegova! Potem so grozno presenečeni in mnogokrat jezni, ko jim povem, da njihova parcela sploh ni stavbno zemljišče. Nekateri bolj, drugi malo manj zgroženi potem obsedijo, ko si vzamem čas in jim od začetka razložim osnove prostorske politike in poseganja v prostor.
Povem, da je zakonodaja na področju prostora vedno bolj stroga, saj se je v Sloveniji razpršena gradnja v preteklosti tako strašansko razmahnila, da so to opazili celo tujci, izračuni pa so pokazali, da kmetijskih zemljišč nimamo niti več toliko, da bi sami zase še lahko pridelali dovolj hrane. Poleg tega je do vsake od teh raztresenih hiš treba pripeljati dolge kilometre komunalne infrastrukture, cest in električnih kablov, kar ogromno stane, pozidane pa so spet nove površine. Stavbna zemljišča bodo tudi zaradi tega visoko obdavčili.
Še bolj sem presenečena nad tem, koliko ljudi vztraja, da želijo hišo zgraditi točno na tistem zemljišču, tudi ko jim povem, da je teren nevarno plazovit ali da je zemljišče poplavno. Znanec, ki je doživel poplavo, mi je nekoč rekel, da zato, ker tega sami še niso doživeli. Verjetno res. A dopovedujejo mi, da so zemljišče podedovali. Da so ga dobili zastonj! Če bi bilo mogoče izračunati, kolikokrat več jih bo stala odprava škode po poplavi ali sanacija plazu. Če jo bo sploh mogoče plačati ...
Nekateri na koncu razumejo. Vsaj zdi se tako. Zamislijo se in začnejo razmišljati o drugih lokacijah, kjer bi mogoče tudi lahko živeli.
Velikokrat razmišljam, kako je mogoče, da o tako osnovni življenjski stvari, kot je bivališče, toliko ljudi ve tako zelo malo. In ravno v Sloveniji, kjer skoraj vsak želi zgraditi svojo hišo! Spomnim se zgodb, kako so mladi zakonci takoj po vojni gradili večinoma sami, saj denarja za delavce niso imeli. Kako so v službah delali nadure in si trgali od ust. Vse, da bi nazadnje le imeli svojo hišo. In kako so se hiše gradile v osemdesetih. Veliko prevelike in čim bolj na samem. Da ne bo sitnih sosedov, povsod le zelenje, in da bodo vsi otroci z družinami nekoč lahko živeli doma. In koliko od teh domov je doživelo žalostno usodo. Otroci so odšli, stara zakonca sta v preveliki hiši na koncu ostala sama, izmučena od skrbi, kaj se bo zgodilo z njo, ko njiju ne bo več, saj sta se zaradi gradnje praktično odpovedala življenju.
Zares smo pregovorno delavni Slovenci pridni kakor mravljice (ravno zdaj še ena mravlja mimo mene nosi skorjo lubja), a smo za razliko od njih sami izgubili kompas. Ne zdi se nam več logično, da bi živeli v skupnostih - v strnjenih naseljih. Saj sploh ni čudno, da o tem ne vemo nič. Vzgojni - šolski sistem se z rabo prostora sploh ne ukvarja in mediji so prepolni drugih (nepomembnih) novic. Privzgojeno nam je le prepričanje o »svoji zemlji«.
Mislite, da bomo spet kdaj razumeli?
nikoli samij^Q ~J g^
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 17
21. septembra 2017

IZOBRAŽEVANJE
Tretja univerza začenja že 31. šolsko leto
9
V novem šolskem letu 58 krožkov in skoraj 700 slušateljev - Lani sodelovali na kar 70 prireditvah
Mira Zakošek
V tukajšnjem okolju so bili med prvimi, ki so pred 31 leti zastavili program izobraževanja in druženja starejših in ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki se je zdaj vrastla v resnično vse pore tukajšnjega družbenega življenja in polepšala življenje številnim starostnikom. Blizu 700 slušateljev so našteli v zadnjem šolskem letu, za novega pa razpisali kar 58 krožkov, od tega je 11 novih. Vsebino krožkov namreč sproti prilagajajo slušateljem in razpoložljivosti mentorjev.
Po besedah predsednice Marije Vrtačnik imajo v zadnjem času kar nekaj »konkurence« v obliki različnih programov, s katerimi ponudniki pridobivajo nepovratna evropska sredstva in organizirajo izobraževalne programe brezplačno, pri njih pa jih je potrebno vsaj delno plačevati. Žal brez tega ne morejo, saj nimajo sistemskega vira financiranja. Plačujejo izključno samo delo mentorjev, vsi ostali, ki vodijo in organizirajo delo, pa to opravljajo brezplačno. Skupine so majhne, povprečno po 10 slušateljev, tako da lahko
aktivnosti povsem prilagajajo interesom.
»Lahko rečem, da kar z vsemi krožki skrbimo tudi za zdrav način življenja udeležencev. S tem ko se starejši izobražujejo, ohranjajo svoje možganske sposobnosti. Dobro zanje je seveda tudi druženje in sodelovanje na številnih prireditvah. Seveda imamo veliko tudi krožkov, v katerih se predvsem posvečamo krepitvi telesa in v katerih skrbimo za zdrav način življenja,« pravi Vrtačnikova, ki dodaja, da so veseli tudi kakšnega mlajšega udeleženca, še posebej nosečnic, ki
se prav rade pridružijo krožkom šivanja in krojenja in drugih ročnih spretnosti. Njihov najmlajši udeleženec izobraževanja je bil
Marija Vrtačnik: »Veseli smo vsakega, ki se nam pridruži, saj vemo, da mu bomo obogatili življenje. Veliko izobraževalnih oblik vodijo starejši, ki imajo veliko znanja in izkušenj, kiju z veseljem delijo med druge.«
v lanskem letu star 21, najstarejši pa 86 let.
Vsebino krožkov v veliki meri prilagajajo skupini, njenim interesom in pričakovanjem. Nikogar v nič ne silijo, seveda tudi ni klasičnega ocenjevanja, tako da so predsodki o tem, ali se vpisati v kateri krožek, povsem odveč.
Še posebej ponosni so na tretji univerzi na številne krožke kulturnega udejstvovanja. Čeprav so jih večino ustanovili za to, da
so ljudje ljubiteljsko prepevali, igrali, brali, recitirali, risali ..., so zdaj prerasli v uspešne skupine, ki nastopajo na številnih prireditvah v lokalnih skupnostih. Lani so tako sodelovali na kar 70 prireditvah. Še posebej aktivna je njihova godbena skupina, ki je nastopila kar 28-krat. Odlično pa so obiskane tudi vse dejavnosti, ki jih organizirajo znotraj univerze. Z različnimi prireditvami se krožki med seboj dopolnjujejo. Ko odpirajo na primer različne razstave ali pa pripravljajo druge aktivnosti, jih z nastopi obogatijo člani glasbenih in drugih krožkov.
Izobraževalni program za leto 2017/2018
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO, UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Efenkova cesta 61, 3320 Velenje | T: 03 587 20 50 | E: info@uni-tri-velenje-drustvo.si | Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si | FB: www.facebook.com/uni.tri.velenje/
TUJI JEZIKI
HORTIKULTURA
■
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
PO	2. 1Q. 2Q17	9.BQ	POGOVORNA NEMŠČINA IV	Manca Potočnik	Glasbena šola
PO	2. 1Q. 2Q17	15.QQ	ANGLEŠKI JEZIK III	Magda Žist	OŠ MPT
TO	B. 1Q. 2Q17	8.QQ	POGOVORNA NEMŠČINA IV	Marija Klemenšek	Glasbena šola
TO	17. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	ITALIJANSKI JEZIK - nadaljevalni III	Neva Trampuš	Glasbena šola
TO	B. 1Q. 2Q17	17.QQ	POGOVORNA ANGLEŠČINA IV	Magda Žist	OŠ MPT
TO	B. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	NEMŠKI JEZIK - začetni I	Jože Bačič	LU Velenje
PO	2. 1Q. 2Q17	8.15	ANGLEŠKI JEZIK III	Fanika Sagmeister	UNI
SR	4. 1Q. 2Q17	8.15	ANGLEŠKI JEZIK - začetni I	Fanika Sagmeister	UNI
SR	4. 1Q. 2Q17	15.QQ	ŠPANSKI JEZIK - začetni I	Špela Hrastnik	OŠ Šalek
SR	4. 1Q. 2Q17	16.BQ	ŠPANSKI JEZIK - nadaljevalni III	Špela Hrastnik	OŠ Šalek
SR	4. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	POGOVORNA NEMŠČINA IV	Jože Bačič	LU Velenje
SR	18. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	ITALIJANSKI JEZIK -začetni II	Neva Trampuš	Vila Rožle
SR	4. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	RUSKI JEZIK - začetni I	Lilianna Kadyrova	UNI
RAČUNALNIŠTVO					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
TO	12. 9. 2Q17	1Q.QQ	PIKSEL UNI 3 - fotografski krožek	Peter Marinšek	UNI
TO	17. 1Q. 2Q17	8.QQ	UPORABA FOTOGRAFIJ V OFFIICE PROGRAMU - Word, Excel, Power Point	Leopold Kočevar	UNI
SR	6. 11. 2Q17	12.QQ	UPORABA PAMETNEGA TELEFONA	Mega M	UNI
ČE	12. 1Q. 2Q17	17.QQ	RAČUNALNIŠTVO - obnovitveni in nadaljevalni	Alen Kopič	OŠ Gorica
LIKOVNO USTVARJANJE					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
TO	1Q. 1Q. 2Q17	16.QQ	KALIGRAFIJA	Marija Krajnc	Vila Rožle
TO	1Q. 1Q. 2Q17	15.QQ	LIKOVNI KROŽEK*	Danica Arzenšek	OŠ Antona Aškerca
* informativni dan Likovni krožek GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
PO	16. 1Q. 2Q17	11.QQ	ZGODOVINSKO ETNOLOŠKI KROŽEK	Damjan Kljajič	Grad Velenje
TO	B. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	UMETNOSTNA ZGODOVINA*	Tatjana Vidmar	Center Nova
ČE	5. 1Q. 2Q17	11.QQ	SLOVENIJA, TE POZNAM?**	Branka Mestnik	UNI
* krožek deluje prvi in tretji torek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
PO	21. 8. 2Q17	9.BQ	GODBA VETERANOV UNI 3	Aljoša Pavlinc	Glasbena šola
PO	2. 1Q. 2Q17	1B.QQ	ELEKTRIČNE KLAVIATURE I*	Frenk Kadliček	UNI
PO	2. 1Q. 2Q17	1B.QQ	ELEKTRIČNE KLAVIATURE II *	Frenk Kadliček	UNI
PO	2. 1Q. 2Q17	14.QQ	SYNTHESIZER-RAČUNALNIK IN GLASBA*	Frenk Kadliček	UNI
PO	2. 1Q. 2Q17	14.QQ	VOKALNA SKUPINA PETKA*	Frenk Kadliček	UNI
PE	6. 1Q. 2Q17	8.QQ	VOKALNA SKUPINA LASTOVKE	Tadeja Cigale	UNI
PE	6. 1Q. 2Q17	1Q.BQ	CITRE	Irena Tepej	UNI
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
ČE	5. 1Q. 2Q17	15.QQ	RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI	Simon Ogrizek	PUP Velenje
ČE	12. 1Q. 2Q17	15.BQ	SADJARSTVO - medgeneracijsko sodelovanje	Anton Korošec	UNI
PE	6. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	ZELENJAVNI VRT - GARTLC*	Vera Bandalo	UNI
* Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
PO	2. 1Q. 2Q17	9.QQ	KLEKLJANJE Mozirje	Erika Pajk	DU Mozirje
PO	2. 1Q. 2Q17	16.BQ	KLEKLJANJE V	Erika Pajk	OŠ Livada
PO	9. 1Q. 2Q17	7.45	KLEKLJANJE I	Tilka Kompare	UNI
PO	9. 1Q. 2Q17	1Q.QQ	KLEKLJANJE II	Tilka Kompare	UNI
TO	1Q. 1Q. 2Q17	15.QQ	KLEKLJANJEIV	Tilka Kompare	UNI
TO	1Q. 1Q. 2Q17	17.QQ	KLEKLJANJE III	Tilka Kompare	UNI
SR	11. 1Q. 2Q17	14.QQ	SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II	Jožica Grobelnik	UNI
SR	11. 1Q. 2Q17	16.QQ	SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I	Jožica Grobelnik	UNI
ČE	12. 1Q. 2Q17	17.QQ	ŠIVANJE IN KROJENJE	Alenka Košir	ŠC Velenje
SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
PO	2. 1Q. 2Q17	11.BQ	VADBA V VODI ZA SENIORJE	Mladen Blatnik	Bazen Velenje
PO	2. 1Q. 2Q17	19.QQ	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV	Martina Jan	OŠ Šalek
PO	16. 1Q. 2Q17	17.QQ	KUHAJMO ZDRAVO	Irena Kočevar	OŠ MPT
PO	9. 1Q. 2Q17	18.QQ	EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE	Adil Huselja	OŠ Šalek
TO	19. 9. 2Q17	17.QQ	OHRANJANJE GIBČNOSTI I	Irena Menih	OŠ Gorica
SR	4. 1Q. 2Q17	16.QQ	OHRANJANJE GIBČNOSTI II	Fanika Sagmeister	OŠ Livada
SR	25. 1Q. 2Q17	16.QQ	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I	Irena Jurič	OŠ Livada
SR	25. 1Q. 2Q17	17.QQ	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II	Irena Jurič	OŠ Livada
SR	25. 1Q. 2Q17	18.QQ	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III	Irena Jurič	OŠ Livada
SR	18.1Q.2Q17	1Q.QQ	JOGA SKOZI SRCE	Matej Cvikl	MC Velenje
SR	11. 1Q. 2Q17	18.QQ	ČI GONG I	Adil Huselja	ŠC Velenje
SR	11. 1Q. 2Q17	19.QQ	ČI GONG II	Adil Huselja	ŠC Velenje
ČE	5. 1Q. 2Q17	8.QQ	PLANINARJENJE	Marija Lesjak	Avtobusna postaja
ČE	12. 1Q. 2Q17	8.QQ	POHODNIŠTVO	Marija Kuzman	Avtobusna postaja
SPLOŠNE DEJAVNOSTI					
Dan	Datum	Ura	Krožek	Mentor	Prostor
TO	1Q. 1Q. 2Q17	9.QQ	DRAMSKI KROŽEK	Karli Čretnik	MČ Levi breg--zahod
TO	1Q. 1Q. 2Q17	17.QQ	UMETNOST ŽIVLJENJA SKOZI DUHOVNO RAST*	Maja Ruža Mrevlje	UNI
* krožek deluje vsak drugI torek, vsake štirinajst dni
Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (vhod za čistilnico ROK), vsak dan, razen petka, v septembru od 8. do 12. ure. Krožki, obarvano v rumeno, so novi.
* Informativni prvi sestanek krožkov mentorja Frenka Kadlička
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

21. septembra 2017
Kolarjeve podobe nekaterih šoštanjskih biserov
Šoštanj, 14. septembra -Minuli teden so v mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo Podobe moje občine, slikarja Ivana Kolarja - Iva. Vojničan, ki že vrsto let živi v Topolšici, je na ogled postavil cikel realističnih slik, na katerih je upodobil posamezne krajev-
ne skupnosti v občini Šoštanj. Slike so nastajale eno leto, avtor jih je pripravljal za praznik občine Šoštanj, ki je v tem mesecu. Kot je zapisano v katalogu, ki je bil izdan ob tej priložnosti, je Ivan Kolar z razstavo V zavetju gozdov s ponotranjenjem podob
krajev občine Šoštanj izpostavil nekatere bisere in lepote, ki jih je v svojem okolju doživljal v različnih obdobjih in razpoloženjih. Z naslovom je poudaril bogastvo gozdov, ki je prisotno v vseh krajih, in se hkrati razkril kot gozdar in ljubitelj narave. S
svojim izborom ni želel povedati, da so to najlepši in edini biseri, so samo podobe, ki so se dotaknile njega. Hkrati je z deli povabil obiskovalca, da pride v kraj in najde svoje izhodišče.
Mag. Ivan Kolar, rojen leta 1939, je služboval kot gozdar. Neposreden stik z naravo je prenesel tudi na platna. Od leta 1983 je član Društva šaleških likovnikov, za svoje ustvarjalno delo pa je dobil več priznanj, med drugim priznanje strokovne žirije LD Slovenije, Gallusovo zlato značko, dvakrat zlato plaketo ZLD Slovenije in Mežanovo nagrado.
Razstavo je odprl župan Občine Šoštanj Darko Menih, v kulturnem dogodku je sodeloval še znani glasbenik Franc Žerdoner, s katerim je Kolar dolga leta tudi prepeval v Rudarskem oktetu.
Razstava bo na ogled do 6. oktobra.
■ Milojka B. Komprej Foto Dejan Tonkli
ALTIERHATOR
Pesmi za spomin in opomin
Lara Jankovič je s koncertom pesmi o svobodi in ljubezni opozorila, kako velik privilegij je živeti v miru in svobodi
Bojana Špegel
Velenje, 15. septembra - V petek zvečer je MO Velenje pripravila koncert igralke in pevke Lare Jankovič. Želeli so, da pesmim o ljubezni in svobodi, ki so jih občanom in občankam poklonili ob občinskem prazniku, prisluhnejo v amfite-atru velenjske promenade. Žal vreme temu ni bilo naklonjeno. Zato je koncert pesmi sveta o nesmislu vojn in sovraštva, pesmi o miru, svobodi, sožitju, ljubezni in strpnosti, izvedla v veliki dvorani velenjskega kulturnega doma.
Barvna simbolika na odru, simbolika v pesmih. Lara Jankovič, kije koncert obogatila s svojimi mislimi o miru, svobodi in ljubezni, je preprosto
navdušila.
Koncert, na katerem sta pevko spremljala kitarista Ravi Shre-sta in Tilen Stepišnik, je tiste, ki so prišli, navdušil. V repertoar so uvrstili priljubljene pesmi, od Dime donde vas morena (Na oknu glej obrazek bled) do Bella ciao, Katjuša, Ay Carmela, Lili Marlen do slovenskih partizanskih pesmi. V prvi del koncerta so bile uvrščene naše in tuje pesmi iz vojnega časa, v drugem delu so zvenele pesmi, ki so nastale po vojni. Dodana vrednost dogodka je bilo še Larino povezovanje ; in razmišljanje o svobodi in miru. »V svetu, v katerem živimo, spoznavam, da sta svoboda in mir privilegij, za kar se lahko zahvalimo našim prednikom, ki so nam svobodo in mir priborili. Morda se sploh ne zavedamo, kako velik privilegij je biti rojen ter živeti v miru in svobodi. Obilo poguma, upora in tovarištva, solidarnosti, žrtev in tragičnih izgub je bilo potrebnih za svobodo in mir. Veliko domoljubja in narodne zavesti. Prav je, da v sebi vedno nosimo ta spomin, spoštovanje, zavedanje in hvaležnost. A prav je, da gremo naprej,« je med drugim poudarila umetnica.
Dnevi evropske kulturne dediščine
V Šoštanju razstava treh likovnih ustvarjalcev - V Velenju o bojnih in potniških ladjah
Velenje, Šoštanj - Velenje in Šoštanj se tudi letos priključujeta mednarodnemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za skupno akcijo številnih evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Tokratna tema Dnevov evropske kulturne dediščine nosi naslov Voda - od mita do arhitekture.
V Šoštanju bodo ob tem dogodku odprli vrata dvorca Gu-tenbuchel. Arhitektka Mateja Kumer je povedala, da ob tej priložnosti odprejo vrata stavb, v katerih čez leto ne izvajajo rednih programov za širšo javnost. Obiskovalce so povabili na ogled Gutenbuchela prvič pred dvema letoma. Tehnično pomoč jim bodo tudi tokrat nudili javni zavod za kulturo Šoštanj, člani Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto ter tamkajšnje turistično olepševalno društvo. Za izvedbo programa pa ima največ zaslug Psihiatrična bolnišnica Vojnik, ki podpira organiza-
torje pri izvedbi projekta.
Za tokratne dneve bodo pripravili tri likovne razstave. V spodnjih prostorih dvorca se bo s svojimi deli predstavila lokalna slikarka Maja Lesjak Gavriloska z ilustracijami, s poslikavami na
tekstil in slikarskimi mojstrovinami, v zgornjih prostorih pa mednarodno nagrajeni fotograf Filip Eremita s čudovitimi podobami narave in Denis Polanec, ki poleg fantazijskih podob ustvarja tudi v lesu.
Dvorec bodo odprli jutri (v petek) ob 18. uri in bo odprt za obiskovalce do torka, 26. septembra od 16. do 19. ure. Vsak dan ob 17. uri bo Mateja Kumer obiskovalce popeljala na voden ogled dvorca in parka. Vstopnine ni.
Na Velenjskem gradu bodo pripravili dva dogodka, ki sta povezana z naslovno temo. V torek ob 17. uri vabijo na voden ogled razstave maket bojnih in potniških ladij iz zbirke Vladimirja Ko-runa. Po razstavi bo vodil avtor maket ter izjemen poznavalec zgodovine bojnih in potniških ladij dr. Vladimir Korun. V četrtek, 28. septembra, pa bodo dogodek Potapljanje ladjic namenili najmlajšim, ki jih vabijo na Velenjski grad ob 17. uri. Otroci si bodo lahko ogledali razstavo ladijskih maket, na kateri so predstavljene pretežno bojne ladje, ter se seznanili z njihovimi zgodbami, svoje taktično znanje bojevanja pa bodo lahko preizkusili v veliki igri potapljanja ladjic.
■ tp
Pikomanija
Ona Čepaityte Gams
V Pikinem tednu - o čem drugem kot o Piki. Naključni gost našega mesta v tem tednu bi se zagotovo nadvse čudil nad pikastimi obrazi, štrlečimi frizurami, nenavadnimi pisanimi oblačili, okrog vratu visečimi eksotičnimi opicami presrečnih velenjskih otrok in celo njihovih staršev (prevladujejo predvsem mamice). Pikin festival, ki se pri nas dogaja že 28. zapored in nam je popolnoma zlezel pod kožo, je zagotovo postal del identitete tega prostora. Z oranžnimi kitkami se zdaj celo hodi po turističnih sejmih, kjer lovijo bodoče obiskovalce mesta. Astrid Lindgren, Pika, Švedska - Slovenija, Velenje ... Kakorkoli obrneš, zelo nenavadna kombinacija. In tistemu, ki ni odraščal skupaj s tem fenomenom, verjetno njena razsežnost težko dojemljiva. Ampak pustimo vse to. V življenju se zelo pogosto najboljše stvari zgodijo naključno. Po spletu okoliščin. Po kakšnem čisto osebnem kontaktu enega samega človeka - tako kot tudi v primeru sedaj največjega otroškega festivala v Sloveniji. Ob tej priliki sem prebrala knjigo Zvezda Astrid, ki jo je ob 100-letnici rojstva Astrid Lindgren izdal avtor "Pikomanije" v Velenju Marjan Marinšek. Vzemite jo v roke in boste razumeli, kaj vse lahko naredi en sam človek. Gore lahko premakne. V tem primeru naredi na tisoče otrok v Sloveniji srečnejših vsaj vsako leto ob obisku neštetih skrbno načrtovanih in na najvišji ravni izpeljanih aktivnosti, ki jih ponuja festival ob Velenjskem jezeru. Morda že zaradi podaljšanih poletnih počitnic, ko Pikin intermezzo na začetku septembra še ne zmoti dobro utečenega šolskega ritma, saj je v tem tednu dovoljeno marsikatero odstopanje, manjkanje pri tem ali drugem, celo če doma ne najdeš pravega para nogavic, lahko upravičeno greš z različnimi. Torej imajo velenjski otroci pravi privilegij vsako leto biti del te "Pikomanije", ne da se odpeljejo kam iz svojega mesta.
Pravzaprav tudi konceptualno gledano ni čisto nič nenavadno, da je Pika v Velenju. Njena švedskost je tako dokaj relativna. Nevsakdanja, do kraja neodvisna in neverjetno pogumna superde-klica s skrivnostno močjo in globokim občutkom za pravičnost bi se odlično počutila kjerkoli na svetu in v kateremkoli času. Najbolj popularna knjiga legendarne A. Lindgren je prevedena v več kot 60 jezikov. Nastala v nič kaj veselih časih druge svetovne vojne je v takratnem družbenem kontekstu burila duhove, odpirala pot drugačnemu pogledu na vzgojo otrok. Ogromno feministk, ki so odraščale s Piko na knjižnih policah, ji priznava močno vlogo pri oblikovanju njihovega pogleda na svet. V Sloveniji je dolga leta živela v prevodu Kristine Brenkove iz nemščine, ob svoji 70. obletnici pa je končno doživela prevod Nadje Grošelj naravnost iz švedščine. In je še vedno aktualna danes. Srčno upam, da Pika našim otrokom odpira tudi širok in neprecenljiv svet drugih Lindgrenovih knjig. Da jih tako spodbudi k branju kakovostne literature, kar danes, žal, ni samoumevno. V poplavi novih otroških knjig brez prave vsebine in sporočilnosti moraš pogosto biti "izbirčen". A. Lindgren še vedno čaka na slovenske prevode številnih drugih svojih odličnih knjig - Ma-dicken, Kerstin in jaz, Otroci iz Bullerbyna, Britt-Mari si olajša srce, Pogumna Kajsa itd. Odraščali pa smo z Bratoma Levje-srčnima, Emilom iz Loneberge, Kljukcem s strehe, Erazmom in Potepuhom in drugimi. Katera je bila vaša najljubša? Mene je celotno otroštvo spremljala Ronja razbojniška hči. Pred pisanjem tega teksta sem jo še enkrat z užitkom prebrala.
Ko se boste te dni odpravljali na Velenjsko jezero, ne pozabite obutve, primerne temi letošnjega Pikinega festivala, na katerem Pika odkriva podeželje. Torej vse najlepše čeveljčke raje pustite doma. V skladu s temo je tudi vreme letos poskrbelo za pravo pristno vzdušje - gumijasti škornji so torej zakon in letos "in". Tako skupaj s Piko letos otroci odkrivajo podeželje, naravo, raziskujejo kmečka opravila in življenje, kot so ga imeli naši dedki in babice nekoč. Čudovita zamisel organizatorjev festivala, ki spodbuja k odkrivanju našega ljudskega izročila, bogatih zakladov kulturne dediščine, spodbuja, da se za trenutek ustavimo in se preizkusimo v počasnejšem ritmu, se posvetimo drug drugemu, naravi, se naučimo pomagati, kot so si ljudje nekoč, ko je bilo življenje precej drugačno. Na koncu pa bomo zagotovo napolnili vsak svoj koš novega znanja, izdelkov iz naravnih materialov ali dobre volje in novih doživetij.
Zdaj pa še skok v vroče dogajanje. Namreč kmalu potem, ko je Pika v nedeljo odprla svoj 28. festival ob Velenjskem jezeru, so "pike" začele kar deževati v koš v oddaljenem Carigradu, oranžna Pikina barva je v obliki košarkarske žoge s skrivnostno močjo skakala in letela po parketu dvorane. Poklon zlatim junakom in iskrene čestitke vsem ob fenomenalni zmagi na Eurobasketu!
■
■
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 15
21. septembra 2017
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
V gledališču so gledalci, na radiu poslušalci
Leto dni je od tega, ko je naš zunanji radijski sodelavec Mitja Švener postal sestavni del ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Obeta se mu podaljšanje pogodbe o zaposlitvi, zato bo ostal.
Na tehtnico, pravi, je dal prednosti in slabosti tega posla in ugotovil, da ima vsemu navkljub več pozitivnih lastnosti. »Gledališče mi je že od nekdaj blizu, saj se že več let ukvarjam z lutkami in sodelujem z Amaterskim gledališčem Velenje. Priložnost sem dobil in zakaj je ne bi izkoristil, saj imam že tudi nekaj izkušenj. Je pa res, da mora človek imeti odrske deske vsaj malo rad, da lahko deluješ znotraj takšnega ansambla, kot je Slovensko ljudsko gledališče Celje.« Največja slabost, pravi, je nestalen urnik, vse je bolj sproti. »Dobim sicer urnik za mesec dni naprej, a je zelo okviren. Je pa osnova za dogovor za dežurstvo na Radiu Velenje. Sobote so moj stalni termin, najmanj težav je z nočnim programom.«
Kje so stične točke med gledališčem in radijem? Skupni so ljudje: v gledališču so to gledalci, na radiu poslušalci, odgovarja Mitja in dodaja dejstvo, da tisti, ki je na odru, pred radijskim mikrofonom želi zado-
GLASBENE novice
voljiti vsakega po svojih najboljših močeh. jo posodobil za današnji čas. »Ne glede na
V gledališču je pred novim izzivom - svojim projektom. Ali tudi kot moderator in tonski tehnik na Radiu Velenje v eni osebi razmišlja o čem novem? Za zdaj ne, ali pa morda ... Morda - je razpredal - bi se lotil nekoč zelo popularne radijske igre in
povedano pa ostaja studio Radia Velenje eden od mojih najljubših krajev, kjer se počutim odlično. Upam, da bo še dolgo tako,« še pravi Mitja Švener.
• Tp
Za Mitja Švenerja je radijski studio kraj, kjer se počuti odlično.
Iskanje slovenskega predstavnika za Evrovizijo v Lizboni
RTV Slovenija je objavila javni razpis za sodelovanje na 63. tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo potekala med 8. in 12. majem naslednje leto v Lizboni. Največja novost je pravilo, da morajo avtorji oziroma izvajalci prijaviti pesem, ki je napisana za izvedbo v slovenskem jeziku. Če je izvedba skladbe na tekmovanju za pesem Evrovizije 2018 v drugem jeziku, mora biti na razpis oddana tudi različica v drugem jeziku. Uredništvo Razvedrilnega programa RTV Slovenija vabi avtorje skladb k oddaji svojih predlogov na spletnem obrazcu. Upoštevane bodo vse popolne prijave, ki bodo naložene na spletnem obrazcu do vključno 15. novembra. Evrovizi-ja se naslednje leto seli v Lizbono po zaslugi Salvadorja Sobrala, ki je s pesmijo Amar pelos Dois Portugalski priboril prvo zmago na izboru.
Nick Cave in družba na odre, Ljubljana razprodana
sporočili organizatorji, pa se dogovarjajo za spremembo lokacije koncerta. Zasedba na turneji predstavlja 16. studijski album Skeleton Tree, ki je dosegel vrh lestvic po svetu in bil njihov najvišje uvrščen album vseh časov v Veliki Britaniji in ZDA. Poleg pesmi z albuma pa bodo Nick Cave in družba na turneji za svoje občinstvo gotovo zaigrali tudi kakšno klasiko. Maja letos je izšla tudi knjiga Lovely Creatures: The Best of Nick Cave & The Bad Seeds 1984-2014, za katero so Cave ter nekdanji in sedanji člani The Bad Seeds prispevali nikoli prej objavljene fotografije in spominke.
ABBA na neobičajno turnejo
Benny Andersson, eden od četverice legendarne švedske skupine ABBA, ki se je razšla leta 1982, razmišlja o turneji zasedbe, na kateri pa na odru ne bodo stali pravi Benny, Bjorn, Anni--Frid in Agnetha, ampak njihovi računalniško izdelani avatarji. Sodobna tehnologija namreč to omogoča, nenavadna turneja pa naj bi se po načrtih začela leta 2019. Pri koncertih naj bi uporabili enako tehnologijo kot na glasbenem festivalu Coachella leta 2012, ko se je na odru prikazal hologram umrlega raperja Tupaca Shakurja. Med koncerti naj bi tako na odru igrala prava
spremljevalna skupina, na velik zaslon za njimi pa bodo projicirali virtualne podobe četverice.
Skupina ABBA se je sicer razšla leta 1982 in od takrat ni več zares skupaj stopila na oder, čeprav je bilo zanimanja za njihov nastop ogromno.
Manouche
predstavljajo svojega kavalirja
Kavalir je naslov nove skladbe swing kolektiva Manouche. Pod besedilo in glasbo nove skladbe se je podpisal frontman skupine Robert Pikl. Pri aranžmaju je sodeloval še Luka Ipavec, eden od članov zasedbe, v kateri sta tudi Petra Trobec in Krešimir Tomec. Skladba je dobila tudi vizualno podobo. Njihov že deveti video so snemali v sproščenem vzdušju na čudoviti lokaciji v Ljubljani skupaj s Primožem Dolničar-jem, s katerim so sodelovali že pri videih za skladbi Kje si lubi in Bi šla naprej. Manouche so
se pred kratkim vrnili z Azurne obale, kjer so bili del programa prestižnega festivala Caval Air Jazz Fesival 2017. V Franciji so gostovali že večkrat, na odrih raznih festivalov in tudi samostojnih koncertov pa so se predstavili tudi v Švici, na Madžarskem in v Nemčiji. Manouche letos napovedujejo tudi izid mini zgoščenke, ki bo obenem njihov tretji album.
Shakira predstavila nov spot
Kolumbijska pevka Shakira je svoje oboževalce razveselila z novim videospotom, in sicer gre za spot pesmi Perro Fiel (Zvesti pes), ki jo je posnela v duetu z Nickyjem Jamom. Oboževalci, ki so spot nestrpno pričakovali, gotovo niso razočarani, saj
Nick Cave & The Bad Seeds s koncertom začenjajo v britanskem Bournemouthu 24. septembra svoj pohod po evropskih odrih, v sklopu katerega se bodo 30. oktobra spet ustavili tudi v Ljubljani. V ljubljanski Hali Tivoli se bodo ustavili konec oktobra, koncert pa je po zadnjih podatkih že razprodan. Kot so
40-letna zvezdnica v njem znova navdušuje s svojim zapeljivim plesom. Shakira se sicer vneto pripravlja na svetovno turnejo El Dorado, na katero bo prvič popeljala tudi svoja sinova. Na turnejo, ki se začne 8. novembra v nemškem Kolnu, se pripravlja tudi v telovadnici, saj je serija tovrstnih nastopov zelo naporna in izčrpavajoča.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	ŽELJKO BEBEK & OLIVER DRAGOJEVIČ - Ako voliš ovu ženu
2.	MI 2 - Proklete vijolice
3.	U2 - You're the best thing about me
Nekdanji pevec legendarne skupine Bijelo dugme Željko Bebek, ki že dolgo časa uspešno gradi tudi svojo samostojno kariero, je izdal nov album z naslovom Ono nešto naše. Album je izšel pet let po zadnji Bebekovi plošči, na njem pa je tudi odlična balada Ako voliš ovu ženu, ki jo je sarajevski pevec posnel skupaj z Oliverjem Dragojevicem.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Potepini - Ti nisi prava
2.	Kvintet 7 - Glasba je moje življenje
3.	Prisrčni fantje - Nekoč sva se imela rada
4.	Smeh - Nesramno premlada
5.	Škorpijoni - Zdaj razumem
6.	Frajerke - Spet sem žabo poljubila
7.	Mladi upi & Petka - Morje vabi nas
8.	Ansambel Saša Avsenika - Vsak dan je lep
9.	Boršt - Kdor je v srcu mlad
10.	Žurerji - Zanimajo me ženske
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
MI2
Mi2 so predstavili videospot za svojo drugo letošnjo noviteto, skladbo Proklete vijolice. Poskočni in hudomušni pesmi se je zdaj pridružil videospot izpod rok Hane Repše in Domna Rupnika. Skladba je moški odgovor na eno največjih slovenskih radijskih uspešnic zadnjih let, videospot pa povzema spomine in simbole, najdene v pesmi.
EVIN KORADIN
Pevec, kitarist in avtor Kevin Koradin, nekdaj gonilna sila skupine Tide in skupine Gora, se je januarja letos podal na samostojno glasbeno pot. Po singlih Never let me go in In un momento je njegov tretji samostojni single v slovenščini. Brez besed je melodična pop rock skladba z blues pridihom.
LEONART
Skupina Leonart predstavlja svoj novi videospot za
skladbo Danes me ni. Videospot je bil posnet v Hotelu Maribor, pod scenarij se podpisuje Matjaž Koren, producentka in režiserka videospota pa je Vida Kau-čič. Simpatični Štajerci sicer že pripravljajo material za svoj drugi album.
SEVERINA
Severina je le dva meseca po tem, ko je predstavila vroč spot za pesem Kuda za vikend, spet razveselila oboževalce z novo skladbo. Pesem z modernim zvokom Hazarder je posnela s kolegom Leonom, spremlja pa jo videospot vrhunske produkcije.
JERNEJ ZORAN
Jernej Zoran predstavlja balado Mavrična princeska, ki jo je posvetil svoji šestletni hčerki. Balada je singl z njegovega četrtega samostojnega albuma V svojem filmu. Sicer zapriseženi roker tokrat kitare postavlja v drugi plan in se predstavlja v malce drugačni, nežnejši luči.
nulio VELENJE
88,9 Mhz 187,8 Mhz
Naš čas, 14. 9. 2017, barve: CM K, stran 16
12
k k Ob vhodu v prenovljen Podhod rr Pošta so se ustavili trije možje, ki se vsi še dobro spomnijo, kako je bilo, ko so pred 36 leti zgradili in odprli ta podhod. Jože Hudales, Tone Šeliga in Jože Melanšek so malo obujali spomine, malo pa debatirali. Vsem pa je bilo všeč, da je podhod postal rdeč. A le po barvi.
Andreja Petrovič in Marko Govek,
ki sta v soboto povezovala slavnostno sejo ob 120-letnici velenjskih gasilcev, nista bila v enakovrednem položaju. Marko je delo opravljal v svoji gasilski uniformi, Andreja pa v lepi, a zelo tanki rdeči obleki. »Vam povem, klima vpre-novljeni dvorani dobro dela. Tako me zebe, da si moram, če se hočem ogreti, najti fletnega gasilca,« je zatrdila na glas. Ali ga je našla, pa Čvek ne ve.
ii^AS
Ko se je ministrica za de lo Alja Kopač Mrak v nedeljo pomešala med male pike in gusarje, bi jo z lahkoto zamenjali za eno od njih. Nasmejana je bila ves čas obiska, sploh, ko jo je po prizorišču vodil gostobesedni gusar. Potem pa jo je, ko je Piki že predal lento, pod svoje okrilje vzel župan Bojan Kontič, ki mu je Pika podarila majico. Pod njeno okrilje je vzel ministrico, ki je ob tem pripomnila: »Bojan, a mi hočeš povedati, da sem kot piščanček?«
ZANIMIVOSTI
Koala za kolesom
V avstralskem mestu Adelaid so vajeni živali, ki spadajo v njihovo okolje. Koale poznajo predvsem kot simpatične lene medvedke, ki počivajo med listi evkaliptusa. A očitno tu in tam storijo tudi kaj drugega. Neki voznik se je s svojim avtomobilom prepeljal že 16 kilometrov, ko je zaslišal nena-

se je zbralo več kot 1200 ljudi, ki so uživali v spremljavi šestdesetih glasbenikov, predvsem pa v okusu kranjske klobase. Nagrado za najboljšo klobaso sta osvojila
stevardesi, ki sta podjetju na sodišču očitali, da ju diskriminira. Sodišče jima je pritrdilo: pravilo letalske družbe Aeroflot, da osebje ne sme nositi večjih uniform od številke 42, je nesprejemljivo. Letalska družba mora tako ste-vardesama zaradi diskriminacije plačati odškodnino za duševne bolečine in jima izplačati izgubljeni prihodek. »Družba ne krši
značilnosti analiziral tudi osebni slog in urejenost posameznikov na fotografijah, pravilnost ugotovitev računalniškega algoritma pa so znanstveniki preverili s podatki, ki so jih o svoji spolni usmerjenosti objavili uporabniki sami. Umetna inteligenca je pravilno določila spolno usmerjenost 81 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Znanstveniki so ob
vadno stokanje, podobno joku. Ker ni ponehalo, je vozilo ustavil in ga pregledal. Odkril je, da se je za kolo avtomobila skrila koala in tam obtičala. Poklical je reševalce živali, ki so na prizorišče prišli skupaj z gasilci ter nesrečno potnico rešili tako, da so sneli kolo. »Lahko sem vonjala njeno zažgano dlako,« je povedala ena od rešiteljic Jane Brister. A razen tega je bila prestrašena koala nepoškodovana in so jo zato že izpustili v divjino.
Ohio zadišal po klobasah
V mestu Cleveland v ameriški zvezni državi Ohio so minuli teden priredili tradicionalni festival kranjske klobase in polke. V dvorani slavnih in muzeju polke
Raddell's in Maple Heights Catering, takoj za njima pa so bili mojstri iz mesarije Ažman, ki se je v zgodovino za vse večne čase zapisala po »vesoljskih klobasah« (klobasah, ki so romale na Mednarodno vesoljsko postajo k ameriški astronavtki slovensko-indij-skega rodu Suniti Williams). Rad-dellova klobasa bo zaradi zmage na festivalu zdaj uradna klobasa tradicionalnega praznovanja polke Thanksgiving Polka Weekend, ki bo v Clevelandu od 23. do 25. novembra. Še to: Raddellova trgovina s klobasami dela klobase po starem družinskem receptu iz Slovenije.
Uniforme stevardes so lahko večje od številke 42
Ne, ni bilo samoumevno. Največja ruska letalska družba Aeroflot je namreč skušala svojemu osebju določati plače glede na zunanji videz, ob tem pa določiti še, kolikšna velikost uniforme je še sprejemljiva. Na to sta opozorili
Obraz moškega se z leti spreminja drugače
O razlikah med moškimi in ženskami je bilo napisanega že veliko, zdaj pa so strokovnjaki iz kitajske akademije za znanost v Šanghaju skušali ugotoviti, ali obstajajo razlike med načinom staranja za posamezen spol. V raziskavi so skenirali obraze 300 ljudi starih 45 let in jih primerjali med seboj. Ugotovili so, da se nekateri deli obraza sicer spreminjajo podobno pri moških in pri ženskah - pri obeh spolih se tako s starostjo nekoliko razširijo
pravic delavcev zaradi starosti, spola, rase ali katere koli druge značilnosti,« pa so poudarili v Ae-roflotu in povedali, da so s sodbo zadovoljni, saj sodišče ni izrecno navedlo, da je njihovo pravilo o uniformah diskriminatorno.
Umetna
inteligenca razbere spolno usmerjenost
Znanstveniki s Stanforda so razvili umetno inteligenco, ki lahko s fotografije obraza precej natančno razbere, kakšna je spolna usmerjenost osebe na fotografiji. Znanstveniki so za izvedbo raziskave uporabili več kot 35 tisoč fotografij obrazov moških in žensk, ki so jih vzeli z neke ameriške strani za spletne zmenkari-je. Algoritem je poleg bioloških
tem opozorili, da so za razliko od računalniškega algoritma človeški možgani pri prepoznavanju spolne usmerjenosti drugih ljudi precej okorni - ljudje so pravilno ocenili spolno usmerjenost 61 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk.
usta, pojavijo se gube. So pa deli obraza, ki se starajo različno: pri moških se z leti vidno poveča nos, spremeni se kot na očeh, na obrazu imajo tudi več podkožne maščobe. Pri ženskah se zdi, da je obraz z leti bolj »poln«, zlasti na licih in pod očmi. Poveča se tudi razdalja med nosom in usti.
21. septembra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Praznična
Tudi naše občine imajo svoje praznike. Ti so res prazniki, če občine ustvarjajo pogoje, da lahko res slavijo tudi občani.
V	mesta
Pri nas se vse bolj pogosto dogaja, da prihaja podeželje v mesta. Mnogi meščani - nekdanji vaščani -se na vas ne vračajo radi. Razen jeseni.
»Izpadki«
Ob vseh težavah in »težavah« z blokom 6 so nekateri še posebno kritični zaradi pogostih izpadov tega bloka iz omrežja. Tudi opravičenim izpadom dajejo »neopravičeno«.
Iztirjenja
Smo pred referendumom o drugem tiru. Eni si ga želijo takoj, drugi bi ga še kar postavili na stranski tir ali ga iztirili, še preden bi ga res postavili.
Reka v Rečici
V	občini Šmartno ob Paki bodo končno začeli obnavljati most čez reko Pako v Rečici ob Paki. Samo sliši se morda zapleteno.
Na koruzi
Kot smo slišali, stojijo bloki s številnimi prebivalci na Kardeljevi ploščadi na mestu, kjer so bila prej polja s koruzo. To seveda ne pomeni, da živijo na koruzi.
Posebnost
V	Topolšici bodo kmalu imeli novost - kolesarsko stezo ob Toplici do Toplic. Potekala bo namreč ob potoku Toplica do znanih toplic. No, do Term.
Preživetje
Ministrica za zdravje je preživela s pomočjo »injekcije« koalicijskih poslancev. Naše bolnišnice z izgubo naj bi z denarno injekcijo ministrstva. Le kako dolgo bo slednja nanje delovala zdravilno!?
Operacije
Priznajte, da se malo čudno sliši, če v nekaterih krajih prijavljajo različne operacije na razna ministrstva, ne le tisto za zdravje. In to za različne produkte. Čeprav se zdijo taki izrazi nekaterim za lase privlečeni, se z njimi menda morajo sprijazniti, če želijo dobiti denar.
Nezmernost
Tudi narava ne pozna zmernosti. Najprej huda suša, za tem huda moča. No, pa saj smo navajeni, saj je pri nas nam všečnega malo.
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 13
21. septembra 2017

REPORTAŽA
13
Pika uživa tudi v blatu in
Letos se je med male in velike prijatelje pripeljala s traktorjem - Župana prepričala, da ji je izročil lento, in ga obdarila z vrečo krompirja - V soboto se bo Pika poslovila
Bojana Špegel
Velenje, 17. septembra - V nedeljo se je kljub neprijaznemu vremenu začel letos že 28. Pikin festival, ki tokrat obiskovalce vabi na deželo. Pika je med dežjem in soncem na prizorišče ob jezeru prispela s traktorjem. Na otvoritvi, ki je zaradi muhastega vremena potekala v Beli dvorani, ki je v času festivala postala Pikina vas, je dokazala, kako močna je, saj je sama izpulila repo velikanko. Po pregovarjanju z županom Bojanom Kontičem ji je ta izročil župansko lento, Pika
začutili letošnjo temo festivala. Pikina dežela ob jezeru je pravi podeželski raj, v katerem lahko obiskovalci uživajo v številnih kotičkih. Tudi več kot 70 delavnic je povezanih z naravo in podeželjem, izdelki, ki jih obiskovalci odnašajo s seboj, pa so več kot domiselni. To so že prvi dan spoznavali tudi šte vilni gostje, med njimi tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič in ministrica za družino in socialne zadeve
izgubijo bistvo življenja. Med obiskovalci pa smo opazili tudi kandidatko za predsednico države Ljudmilo Novak. Vse so bile
/
Piko je na festival s traktorjem pripeljal kapitan Nogavička, ki je ustavil tik pred polno Belo dvorano, spremenjeno v kmečko hišo, v kateri je letos potekala otvoritev festivala.
pa mu je v zameno podarila ža-kelj krompirja. Lupil ga bo lahko do sobote, ko se bo Pika poslovila in mu prej vrnila lento. Vmes pa je in bo pripravila več deset zanimivih dogodkov, s katerimi otrokom vzbuja radovednost in kreativnost.
Podeželski raj
Obisk otvoritvenega družinskega dne ni bil slab, predvsem pa so tisti, ki so prišli, zagotovo
Anja Kopač Mrak. Z organizatorji sta se sprehodili po Pikini deželi, ustvarjali v delavnicah ter se družili z otroki in ustvarjalci festivala. Obe ministrici sta poudarili pomen stika z naravo za zdrav razvoj otrok. Makovec Brenčičeva je povedala, da se na podeželju ne naučimo le spoštovanja do narave, ampak tudi do sočloveka, Kopač Mrakova pa je dejala, da otroci, ki nikoli ne spoznajo podeželskega življenja,
navdušene nad idejo, izvedbo in dejstvom, da velik del festivala izvedejo tudi s pomočjo prostovoljcev. Da, letos bodo očitno Piko pridno obiskovale ne le družine, ampak tudi politiki, dobro pa bi bilo, če bi s svojim vplivom pomagali tudi pri finančni podpori festivalu, ki ga še vedno v večini velikodušno plača glavni pokrovitelj festivala Mestna občina Velenje.
Gumijasti škornji so zakon
Organizatorji program letos že 28. Pikinega festivala ves čas prilagajajo vremenu. A četrti v Pikini vasi živijo in s svojim programom razveseljujejo obiskovalce. Otroci se preizkušajo v žaganju drv, delajo v »gartlcu«, vrtu, ki je prav čaroben, kar velja tudi za mini živalski vrt, pa plešejo, pojejo, berejo in se igrajo. »Tema
Pika je dokazala, da je igriva, močna in nagajiva. Najprej je izpulila repo velikanko, potem prevzela župansko lento, župana Bojana Kontiča
pa obdarila z vrečo krompirja.
je letos zelo dobro izbrana, prizorišče ob jezeru je res spremenjeno v Pikino kmetijo, na kateri nas ne moti, če smo blatni do kolen,« je že prvi dan ugotavljala direktorica festivala Barbara Po-korny. Do včeraj je bil okrnjen športni del in prikaz kmečkih opravil, a za vse to bo Pika še po-
Na nogah blatni gumijasti škornji, na obrazu pa širok nasmeh. Tako so bili videti mali in veliki Pikini prijatelji, ki se niso ustrašili vremena in so na festival prišli že prvi dan.
vahno še tri dni. V soboto Pika - žal menda spet v dežju, zato bodo gumijasti škornji letos ostali del nujne opreme za obiskovalce festivala - pripravlja najbolj bogat dan festivala Pikin dan, na katerem bo pozno popoldne pomahala v pozdrav in se za leto dni poslovila. Ta dan bodo ob 9. uri začeli s prestavljeno Mini Pikino avanturo, ki jo za aktivne družine pripravljajo taborniki, prizorišča pa se bodo odprla ob 10. uri. Preden se bo Pika poslovila, bo podelila tudi Zlate pike za najboljšo gledališko predstavo festivala in kar nekaj tekmovanj, ki jih bodo izvedli med njim. Seveda pa bo županu vrnila tudi
oblast in lento.
skrbela v teh vremensko bolj prijaznih dneh. Vesela je, ker se pridno polni tudi kokošnjak, v katerem zbira zdrave priboljške za otroke iz socialno šibkih družin. Tako v mestu, kjer potekajo Pikine predstave, obiskovalci pa pridno obiskujejo Pikine razstave, kot v Pikini vasi ob jezeru bo ži-
■
30 let po okoliškem shodu imamo »Zeleno Velenje«
8. novembra 1987 se je na Titovem trgu zgodila ekološka revolucija - Danes Velenje za eno najlepših in najbolj zdravih mest v državi - Zgodovino prikazujeta razstava in knjižica
Bojana Špegel
Velenje, 15. septembra - V petek dopoldne so želeli v Galeriji na prostem, ki je urejena na pešpot pri Pošti Velenje, odpreti novo razstavo z naslovom Ob trideseti obletnici okoljskega shoda na Titovem trgu. Zaradi dežja so razstavo, ki so jo postavili že dan prej, odprli na suhem. Predstavitev so pripravili v sejni dvorani Mestne občine Velenje.
Razstavo z naslovom »Zeleno Velenje - trideset let po ekološki revoluciji« sta pripravila Muzej Velenje in inštitut ERICo Velenje, s pomočjo projekcije pa jo je predstavil dr. Emil Šterbenk, soavtor razstave. Ta je zasnovana tako, da se začne v sedanjosti, s pomočjo fotografij nas popelje v čas pred 30 leti, prikaže pa tudi posledice rudarjenja in
pridobivanja električne energije v času, ko so to proizvajali še povsem brez čistilnih naprav. To je bilo obdobje, ko so imela Šaleška jezera zelo lepo turkizno modro barvo, a so bila povsem mrtva. Tudi zrak je bil zelo slab, kar se je najbolj poznalo v okoliških gozdovih, kjer so zato začele umirati smreke. »Ekološki shod, ki se je zgodil še v času Jugoslavije, je pomenil neverjetno spremembo. Takrat je bila pri nas le ena stranka, ki ni bila vajena, da bi ljudje množično protestirali. Na velenjskem Titovem trgu pa se je zgodilo ravno to. V Šaleški dolini smo takrat proizvajali tretjino električne energije za potrebe Slovenije, to pa je povzročalo hude okoljske poškodbe.« Organizacija ekološke revolucije, kot jo imenujemo danes, je bila po njegovih besedah
odlična. Sploh, ker takrat še ni bilo ne Zelenih Šaleške doline in ne Šaleškega ekološkega društva, saj sta bila oba ustanovljena šele leto po shodu. »Shod je odmeval tudi v medijih, tudi v tujini. Pisali so, da se ga je udeležilo okoli 6 tisoč ljudi in 150 traktorjev okoliških kmetov. Pri pripravi razstave in knjižice, ki smo jo pripravili hkrati, pa smo pridobili uradne zapisnike in dokumente o dogodku: v njih je navedeno, da se je zbralo 15 tisoč ljudi,« pravi Šterbenk. Shod so organizirali posamezniki, ki so se združevali v okoljska gibanja, zelo aktivno pa je bil tudi jedro članov Kina 16, pridružile so se tudi šole.
Na predstavitev je prišlo veliko dijakov šole za rudarstvo in okolje iz ŠCV. Nagovoril jih je tudi župan Boian Kontič, ki je pouda-
Razstava v razstavišču na pešpoti mimo pošte je zgovorna, še več pa pove knjižica Zeleno Velenje, ki so jo na predstavitvi razstave v mestni hiši prvi dobili dijaki srednje šole za okolje. Nagovoril jih je tudi
velenjski župan Bojan Kontič.
ril, da ekološka sanacija Šaleške doline ni bila samoumevna in da danes živimo v mestu, ki diha najboljši zrak v državi in postaja vse bolj prepoznavno tudi na turističnem zemljevidu države. »To, da smo v Velenju izjemno uspešni pri skrbi za naše okolje in kakovost bivalnega okolja, ni le moja ocena. To vedno znova
potrjujemo tudi z različnimi nazivi, nagradami in priznanji, ki smo jih deležni. Upam, da znamo to tudi ceniti,« je poudaril. Poudaril je, da so za to zaslužni Šalečani sami, tako posamezniki kot podjetja iz doline, brez podpore in pomoči Ljubljane.
Razstava v Galeriji na prostem bo na ogled do aprila prihodnje
leto, v teh dneh pa bodo vsa gospodinjstva v poštni nabiralnik dobila knjižico Zeleno Velenje, ki z besedo in sliko predstavlja Velenje nekoč in danes, ko je res postalo zeleno mesto z velikim razvojnim potencialom za turizem, odlično za življenje v njem.
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

21. septembra 2017
Konovo praznuje
Velenje, 20. septembra - Včeraj, na praznik MO Velenje, je svoj krajevni praznik začela praznovati tudi krajevna skupnost Konovo. Včeraj popoldne so v sodelovanju s krajevnim odborom Rdečega križa v domu krajanov pripravili brezplačno merjenje krvnih vrednosti za krajane. Danes ob 16. uri na igriščih pri domu krajanov pripravljajo meddruštveno tekmovanje v
kegljanju za pokal krajevne skupnosti. Jutri ob 16. uri se bodo srečali z borci iz Ribnice na Pohorju, v soboto ob 9. uri pa se bo v dvorani doma krajanov začelo meddruštevo tekmovanje Društva invalidov Konovo. Za ponedeljek napovedano predajo Kosovelove ulice ne bo, ker je niso uspeli končati. Osrednjo slovesnost z zaključkom del na komunalni infrastrukturi bodo pripravili 7. oktobra ob 19. uri, ko bodo v domu krajanov podelili tudi krajevna priznanja za leto 2017.	• bš
Udeleženci Brainobrain delavnice obiskali tudi kmetijo
Velenje - Zadnje avgustovske dni je nekaj otrok iz Velenja in okolice preživljalo na Braino-brain delavnicah, ki so se zaključile z nepozabnim izletom na Kmetijo Vrhivšek. Na odlično obiskanih delavnicah so veliko ustvarjali, razmišljali, spoznavali program Brainobrain in se marsičesa naučili. Obiskala jih je Katja z mini šiviljsko delavnico, z gospo Andrejo iz Rdečega križa Velenje pa so se otroci učili prve pomoči in oživljanja.
Zadnji počitniški dan pa so preživeli skupaj z Alenko Zapušek na Kmetiji Vrhi-všek nad Franko-lovim. Sprehodili smo se čez njen
zeliščni vrt, spoznali, potipali in poskusili industrijsko konopljo, za mamice pripravili sivkino kopalno sol, naredili (in pojedli) čisto prave testenine in - ker brez deserta ne gre - za konec še slastne energetske ploščice. Seveda ni manjkalo igre, skrivalnic in tekanja, družbo pa jim je de-
Zadnji teden počitnic jer bil za udeležence brainobrain delavnic poln doživetij.
Obiskali so tudi kmetijo, se igrali, izobraževali...
FIRST
® Regulacija ogrevanja za prihranke energije
Pogoni za rotacijske mešalne in prekrmilne ventile. Regulatorji konstantne temperature. Pogoni za krogelne ventile.
SERIJA	4000 ,
SERIJA	UNI i
SERIJA	8000 ^
VENTILI
FIRST
SERIJA 9000 i SERIJA 9001
www.first.si info@first.si
Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku mestne občine (Zelenje.
Proizvodi podjetja FIRŠT d.o.o. se vgrajujejo pri prvovgradnji (OEM) v izdelke toplotne tehnike vodilnih svetovnih proizvajalcev, kot so:
Honeywell ElVaillani" 0ciAcominj
IMANN
<->I\IBE
ca-r VIE
REMKO	i
FIRŠT d.o.o., Koroška cesta 56, SI-3320 Velenje, Tel.: +386 (0)3 898 35 00, Fax: +386 (0)3 898 35 35
Resno se sprasujejo, kako naprej
V KS Gaberke privarčevali nekaj denarja za večje naložbe Priznanje KS Pavlu Župevcu
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 16. septembra - S
prireditvijo v dvorani gasilskega doma v Gaberkah so tamkajšnji krajani zaznamovali četrti krajevni praznik in z njim popestrili splet prireditev ob prazniku Občine Šoštanj.
ganizacijam v KS ... S pomočjo Občine Šoštanj, s katero tvorno sodelujejo, so uredili meteorno kanalizacijo in muldo pri Kul-turnici, prenovili makadamsko cesto Videmšek-Zajc, zgradili nov meteorni kanal Sedovnik-Blazinšek in obnovili obstoječega pri Blazinšku. V proračunu
ni. Do naslednjega krajevnega praznika pa načrtujejo vzdrževanje lokalnih oziroma krajevnih cest, prenovo križišča ter izgradnjo pločnika do Križnika.
Po zagotovilih šoštanjskega župana Darka Meniha lokalna skupnost pomaga vsem KS, podeželskim poskuša približa-
lal tudi rumeni prijatelj master abakus, brez katerega na Braino-brain srečanjih pač ne gre . Počitnic je žal konec, a tista prava srečanja, na katera vabijo tudi nove vedoželjneže, se s tem šele zares začenjajo.
■ Polona Guček Frankovič
Dvorana gasilskega doma je bila polna.
Zvonko Koželjnik, predsednik KS Gaberke, je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da so v zadnjem letu uresničili nekatere potrebe in z njimi dvignili kakovost življenja krajanov. Med drugim so skrbeli za vzdrževanje in urejenost doma krajanov, očistili so usedalnike hudournikov, očistili kar nekaj meteornih jaškov, uredili makadamsko cesto Jambrovič, asfaltirali cestni priključek Zajevšnik-Klanč-nik-Ostrovršnik, sofinancirali asfaltiranje hišnih priključkov Zakotnik in Lampret, skrbeli za ekološke otoke, vzdrževali javno razsvetljavo, lokalne poti, finančno so pomagali društvom ter or-
šoštanjske občine ima KS predvidenih 30 tisoč evrov, približno toliko jih je dobila iz odškodninskega sporazuma s Tešem. »Tri leta smo brez odškodnine - pomembnega vira financiranja razvojnih potreb KS, zato se resno sprašujemo, kako naprej. Vabimo predstavnike Teša in HSE, da se o tem, koliko smo krajani prispevali za proizvodnjo električne energije, prepričajo na kraju samem. V minulih letih smo prihranili nekaj denarja, da smo lahko v zadnjem letu izvedli kakšno večjo finančno naložbo.«
Koželjnik je zagotovil, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali vsaj za dosežene življenjske rav-
ti življenjsko raven občanom v mestu. Ni lahko, saj pogajanja s HSE in Tešem potekajo, so mučna, a ker imajo energijo in podporo občanov in občank, upajo, da bodo z dialogom in argumenti dobili to, kar jim pripada. Sicer pa v občini največ pozornosti v zadnjem času namenjajo posodabljanju in obnovi cest.
Ob praznovanju krajevnega praznika podelijo priznanje KS krajanu, krajanki, ki je s svojim delom vidno zaznamoval razvoj okolja. Tokrat je to priznanje prejel Pavel Župevc, donacijo v višini 200 evrov pa tamkajšnja krajevna organizacija RK.
Voden ogled za občane skozi dijaške oči
Velenje, 16. septembra - Septembrsko vodenje po Velenju za občane je tematsko sovpadlo z začetkom novega šolskega leta. Skupina dijakov Šole za storitvene dejavnosti je v sodelovanju z dijakoma Šole za rudarstvo in varstvo okolje in Elektro in ra-
ter šolske kadilnice in izvedeli, da imamo pred B stavbo kip z imenom »Na fejsbuku«, je sledil poučen ogled sodobno opremljenih specializiranih učilnic za praktični del izobraževanja, ki je po besedah dijakov najbolj zanimiv in ustvarjalni del pou-
izvedeli, da so na MIC-u izdelali tudi spominsko obeležje ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije in pred dnevi postavljeno obeležje partnerskim mestom MOV. Kaj sodelovanje pri vodenju za občane pomeni dijakom? Aida in Monika, dijakinji programa
Dijaki so poskrbeli, da je bilo vodenje po velenjskem Šolskem centru drugačno, res zabavno.
čunalniške šole in Zavodom za turizem Šaleške doline pripravila in izvedla poučen, zabaven in na trenutke mladostniško navihan ogled Šolskega centra Velenje. Po uvodnem delu, v katerem smo iz prve roke slišali tudi prigode iz parka pred gimnazijo
ka. V sklepnem delu vodenja so nam dijaki predstavili produkte, ki so jih izdelali na MIC-u (ki je del ŠCV) in prispevajo k večji kakovosti bivanja v našem mestu. Poleg zanimive predstavitve delovanja sistema BICY, solarnega drevesa in pršilnikov smo
Gastronomija in turizem, poudarjata, da sta z vsakim izvedenim vodenjem bogatejši za novo izkušnjo. Z vodenjem povezujeta spoznavanje mesta z animira-njem obiskovalcev, kar doda vodenju zabavni pridih.
■ Marko Gams
■
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 15
21. septembra 2017
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
Humanost, požrtvovalnost in pogum povezujejo gasilce
Ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Velenje odprli prenovljen gasilski dom - Mladi gasilci dobili nov prapor -Veselica je bila, kot se za gasilsko »šika«
Bojana Špegel
Velenje, 16. septembra -V soboto so člani največjega prostovoljnega gasilskega društva v mestni občini Velenje, ki ima že 20 let tudi poklicno jedro, praznovali. Osrednja slovesnost ob 120-letnici PGD Velenje je bila namenjena ne le obujanju spominov, ampak tudi predaji novih pridobitev. Z njo so namenu predali tudi prenovljen velenjski gasilski dom, mladi gasilci pa so razvili nov prapor. Po uradnem
gasilci veselic ne pripravljajo več pogosto, so z letošnjo dokazali, da se znajo zabavati. Razlogov za to pa so imeli več kot dovolj.
Gasilski pozdrav »na pomoč« je zgovoren
V Šaleški dolini je najstarejše Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj, a le malo za njim je svojo prvo gasilsko četo dobilo tudi Velenje. Zapiski v gasilski kroniki in spomini nekaterih najstarejših gasilcev govorijo, da je bilo prostovoljno gasilsko društvo
li pri gašenju požarov v okviru tedanje velenjske občine. Tradicijo, vredno vsega spoštovanja, neprekinjeno ohranjajo do današnjih dni. Izobraževanje in opremljanje z novo tehnologijo sta danes temelj dobrega dela, česar se seveda v PGD Velenje dobro zavedajo. V jubilejnem letu 2017 ima PGD Velenje 117 članov, 54 članic in 51 mladih gasilcev in gasilk. Predsednik društva Karli Privšek ob tem
>
Slavnostne seje so se v soboto udeležili številni visoki gostje, tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič. Slavnostni govornik pa je bil velenjski župan Bojan Kontič.
delu, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ministrica za obrambo Andreja Katič, namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenjak, velenjski župan Bojan Kontič, vsi štirje podžupani ..., je sledila velika gasilska veselica z ansamblom Vikend in Tanjo Žagar. Čeprav velenjski
Velenje ustanovljeno leta 1897, ko je Karl pl. Adamovič podaril društvu 500 goldinarjev, hkrati pa jim je odstopil tudi prostor za gasilski dom. Karl Adamo-vič je bil tedanji lastnik Velenjskega gradu, dobrotnik in mecen številnim ustanovam in dejavnostim v Velenju. Velenjski gasilci so v tem času sodelova-
PGD Velenje ima 70 operativno usposobljenih gasilcev, ki opravijo letno skoraj 300 intervencij.
poudarja: »Veseli smo, da je naš podmladek močan. Trudimo se, da dobro skrbimo zanje. Dobili so nov prapor, ki je zanje vzor in zaveza, da bodo nadaljevali naše delo. Še večja pridobitev za naše društvo pa je prenovljen gasilski dom, ki je v zgodovini društva tretji po vrsti. 50 let po izgradnji je bil že res potreben prenove, pri čemer nam je krepko pomagala MO Velenje. Pridobili smo nov vhod v dvorano, dvigalo, ki omogoča dostop in-
Mnenja in odmevi
Čemu poniglava skrunitev?
Občina Velenje je 14-tisočkrat natisnila brošuro z naslovom »Zeleno Velenje, 30 let po ekološki revoluciji«. Avtorjema se iskreno in prisrčno zahvaljujem za korektno in učinkovito zamol-čevanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev. Dokazi so shranjeni kar v Muzeju Velenje in podjetju Erico.
a Vane Gošnik
Masaker nad »Žgankovim Velenjem« se nadaljuje
Res je, po številnih sivo-belih in sivo sivih posegih na javnih objektih v zadnjem času hladni uradniki, samovšečni arhitekti in diletantski varuhi kulturne dediščine nadaljujejo masaker nad velenjsko arhitekturo moderne. Padel je namreč zastor s stolpiča (enega od petih enakih) na Tomšičevi ulici. Ista pesem kot že prej: ja, stolpič je morda čisto čeden, moderen (pardon: moden!). Ampak to ni več stol-
pič velenjske moderne! In tako bodo očitno padli še ostali štirje stolpiči in potem drugi Hartman in potem Kristlov blok in potem še stolpnice na Prešernovi in potem zgradba občine, Ljudske univerze .
In potem bomo (bodo) odstranili Žganka, Tita, pozidali njegov trg in na koncu ukinili še praznovanje občinskega praznika v spomin na odprtje mestnega središča leta 1959 - saj razloga ne bo več .
a V. Vrbič
P. S.
Pa še (retorično?) vprašanje gospe Branki Gradišnik (ki seveda ni Velenjčanka), predstojnici urada za okolje in prostor na na MOV: Ali ima mestna občina Velenje kakršnokoli strategijo, politiko, pravila o posegih na objektih v mestu (menjava stavbnega pohištva, zagrajevanje balkonov, adaptacije objektov ...), ali pač daje soglasja kar tako?
Ali je KK Elektra pred razpadom?
Vodstvo KK Elektra je sporočilo Košarkaški zvezi Slovenije, da izstopa iz tekmovanja v 2. SKL
zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tako je eden najstarejših košarkaških klubov (po nekaterih podatkih celo najstarejši) v Sloveniji ostal brez članskega moštva in vprašanje je, kako dolgo bo še sploh deloval. Krivcev za nastalo situacijo je vsekakor več. Največji krivec je zagotovo TE Šoštanj oziroma njeno brezbrižno vodstvo, ki je bilo do sedaj največji sponzor kluba, ki je več kot 60 let nosil njihovo simbolno ime, sedaj pa ne premorejo niti evra. Velik delež nosi tudi g. Bojan Brešar kot vodja programa 6. blok in tedanji član vodstva kluba, ki bi lahko z malo volje in razumevanja zagotovil klubu od izvajalcev del nemalo sponzorskih sredstev glede na višino investicije, vendar so prevladali osebni interesi. Del krivde pa nosi tudi dosedanje vodstvo, ki se je ne glede na uspešno izpeljavo prisilne poravnave premalo trudilo, da bi našlo nove sponzorje.
Samo upamo lahko, da bo župan Darko Menih, ki je že do sedaj imel polno razumevanja do kluba, našel način, da prepreči razpad kluba.
a Franc Cerar
Mladi gasilci so na slavnostni seji dobili nov prapor. Ta simbolizira njihovo predanost vrednotam prednikov in zavezo, da bodo
nadaljevali gasilsko tradicijo.
validom, prenovljeno učilnico in posodobljene prostore poklicnega jedra,« je še dodal predsednik društva, ki stavi na gasilske vrednote, kot so humanost, požrtvovalnost, pomoč, prijateljstvo in pogum. Da vse to imajo, jim je povedal tudi slavnostni govornik Bojan Kontič, ki je ob tem poudaril: »Da je visok jubilej še lepši, smo društvu pomagali obnoviti gasilski dom, ki ima sedaj dodano vrednost. Ne nazadnje bodo dvorano sedaj lahko dajali v najem, izkupiček pa vključili v redne aktivnosti. Gasilci so tisti, ki jim moramo priznati, da bi bilo življenje brez njih veliko težje. Odlični so, zaradi njih smo vsi lahko bolj mirni.« Obnova je bila vredna 368 tisoč evrov, od tega je mestni proračun prispeval 268 tisoč evrov, 100 so jih gasilci zbrali sami. Dela še niso končana, saj imajo v načrtu še energetsko prenovo celotnega objekta.
Rekli so )
Predsednik vlade dr. Miro Cerar: »Vesel sem te obletnice in dejstva, da gasilstvo v Šaleški dolini živi in sledi svojim vrednotam. Pogum, nesebičnost, pomoč ljudem, tovarištvo in sodelovanje so vrednote, za katere si želim, da bi jih posvojili vsi Slovenci. Želim si, da bi bili bolj drug za drugega, da bi bolj sodelovali. Na gasilce smo upravičeno zelo ponosni, velenjskim pa ob visokem jubileju želim še naprej uspešno in požrtvovalno delo v dobro vseh ljudi.
Sam se trenutno veliko ukvarjam z za Slovenijo zelo pomembnim projektom - to je drugi tir, ki ga Slovenija za razvoj nujno potrebuje. Takoj za tem pa se bom osebno še bolj posvetil tretji razvojni osi. Upam, da bomo postopke, ki bodo pripeljali do začetka izgradnje hitre ceste, še pospešili, dejstvo pa je, da smo že prerezali gor-dijski vozel s tem, ko smo traso po dolgih letih končno umestili v prostor.« Slednje je premier poudaril tudi zato, ker se je moral v Velenje pri-
peljati pod slabi državni cesti skozi Ložnico, saj je bila cesta Arja vas-Velenje poplavljena. Tako se je na lastne oči lahko prepričal, da ne tarnamo zaman.
Ministrica za obrambo Andreja Katič: »Velenjskim gasilcem se zahvaljujem za delo v službi domovine in sočloveka. Nanje sem res ponosna. Znanje, ki sem ga prevzela kot ministrica za obrambo, v kateri sem pristojna tudi za resor varstva pred nesrečami, sem pridobila prav pri njih. Dobro se spomnim tudi, kako smo v društvu ustanovili poklicno jedro, saj ima politika v Šaleški dolini res velik posluh za gasilstvo. Cenim pa tudi, da znajo v PGD Velenje tako uspešno združevati prostovoljno in poklicno delo.«
Jože Drobež, predsednik GZ Šaleške doline: »Prehoditi tako dolgo pot je mogoče le z ljubeznijo do bližnjega in veliko željo pomagati sočloveku v nesreči. Gasilci se zavedamo, da se občutka, da si nekomu pomagal ali celo rešil življenje, ne da ne kupiti in ne pozabiti!«
S	K
	V
fakulteta za komercialne in poslovne vede
Komerciala
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni menedžment
Študijski programi i., II. in III. stopnje
www.fkpv.si
■
Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota • Slovenj Gradec
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
16
ŠPORT

21. septembra 2017
Stresne zadnje minute
Španski podprvak na kolenih v Velenju - Gorenje slavilo s 23 : 22 - V soboto z Romuni
Po treh sezonah rokometaši velenjskega Gorenja znova igrajo v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Začeli so navdušujoče. Na uvodni tekmi skupinskega dela so na kolena spravili španskega podprvaka Abanca Ademar Leon in to po zelo dramatičnih zadnjih trenutkih tekme, v katerih je vratar Klemen Ferlin tako rekoč v zadnji sekundi s sedemnajsto obrambo nedeljskega popoldneva ubranil neoviran strel gostov in preprečil, da bi se domov vrnili s točko, najbrž pa so prišli v Velenje po vse tri. Po tekmi so se mu navdušeni navijači za izredno branjenje zahvalili z glasnim vzklikanjem »Klemen, Klemen, Klemen ...« Skupaj s strelsko najbolj razpoloženimi kapetanom Nikom Medvedom, Janom Gre-bencem in Nejcem Cehtetom.
»Po dolgem času smo se vrnili v ligo prvakov. Vsi smo si želeli zmage. Vedeli smo, da bodo Španci zelo zahteven nasprotnik, zato smo se nanje zelo dobro pripravili. Od prve minute smo igrali zelo požrtvovalno. Bili smo vztrajni in to se nam je na koncu obrestovalo z zasluženo zmago. Vesel sem, da sem z do-
brimi obrabami pomagal soigralcem do zmage, ki je za nas zelo zelo velika. Seveda pa k njej niso pripevale samo moje obrambe, ampak smo zanjo zaslužni vsi igralci,« je dejal še ves pod vtisom zlasti sijajne zadnje obrambe takoj po koncu tega napetega dvoboja.
Začetek tekme je bil izjemen. Z golom Jana Grebenca in kape-tana Nika Medveda so hitro po-vedli z 2 : 0. Sredi polčasa je Žarko Pejovic zabil za prvo vodstvo s +3 (7 : 4). Nato so zaigrali nekoliko manj zbrano in sledilo je izenačenje 9 : 9 v 20. minuti. Domači trener Željko Babic je takoj vzel minuto odmora. Igralcem je koristila. V 26. minuti so ponovili do tedaj najvišjo prednost treh golov (12 : 9) in imeli veliko priložnost za +4, vendar je vratar ubranil tako imenovani 'zicer' in se tudi sam vpisal med strelce, ko je zadel prazna domača vrata. Sploh so bile zadnje minute prvega dela v znamenju obeh vratarjev. Domači pa so bili vendarle spet učinkovitejši v napadu, tako da so na odmor odšli s prednostjo dveh golov (12 : 10). Spodbudno so začeli tudi drugi polčas. Ferlin je tudi v tem delu
blestel. Po šestih minutah igre so Španci zaostajali že štiri gole (16 : 12). Pričakovalo se je povsem mirno nadaljevanje, toda v domači so zaigrali nekoliko lago-dneje in v 47. minuti so Španci z golom Maria Lopeza Alvareza (s šestimi goli je bil skupaj Jua-nom Antonijem Garcio najboljši strelec gostov) izenačili na 18 : 18. Še večji stres za domače je nastopil slabih deset minut pred koncem (v 51. minuti), ko so gostje povedli z 21 : 20. To je bilo sploh njihovo prvo vodstvo. Trener Babic je Ferlina zamenjal s sedmim igralcem, sledilo je izenačenje. Nato je Špancem žoga ušla v avt, ostali pa so tudi brez izključenega krožnega napadalca Srba Živana Pešica in domači so spet povedli z 22 : 21. To je bila njihova edina izključitev, domači pa so na klopi presedeli (Ceh-te, Medved, Pejovic) šest minut. Slabe štiri minute do konca je bil rezultat spet poravnan (22 : 22). Ruska sodnika sta takrat
preostro izključila zelo zavzetega kapetana Medveda. S tem so gostje dobili veliko priložnost, da se domov vrnejo vsaj s točko. Kljub igralcu manj so »ose« v 58. minute spet imele prednost zadetka (23 : 22). Špancem se je mudilo. Priigrali so si priložnost za izenačenje, a Ferlin je bil znova nepremagljiv; to je bila obramba za izključenega kape-tana in (skorajda) za zmago. Po izgubljeni žogi Gorenja so imeli Španci ponovno priložnost, da morda izenačijo, a se je tudi njim zatresla roka. Naredili so prekršek v napadu, domačim pa se je ponudila priložnost, da z mirno igro zadržijo najmanjše možno vodstvo. Trener je vzel minuto odmora; za dogovor, kako zadržati gol prednosti, ali morda, kako doseči zadetek. Zgodilo pa se je to, kar je najmanj pričakoval, prekršek v napadu. Do konca je bilo še sedem sekund upanja, da bodo ohranili vodstvo. Španci so krenili v zadnji napad. Krožni
napadalec Diego Pineiro Martin se je nenadoma sam znašel na črti. Izenačenje!? Ne! Nova neverjetna Ferlinova obramba, glavnega junaka tega dvoboja, konec tekme in navdušenje v dvorani.
Sinoči so igralci Gorenja v 4. krogu liga Seha gostovali pri Nexeju, hrvaškem podprvaku. V soboto pa bodo svoje rokometno znanje pokazali spet v ligi prvakov, na gostovanju v Bukarešti pri romunskem prvaku Dinamu.
■ S. Vovk
Velux EHF liga prvakov, skupina C, 1. krog:
Gorenje Velenje - Abanca Ademar Leon 23:22 (12:10) Gorenje: Ferlin (17 obramb), Zaponšek 1 - 7 m), Cehte 4, Medved 6, Haseljic, Ovni-ček, Grebene 6, Toskic, Potočnik 1, Golčar, Markotic, Verdinek 1, Kleč, Tajnik, Bru-men 2, Pejovic 3. Trener: Željko Babic. Sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Ademar 7 (6); izključitve: Gorenje 6 minut, Ademar 2 minuti.
Druga rezultata: Kadetten Schaffhau-
REKLI so ) Željko Babic, trener Gorenja Velenja:
"Za nami je izredno dobra, zanimiva in zahtevna tekma. Naši igralci so vložili veliko napora, za kar se jim moram zahvaliti in jim čestitati. Zahvalil bi se rad tudi našim navijačem, ki so bili res sijajni."
»Niko Medved, kapetan Gorenja Velenja: "
"Liga prvakov se je v Velenje vrnila po treh letih premora, zato je bilo resnično lepo, sploh pred domačimi navijači, da smo to tekmovanje začeli z zmago. Neizmerno smo si želeli zmage. Obe ekipi sta v napadu napravili precej napak, a z veliko vložene energije in odlično obrambo Kle-mna Ferlina smo v zadnjih sekundah osvojili dve točki."
Jan Grebene: »To je bila tekma za dobre živce. Že v prvem polčasu pa tudi v drugem bi morali uiti Špancem na štiri, pet golov razlike. V tej želji smo naredili kar nekaj napak, dovolili, da so nas ujeli, celo povedli, toda naš Ferlo (tako prijatelji kličejo Ferlina) nas je rešil. Vsekakor smo pokazali velikega ekipnega duha. Ta nas mora krasiti tudi na naslednjih dvobojih.«
sen - Elverum Handball 36:30 (17:15), Skjern Handbold - Dinamo Bukarešta 39:28
Skupina B, THW Kiel - Paris Handball 22:25 (22:25), RK Celje Pivovarna La-sko - MKB Veszprem KC 31:39 (31:39), SG Flensburg-Handewitt - Aalborg Handball 30:27 (30:27), HC Meshkov Brest - KS Vive Tauron Kielee 28:25 (28:25).
Prva zmaga v gosteh in četrto mesto
Rudarje je novinec precej namučil - V soboto samozavestno v Domžale, nato na Primorsko
Trener Marijan Pušnik je s svojimi nogometaši uspešno začel 'turnejo' treh gostovanj. V zadnjem krogu prve četrtine prvenstva so v Kranju premagali Triglav z 2 : 1; to je bil prvi njihov popoln izkupiček točk na gostovanju in obenem skupaj četrta zmaga. Prav toliko imajo porazov, enkrat pa so igrali neodločeno. Z njo so se povzpeli na visoko četrto mesto.
Po točkah so se izenačili z Gorico, ki pa je zaradi boljše razlike v golih (prejela je gol manj od njih) mesto pred njimi. Prehiteli pa so Domžale, ki so na derbiju kroga izgubile v Stožicah z Olimpijo, od katere so bile boljše, a neučinkovite. V Kranju je bila slika obrnjena kot v Sto-žicah. Tudi na tem dvoboju so imeli domači več žogo v nogah, a so bili na zelo razmočenem igrišču gostje spretnejši in učinkovitejši. V prve pol ure so najnevarnejšo akcijo izvedli Kranjčani. Njihovemu najboljšemu strelcu Mateju Podplatniku pa se je Rudarjev vratar Marko Pridigar na robu petmetrskega prostora pan-tersko vrgel pred noge in preprečil žogi pot v mrežo. Nato so se začeli nevarni napadi rudarjev. Kapetan Damjan Trifkovic je močno streljal s precejšnje razdalje, žoga pa je zletela mimo leve vratnice. John Mary je bil že bliže, ko je prejel žogo s sredine igrišča. Vtekel je v kazenski prostor, na razmočenem igrišču je bil trdnejši od domačega branilca, a je potem žogo poslal ob zunanji strani desne vratnice v golavt. V
35. minuti pa je žoga le zletela tja, kamor so si želeli rudarji. Branilec Sandi Colaric je s prostim udarcem z leve strani poslal žogo pred domača vrata. Med letom jo je soigralec
Leon Črnčič
Jaka Bijol z udarcem z glavo visoko dvignil. Vratar Elvis Džafic je stekel proti njej in jo odbil. Na svojo nesrečo proti Leonu Črnčiču, ki jo je z bližine bele točke neubranljivo poslal za njegov hrbet. Takoj zatem je s tako imenovanim volej udarcem Ilja Antonov prisilil Džafica, da je pokazal vse svoje vratarsko znanje. S skrajnimi močni je preprečil, da žoga tik ob desni vratnici ni zletela v mrežo. Po dobrem preigravanju je nekaj minut pred koncem prvega polčasa prišel do nove priložnosti

Mary, a je z desetih metrov njegova žoga zletela nad prečko.
Na začetku drugega polčasa je bilo vroče v kazenskem prostoru gostov. Po podaji z desne se je v dobrem položaju znašel Poplatnik. Tokrat mu je zadetek oziroma morebitno izenačenje preprečil branilec Robert Pušaver. V 73. minuti pa se je žoga še drugič znašla za hrbtom domačega vratarja. Milan Tučic jo je globoko s svoje ^^^ fr polovice igrišča po-^^^ ¡ef^r_r peljal proti nasprotnim vratom in bil hitrejši od domačih branilcev. Z roba kazenskega prostora je
Novi igralec
Trener Marijan Pušnik je dobil novo okrepitev v obrambni vrsti; to je Josip Tomaševic, ki bo ta mesec dopolnil 24 let. V Rudarju naj bi ostal dve leti, nazadnje pa je igral za hrvaški Cibaliji.
potem silovito streljal. Džafic je žogo kratko odbil, a le do njega. Kar Tučicu ni uspelo z nogo, mu je z glavo. Kljub zaostanku z 0 : 2 se domači niso predali. V 79. minuti so izvedli prosti udarec s precejšnje razdalje z desne strani. V gneči pred Pridigarjem je po odbijanju žoga priletela na nogo Nejcu Pu-šniku, ki je z močnim udarcem znižal zaostanek. Do konca so gostje nekoliko trepetali za zmago, saj so
si domači zelo prizadevali doseči vsaj točko, vendar je ostalo pri doseženem.
V naslednjem krogu (v nedeljo) bodo rudarji gostovali v Domžalah.
Niso zadeli
Anton Žlogar, trener Triglava: »V prvi polovici prvega polčasa in v celotnem drugem smo bili boljši nasprotnik, igrali v bistvu na en gol. Priigrali smo si kar nekaj akcij, po katerih bi lahko zadeli. Ker nismo, smo bili kaznovani - enkrat po prekinitvi, drugič po nasprotnem napadu. Nezasluženo smo izgubili.«
Niso umirali v lepoti
Marijan Pušnik, Rudarjev trener: »Čestitke fantom za srčno in borbeno igro. Pokazali so veliko srce in znanje. Nismo umirali v lepoti. Dobro smo nadzorovalki potek igre, imeli v prvem polčasu večje število priložnosti, žal nismo vseh izkoristili. Po vodstvu z 2 : 0 pa smo se prehitro povlekli nazaj, tako da smo trpeli do samega konca.«
■ S. Vovk
Prva liga TS, 9. krog
Triglav - Rudar 1 : 2 (0 : 1)
Strelci: 0 : 1 Črnčič (35.), 0 : 2 Tučic (73.), 1 : 2 Pušnik (79.)
Rudar: Pridigar, Coralič, Vukliševic, Bolha, Pušaver, Tučič (od 76. Novak), Bijol, Antonov, Črnčič, Trifkovič (od 86. Vizinger), Mary (od 46. Junuzovič).Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati: Olimpija Ljubljana - Domžale 1 : 0 (0 : 0), Aluminij - Ankaran 1 : 1 (1 : 0), Triglav - Rudar Velenje 1 : 2 (0 : 1), Celje -Krško 0 : 0 (0 : 0), Gorica - Maribor 0 : 3 (0 : 2). Vrstni red: 1. Olimpija 23, 2. Maribor 21, 3. Gorica 13, 4. Rudar 13, 5. Domžale 12, 65. Krško 12, 7. Aluminij 10, 8. Celje 10, 9. Triglav 4, 10. Ankaran 3.
Šibili točka proti Vujovicu
Osrednja tekma 2. kroga slovenske lige je bila na Obali, kjer je pori Kopru gostoval Maribor. Kot je znano, v tej sezoni Primorce vodi slovenski selektor Veselin Vu-jovic, Štajerce pa dr. Marko Šibila.
Na papirju so bili favoriti domači, ki so v prvem krogu izgubili točko v Trebnjem, gostje pa so se vrnili iz Novega mesta z obema. Po bolj ali manj izenačeni igri v prvih dvajsetih minutah so si nato gostje priigrali prednost dveh zadetkov (11 : 9), ki so jo domači do odhoda na odmor prepolovili. Tudi dobra polovica drugega polčasa je potekala po taktu Štajercev. Približno deset minut pred koncem so imeli prednost štirih golov (24 : 20), ki pa ni bila dovolj za drugo zmago zaporedoma. Do konca so Koprčani dosegli še pet golov, Mariborčani pa le enega. Izenačujoči zadetek so zabili v izdihljajih derbija.
Rezultati: Liga NLB, 2. krog: Koper 2013 - Maribor Branik 25 : 25 (12 : 13), Trimo Trebnje - LL Grosist Slovan 37 : 30 (19:18), Herz Šmartno - Jeruzalem Ormož 26 : 28 (11 : 15), Riko Ribnica - Dobova 36 : 31 (18 : 14), Urbanscape Loka - Krka 32 : 27 (16 : 14). Vrstni red: 1. Loka 2 tekmi - 4 točke, 2. Trebnje 2 - 3, 3. Ribnica 2 - 3, 4. Jeruzalem Ormož 2 - 3, 5. Maribor 2 - 3, 6. Koper 2 - 2, 7. Šmartno 2 - 1, 8. Slovan 2 - 1, 9. Krka 2 - 0, 10. Dobova 2 - 0.
Prva zmaga Šmartna
V 3. krogu lige Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje sta se Mozirje in Žalec razšla z neodločenim rezultatom 2 : 2, nogometaši Šmartna 1928 pa so v Kozjem proti Odredu slavili s 4 : 1. Na tej tekmi je bil pri gostih zelo razpoložen Semir Agic, ki je kar trikrat zatresel mrežo (53., 60., 66.), enkrat (72.) pa Gal Za-bukovnik. Edini gol za gostitelje je v 55. minuti dosegel Denis Lojen. V vodstvu so Mozirjani s sedmimi točkami, drugi Žalec jih ima pet, tretji Šmarčani 4, Kozje pa je na zadnjem mestu še brez ene same točke.
4. krog (23. 9., 16.00): Šmartno - Žalec, Mozirje -Kozje.
a vos
■ vos
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 17
21. septembra 2017

ŠPORT
17
Tako dobro sezono bo težko ponoviti
Klub Rusalke Velenje vodilen med klubi sinhronega plavanja v državi - Želijo se znova dobre nastope na državnem prvenstvu
Tatjana Podgoršek
V Sloveniji deluje pet klubov sinhronega plavanja, med njimi je najstarejši Klub Rusalka Velenje, ki je vodilni tako po številu članstva kot po uspehih.
»Težko bomo ponovili lansko sezono, v kateri so dekleta osvojila na državnem tekmovanju kar 17 zlatih medalj, od tega največ Živa Matjaž (pet) in Tinkara Maher (dve). Tudi z mednarodnih tekmovanj so se vračala z zajetno bero zavidanja vrednih uvrstitev. Da so bile opažene, potrjuje tudi povabilo italijanske izbrane vrste za najuspešnejše članice kluba, ki so se udeležile njihovih reprezentančnih priprav v Trevisu, « je povedala Ana Matjaž, trenerka in predsednica kluba Rusalke Velenje ter sekcije za skladnostno plavanje pri Plaval-
da v klubu nimajo tudi fantov, pripisuje temu, da je skladno plavanje v Sloveniji mlada športna dejavnost.
Pogoji za vadbo so - tako Ana Matjaž - sprejemljivi. Bazen v
Trenerka in predsednica kluba Ana Matjaž
Rusalke stopile z začetkom šolskega leta, so si zastavile pogumne načrte. Želijo se predvsem dokazati na državnem tekmovanju in potrditi sloves najboljšega tovrstnega kluba v državi. Prav tako želijo ohraniti stik z mednarodno elito, zato se bodo udeležile nekaterih najpomembnejših tekmovanj, kot so Olympic Hopes na Slovaškem, odprto državno prvenstvo Hrvaške v obveznih prvinah, Chrystal cup v Srbiji, Austria Youth Open v Avstriji, Primorje synchro cup na Reki. Konec maja prihodnje leto jih čaka že medklubsko tekmovanje v Krškem, štiri članice kluba pa še nastop v državni reprezentanci skladnega plavanja - v konkurenci starejših mladink Pijo Katarino Kremžar ter Tijo Marijo Delopst, pri mlajših mladinkah pa Pijo Lesnjak in Živo
V minuli sezoni so na državnem tekmovanju osvojile 17 kolajn, od tega sedem zlatih.
ni zvezi Slovenije.
Trenutno šteje klub 38 članic, prihajajo iz Šaleške doline in njenih bližnjih okolij. Zanimanje za to športno dejavnost v okolju raste, a zaradi pomanjkanja trenerskega kadra ostajajo pri omenjenem številu. »Večje število udeleženk je težje nadzorovati, v klubu pa stremimo k varnim in kakovostnim treningom,« pojasnjuje sogovornica, ki razloge za to,
Velenju si delijo s tukajšnjim plavalnim klubom, ki ima več članov, daljšo tradicijo, tudi več uspehov, zato se prilagajajo njihovim potrebam v največji možni meri. Super bi bilo, meni, če bi bila v bazenu na voljo še kakšna proga več, tudi globina bazena večja, a ta primanjkljaj poskušajo nadomestiti z gostovanji pri ostalih klubih po Sloveniji.
Za osmo sezono, v katero so
Matjaž. »Največja ovira pri uresničitvi ciljev bodo stroški prevoza in bivanja, ki predstavljajo za starše precejšnjo obremenitev. V minuli sezoni so nam pri organizaciji prevozov pomagali na Šolskem centru Velenje, za kar smo jim Rusalke zelo hvaležne. Želimo si, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,« je še dejala Ana Matjaž.
Kegljanje
V novo sezono z visoko zmago
S tekmo med Šoštanjem in Hrastnikom se je začela nova tekmovalna sezona v vseh kegljaških ligah. Šoštanjčani so v 1. krogu na domačih stezah gostili ekipo Hrastnika ter gostom zadali visok poraz. Da so domači igralci zelo dobro pripravljeni, so fantje pokazali že v igri prvega para. Gostujoča igralca sta lahko le nemo opazovala igro
domačega para, ki sta tako povedla z 2 : 0 in s prednostjo kar 77 kegljev. Začetek igre drugega para je pripadal gostujočim igralcem, ki so izničili razliko in celo povedli. V nadaljevanju sta se domačina le prebudila, zaigrala veliko bolje in na koncu osvojila točko. Pred igro tretjega para je na semaforju pisalo 3 : 1, prednost 39 kegljev pa je bila zopet na domači strani. Še najlažje je do točk prišel tretji domači par, saj je goste nadigral v vseh elementih kegljaške igre. Po zadnjem lučaju so se Šoštanjčani veselili visoke zmage 7 : 1 in z razliko kar 164 kegljev. Da so fantje trenerja Fideja res do-
bro pripravljeni, bodo morali dokazati že v soboto, ko se bodo v 2. krogu v Litiji pomerili z domačo ekipo.
■ G. F.
Kegljanje, 2. liga - vzhod -1. Krog
Šoštanj : Hrastnik 7 : 1 (3264 : 3100)
Šoštanj: Jug - 559 (1), Petrovič - 559 (1), Kramer - 557 (1), Sečki - 470 (0), Ar-nuš - 558 (1), Hasičič - 561 (1).
Balinanje
Topolšica lovi
Gorenje
Tokrat se je slučajno zgodilo, da so vse ekipe izkoristile edini lep dan v tednu, sredo, in odigrale trinajsto in deveto kolo v ligi. Že dopoldne sta bili na igrišču balinarskega kluba Premogovnik dve tekmi. V prvi ligi je bil mali derbi med BŠDU Premogovnik kot domačinom, ki je gostil trenutno prvo ekipo v ligi PDU Gorico. Obe ekipi sta bili nepopustljivi in na koncu je bil izid tekme 4 : 4 in delitev točk.
Na igrišču DU Velenje so domači gostili zelo dobro ekipo BK Polzela. Gostom pa se je
poznalo, da tega igrišča ne poznajo, to je bilo zaradi nedavnega deževja še bolj težavno. Domačini so priložnost dobro izkoristili in zmagali s 6 : 2. Pravo presenečenje pa je bilo tokrat v Šentjurju, kjer je domača ekipa gostila ekipo DU Slovenske Konjice. Zelo napeto srečanje se je končalo z vsega točko razlike v korist domače ekipe in z rezultatom 5 : 3 za domače.
Vrstni red: 1. PDU Gorica 17 točk, 2. BK Polzela 15, 3. BŠDU Premogovnik 13, 4 DU Velenje 11, 5. DU Slovenske Konjice 8, 6. DU Vinska Gora 7, 7. BD Šentjur 7. Ekipa DU Vinska Gora je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi se je na igrišču Premogovnika ekipa BS Vrbno iz Vrbice kot domačin, ker nima svojega igrišča, pomerila s KU Gore-
nje. Ekipa Gorenja je igrala nepopustljivo in zmagala z 1 : 7.
V	Kavčah so gostili ekipo BK Topolšico. Gostje, ki imajo še vedno realne možnosti, da bodo v zadnjem kolu uspeli osvojiti prvo mesto v drugi ligi, so si zelo želeli zmago in jo tudi dosegli z rezultatom 2 : 6.
V	Topolšici pa je ekipa DU Šmartno ob Paki kot domačin gostila ekipo z Dobrne. Gostje so popolnoma popustili, ekipa Šmartna pa je osvojila prvo zmago v tej sezoni z rezultatom 6 : 2 in veliko razliko točk. Vrstni red: 1. KU Gorenje 15 točk, 2. BK Topolšica 14, 3. PDU Kavče 11, 4. DU Dobrna 8, 5. DU Šmartno ob Paki 3, 6 BS Vrbno Vrbica 3.
■ T. F.
Slovenska himna na Madžarskem
Pred nedavnim je bilo na Blatnem jezeru, ki ga nekateri imenujejo kar poletna prestolnica Madžarske, evropsko prvenstvo v jadranju na deski (raceboar in D II), ki ga je izvedla surferska zveza te države.
V štirih dneh so opravili kar enajst regat. Med skorajda stotimi ljubitelji jadranja na deski z vsega sveta so bili tudi velenjski tekmovalci, člani kluba Zoostation, ki so se nadvse zadovoljni vrnili domov. Janko Pristušek, med prijatelji poznan kot Jaka, ki se s tem športom ukvarja že 'vse življenje', kot sam pravi, je v desetih regatah kategorije DII razred A premagal vse nasprotnike in osvojil naslov evropske-
. i» " „ O. •
Nasmejani po uspešnem nastopu (z leve): Miro Škorjanc, Jaka Pristušek, Uroš Meža
ga prvaka v omenjeni kategoriji. 4. mesto na tekmovanju deskar-jev je dosegel Miro Škorjanc (na
sliki levo), 5. ža (desno).
pa je bil Uroš Me-
a vos
Gremo na tek Otrok otroku!
2. dobrodelni Skazin tek bo v soboto, 30. septembra - Jure Košir za ogrevanje, Manca Špik za glasbo
Velenje - Bliža se sobota, 30. septembra, ko se ob Velenjskem jezeru napoveduje 2. dobrodelni Skazin tek Otrok otroku. Startnina oziroma donacija za vsakega otroka znaša 5 evrov. Zbranim sredstvom bodo v Skazi dodali enakega in tako znesek podvojili. Na tek se je treba prijaviti (naslov http://www.otreokotro-ku.si/.
Idejo teka je letos podprlo izjemno število partnerjev. Z zbrani-
mi sredstvi bodo pomagali štirim delfinčkom, članom skupine plavalcev Plavalnega kluba Velenje z downovim sindromom, da se bodo lahko udeležili evropskega prvenstva konec oktobra v Parizu.
Otroci bodo tekli na progah različnih dolžin, dolžino proge pa bodo lahko prilagodili svojim zmožnostim, če bodo ocenili, da zmorejo več ali manj.
Jure Košir bo v vlogi ambasa-
dorja teka otrokom pokazal pravi način ogrevanja in potrebnega razgibavanja. Tako bodo progo pretekli brez težav in predvsem brez morebitnih poškodb. Obljubil pa je tudi, da bo z njimi tekel. Na dogodku ne bo manjkalo zabave, otroških delavnic, druženja in glasbe. Veselo družbo bo še dodatno razveseljevala Manca Špik, sama mlada mamica.
■ mkp
1'	' . ' " I . 'I .
SB
Jr
r ■■■ J* : '; jf
jr
' '	1 i ' , ■ 11 11 j 1 . 1 ' ' : . i« ■■ ■ '	, , / i i,,,	i ■ .	'
. t I ' •>• t i-1!1, 1 i1 'i i v- , M t V. ■•>' • v , . ..	'I 1 ■■ ' 1 ' .t." \	.	'■ '
Upoštevaj varnostno razdaljo! Poskrbi za varen in tekoč promet.
DARS
[• 080 22 44 .
' ' . ■ " . . •• t promet.si	DarsPromet	i

JAVNA AGENCIJA AV> REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA
' i dv.'öAi.;»"!»' ■
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
18
modroBEL! kronika
»»^AS
21. septembra 2017
Jutri dan brez avtomobila
Številne aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti tudi v Velenju in Šoštanju, ki letos poteka s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz
Ohrani pozornost - ohrani življenje
Velenje, Šoštanj - Velenje in Šoštanj se tudi letos pridružujeta tradicionalni evropski pobudi tedna mobilnosti od 16. do 22. septembra, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih mobilnih ukrepov. Letos poteka s sloganom Združimo moči, delimo si prevoz. V
obeh občinah so zaposlene pozvali, naj se jutri v službo odpravijo peš ali s kolesom ali pa si prevoz delijo.
Pripravili so številne aktivnosti. Danes (četrtek, 21. septembra) Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj skupaj z Zavodom za turizem Šaleške doline pripra-
vljajo kolesarsko druženje generacij. Vabijo vas na vožnjo s kolesom iz Šoštanja (zbirno mesto je Športno igrišče Tresimir v Šoštanju ob 16.30) v Velenje.
Jutri, v petek, 22. septembra, pa bo v obeh občinah dan brez avtomobila. V Velenju bo med 7. in 14. uro zaprta Rudarska cesta,
na njej pa bodo potekale številne dejavnosti, prikazi, predstave, dogodki, ogledi ... Podobno bo v Šoštanju na Trgu svobode od 8.30 naprej.
Z vsebinami, ki jih pripravljajo, bodo pokazali, kako živo in pestro je lahko brez avtomobilov.
■ mkp
Mladi gasilci blesteli na državnem tekmovanju
Šaleška dolina, 16. septembra
- V soboto je v Gorici pri Slivnici potekalo državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Sodelovalo je 184 ekip v šestih kategorijah. Tekmovanja se je udeležilo tudi 6 ekip iz GZ Šaleške doline, ki so v močni konkurenci, v hladnem in deževnem vremenu, predvsem pa na zahtevnem terenu še enkrat več pokazale svojo dobro pripravljenost, znanje in srčnost ter posegle po vrhunskih rezultatih. Mladinke PGD Škale in gasilci pripravniki PGD Lokovica so postali državni prvaki, mladinke PGD Šoštanj - mesto državne podpr-vakinje, mladinci PGD Lokovi-
Ob koncu uspešnega tekmovanja so se mladi gasilci pred foto objektiv postavili »po gasilsko«.
ca pa so osvojili izvrstno 3. mesto. Odlično so nastopile tudi gasilske pripravnice PGD Loko-
vica, ki so se uvrstile na 6. mesto, ter pionirji PGD Lokovica, ki so zasedli 9. mesto. Tako čla-
ni ekip kot njihovi mentorji si zaslužijo iskrene čestitke.
POLICIJSKA kronika
Dva vloma v prostore Muzeja Velenje
Velenje, 15. septembra - V noči iz nedelje na ponedeljek je neznanec poskušal vlomiti v skladišče in depo muzeja Velenje v kletnih prostorih Muzeja premogovništva Slovenije. Policisti so pri ogledu kraja dogodka ugotovili, da nepridiprav k sreči ni ukradel nič. V zgodnjih jutranjih urah pa se je sprožil še alarm na Velenjskem gradu.
Ob prihodu na grad so velenjski policisti ugotovili, da je neznanec poskušal vlomiti v delavnico Muzeja Velenje, pri čemer je povzročil manjšo škodo.
Očitno ga je s kraja pregnal alarm, poleg tega se je porezal na razbitem steklu okna, skozi katero je vlamljal. Kdo je dol-goprstnež, pa policisti še ugotavljajo.
Iz garderobnih omar izginilo 5 GSM aparatov
Velenje, 14. septembra - Policisti so v četrtek obravnavali vlom v garderobne omare športne dvorane Šolskega centra v Velenju. Neznanci so iz njih odtujili pet vrednejših GSM aparatov in manjšo vsoto gotovine. Policisti jih še iščejo.
Vlomilci ne počivajo
Velenje 17. septembra - V petek je (za zdaj še) neznanec vlomil v gostinski lokal na Rudarski cesti in ukradel denarnico z menjalnim denarjem. Ponoči so
Pozor, če kadite v avtu, vas čaka kazen Izginil rdeč Ducati
Policisti v tem mesecu izvajajo akcijo, v kateri so pozorni na kadilce v avtomobilih. Po novem zakonu je prepovedano kaditi v avtomobilu, če je v njem prisotna tudi mladoletna oseba. Kazen za ta prekršek je 250 evrov.
velenjski policisti na Šaleški cesti obravnavali še vlom v osebni avto BMW serije 5. Storilec je lastnika oškodoval za najmanj 200 evrov. V ponedeljek so si policisti ogledali še prodajalno na Tomšičevi cesti, v katero je neznanec poskušal vlomiti med vikendom. To mu ni uspelo, je pa vseeno povzročil za 200 evrov škode.
En voznik, več prekrškov
Velenje, 13. septembra - Prejšnjo sredo so policisti na lokalni cesti proti Škalam (pri nekdanjem smetišču) ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je imel na avtomobilu nameščeni registrski tablici, ki nista pripadali vozilu. Poleg tega je bil voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ko so mu dali pihati, pa je alkotest pokazal 0,22 mg/l. Policisti so avto zasegli, neodgovo-
Razmočena tla zdrsela dvakrat
Velenje, 19. septembra - V
MO Velenje je ob koncu tedna zapadlo veliko dežja, k sreči pa ta ni povzročal večjih težav. V ponedeljek sta se sprožila dva manjša travniška plazova, eden v Ška-lah in drugi v Ložnici. Nobeden ne ogroža hiš ali cest.
ren voznik je dobil tudi plačilni nalogom, zagovarjal pa se bo tudi na sodišču.
Prepir in pretep zaradi hišnih opravil
Velenje, 18. septembra - V
ponedeljek so velenjski policisti obravnavali prepir in pretep med partnerjema. Sprla naj bi se, ker žena ni opravila domačih opravil, mož pa s tem ni bil zadovoljen. Niso padale le hude besede, ženi je mož v pretepu povzročil tudi lahko telesno poškodbo. Spor bosta sedaj reševala na sodišču.
Iz POLICISTOVE beležke
Velenje, 13. septembra - V sredo je lastnik ostal brez rdečega kolesa znamke Ducati. Ukradli so mu ga pri osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Če kdo kolo opazi, ga policisti prosijo, da jih o tem obvesti na telefonsko številko 03/898-61-00.
Zagorelo v kaminu
Velika Pirešica, 18. septembra
- V ponedeljek okoli 12.30 je zagorelo v kaminu v zgornji etaži stanovanjske hiše na Veliki Pi-rešici. Požar je uničil del stene ob kaminu, del tal in del ostrešja. Ker se počasi začenja kurilna sezona, je tak požar lahko tudi opozorilo vsem tistim, ki svojih kurilnih naprav še niste ustrezno pregledali, da to čim prej storite.
Pogreša samokres
Velenje, 11. septembra - Na velenjsko policijsko postajo je prejšnji ponedeljek prišel občan, ki je pri pospravljanju kleti ugotovil, da mu je neznanec ukradel samokres. Kdaj bi se to lahko zgodilo, ni vedel, navedel je, da bi se lahko zgodilo že leta 1999. Dejanje policisti sedaj obravnavajo kot tatvino, ob tem pa opozarjajo lastnike orožja, da spoštujejo določila zakona o orožju, ki predpisuje tudi, kako poteka pravilna hramba in ravnanje z orožjem.
Ostal brez manšetnih gumbov
Gornji Grad, 14. septembra - V petek je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na
območju Gornjega Gradu. Lastnik pogreša zlate manšetne gumbe.
Razgreti in preglasni
Velenje, 16. in 17. septembra - Velenjski policisti so ob koncu tedna dvakrat »pomagali« vzpostavljati red in mir na prireditvah. Prvič so posredovali na veselici pred velenjskim gasilskim domom, kjer se je eden od obiskovalcev veselice preveč razgrel, zato so ga morali opozoriti, da je njegovo vedenje nedostojno. V nedeljo zvečer, med zgodovinsko košarkarsko tekmo, pa so posredovali v gostinskem lokalu, ki je obratoval zunaj obratovalnega časa, gostje pa so bili pri spremljanju finala košarkarskega prvenstva preglasni. Slednjega jim verjetno res ne moremo zameriti.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Slovenski policisti so se letos pridr užili evropskemu projektu EDWARD, kar je okrajšava za »European Day without a Road Death«. Projekt podpira Evropska komisija, ^ aktivnosti se izvajajo v okviru evropske- ^ ga tedna mobilnosti, organizacija in izvedba pa je v domeni Evropske mreže prometnih policij - TISPOL. Ste že slišali za ta projekt in ali morda poznate tudi njegove cilje? Pravzaprav je cilj projekta le en. Sodelujoči v kampanji in samem projektu so si zadali, da danes, 21. septembra 2017, na evropskih cestah ne bo nobene smrtne žrtve. Kaj menite, ali je ta cilj uresničljiv glede na število udeležencev in gostoto prometa na evropskih mestnih, lokalnih, regionalnih, magistralnih in avtocestah?
V	lanskem letu, ko je bil ta projekt prvič izveden, so bili statistični podatki zelo ugodni. 21.
septembra 2016 je na cestah 31 evropskih držav umrlo 43 ljudi, na isti dan leta 2015 pa je bilo 70 smrtnih žrtev. V lanskem letu so kar v devetnajstih državah preživeli 21. september brez ene smrtne žrtve, v sedmih državah se je število umrlih v prometnih nesrečah zmanjšalo in le v treh državah se je število smrtnih žrtev povečalo v primerjavi z letom 2015. Podatki so spodbudni, mar ne? Morda boste ta hip pomislili, da nam nič ne pomaga, če sami upoštevamo pravila, prometne znake in omejitve, drugi pa se na to požvižgajo. Žal, a deloma imate prav, saj na cesti nismo nikoli sami. Toda dejstvo je, da s spoštovanjem predpisov povečujemo lastno varnost in zmanjšujemo tveganje, da smo udeleženi v prometni nesreči.
Ne glede na vaše pomisleke in odgovor na prej zastavljeno vprašanje menim, da je bolj ustrezno vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi cilj dosegli in da na naših in evropskih cestah ta dan ne bi bilo smrtnih žrtev? Za začetek lahko vsaj za nekaj trenutkov pomislimo o pomenu cestnega prometa v našem življenju in kako nam ceste omogočajo potovanja in premagovanje večjih razdalj v relativno kratkem času. S tem nam na neek način omogočajo in zagotavljajo tudi svobodo. Tako kot vsaka reč v življenju imata vožnja in cestni promet tudi negativno stran. Pustimo zastoje, ki so zaradi povečanega prometa sestavni del cestnega prometa. Najbolj negativne so prometne nesreče, zlasti tiste s (hudimi) telesnimi poškodbami in smrtnimi žrtvami.
V	nadaljevanju pomislimo na tovrstna tveganja in nevarne okoliščine, ki so pomembne tako za nas osebno kot vse ostale udeležence v prometu. In končno, kaj lahko sami naredimo, da se izognemo tveganju in nevarnosti na cesti? Če bi upoštevali vsebino prisege za varnost v prometu, ki je v Evropi dosegla več kot devetnajst milijonov posameznikov, bi naredili zelo veliko, da bi organizatorji projekta dosegli zastavljeni cilj. Prisega je dostopna na https://projectedward.eu/sl/prisezite/.
Vsebina prisege je naslednja, obljubljam:
•	da bom opominjal družino, prijatelje, sodelavce in znance, naj bodo na cesti posebno previdni;
•	da bom za večjo varnost prižigal luči;
•	da bom varno vozil avtomobil, motor ali kolo in pri tem upošteval pravila;
•	da bom med vožnjo posebno pazljiv in pozoren na potrebe pešcev, kolesarjev, otrok, starejših in konjenikov;
•	da bom vozil s hitrostjo, ki je zakonsko dovoljena in varna;
•	da bom ustrezno varnostno preverjal pnevmatike;
•	da bom posebno pozoren med vožnjo blizu šol in na mestih, kjer je veliko otrok;
•	da nikoli ne bom vozil po zaužitju alkohola, drog ali zdravil, ki bi lahko ogrožala varnost;
•	da bom gledal daleč naprej in ne bom vozil tik za drugimi vozniki;
•	da si bom vedno pripel varnostni pas in poskrbel, da bodo pripeti tudi drugi v avtomobilu;
•	da med vožnjo ne bom uporabljal mobilnega telefona;
•	da bom poskrbel, da me med vožnjo nič ne bo motilo v avtu, okolici in mislih;
•	da bom z mirno in varno vožnjo dober zgled sopotnikom. Z osredotočeno pozornostjo v prometu in življenju nasploh bomo veliko bolj varni, a obenem tudi zadovoljni in srečni, kajti resnično živi le tisti, ki se zaveda vsakega trenutka.
■
■
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 17
21. septembra 2017

UTRIP
19
Brigadirjem
postavili
obeležje
Velenje, 16. septembra - V soboto je bila v avli OŠ Mihe Pin-tarja Toleda slovesnost ob postavitvi obeležja brigadirjem, ki so prostovoljno pred več kot šestdesetimi leti gradili osnovno šolo Mihe Pintarja Toleda. Slovesnost so pripravili ob prazniku Mestne občine Velenje.
Prireditev se je začela ob glasbeni spremljavi glasbene skupine dijakov glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Ko so se v avli šole zbrali vsi, ki so želeli biti prisotni ob tako pomembnem dogodku, je povezovalka Karmen Grabant spregovorila nekaj besed o brigadirstvu, potem pa sta vse zbrane nagovorila župan MO Velenje Bojan Kon-tič ter predsednik Zveze brigadirjev Slovenije, Koloman Lain-
HOROSKOP
Spominsko obeležje brigadirjem na osnovni šoli Miha Pintarja Toleda
šček. Slovesnost se je nadaljevala s programom učencev OŠ Mihe Pintarja Toleda, nato pa je zbrane nagovoril še ravnatelj osnovne šole Sebastjan Kukovec, ki je ob tej priložnosti povabil vse tudi na odprtje zgodovinske stene, ki jo je pod mentorstvom učitelja Roberta Klančnika in arhitekta Gregorja Gojevica zasnovala
učenka te šole Maša Kenda.
Sledilo je še zadnje dejanje sobotnega dopoldneva, in sicer odkritje spominske plošče, ki so jo odkrili velenjski župan Bojan Kontič, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije Koloman Lain-šček in brigadir Novalija Mumi-novic, ki je tudi donator spominskega obeležja. Po koncu uradne-
ga dela slovesnosti pa je potekalo obujanje prelepih spominov na brigadirske dni, ki so jih preživeli brigadirji v brigadi ob gradnji šole ali pa kje drugje na drugih deloviščih po državi. a Katja Pavič, foto: Matej Jenko
Prva od petih električnih polnilnic
Šoštanj, 18. septembra - V okviru aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti so v občini Šoštanj v ponedeljek popoldne predali namenu prvo od petih predvidenih električnih polnilnic. Postavili so jo pri Muzeju usnjarstva, postavitev preostalih pa načrtujejo na Aškerčevi cesti, na Kajuhovi (na stari bencinski postaji), pri Tresi-mirjevem športnem igrišču (vse v Šoštanju), eno pa pri domu krajanov v Topolšici.
Po odprtju polnilnice so v prostorih muzeja začeli predavanje z naslovom Alternativa obstaja. Predaval je Teo Bunta, direktor Zavoda Zadihaj. Obiskovalci dogodka so lahko po predavanju preizkusili električni avtomobil.
Nepovraten denar za postavitev električnih polnilnic je lokalna skupnost pridobila od Eko sklada (nekaj manj kot 20 tisoč evrov), strošek občine pa je bila priprava lokacije in dovod elektrike do polnilnega mesta. Pogodbo za nakup, dobavo opreme ter upravljanje in vzdrževanje polnilnice je lokalna skupnost sklenila z Zavodom Zadihaj, ki je bil po merilih Eko sklada izbran kot najugodnejši ponudnik.
Dodatno električno polnilno postajo, ki jo je v nagradni igri pridobil podjetniški center Pristop, pa je že postavljena na parkirišču omenjenega centra na Kajuhovi cesti.
Prav tako bo v okviru Evropskega tedna mobilnosti danes, v četrtek, med 13. in 16. uro v Vili Mayer v Šoštanju potekala ustvarjalna delavnica, ki so jo poimenovali Lepo kolo lepo mesto najde.
prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
-	leta 1999 so 24. septembra v muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo Ko je Velenje postajalo mesto; večina fotografij na razstavi, ki prikazuje razvoj Velenja od leta 1945 do leta 1959, je delo znanega velenjskega fotografa Volben-ka Pajka;
-	24. septembra 2006 je umrl slovenski zgodovinar, profesor in muzealec dr. Milan Ževart, ki je bil celo življenje povezan z Velenjem in Šaleško dolino;
-	konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje; v Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode;
-	25. septembra 1977 so ob 11. uri in 56 minut z omrežjem prvič sinhronizirali četrti blok
od 22. 9. do 28. 9.
-	22. septembra 1996, ko so v
Domu krajanov na Konovem ob 10-letnici društva invalidov Konovo razvili prapor društva, so v Velenju na spominskem balinarskem tekmovanju Rudija Kopine zmagali balinaiji velenjskega Premogovnika;
-	ob praznovanju praznika Občine Šoštanj so 23. septembra 2000 v Lokovici svečano predali svojemu namenu nov vro-čevod, na mestnem stadionu v Velenju pa je športni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije pripravil zaključno prireditev akcije Slovenija teče za zdravje 2000;
-	v Šoštanju je bil 19. februarja leta 1939 ustanovljen aero klub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje
Prvo električno polnilnico v Šoštanju sta v uporabo predala župan Darko Menih in Teo Bunta, direktor Zavoda Zadihaj.
Mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. september, v spomin na otvoritev novega mestnega središča Velenja, 20. septembra leta 1959; - 26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom Beseda o prezrtem mestu, v domu kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
- 27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal.
a Damijan Kljajič
Cerkev sv. Jurija v Škalah (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Termoelektrarne Šoštanj;
-	25. septembra 1998 je v mali dvorani hotela Paka diplomske naloge zagovarjalo prvih sedem diplomantov Višje strokovne šole Velenje;
-	26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstov-šek;
-	26. septembra 1958 je bila v Lokovici rojena Vilma Fece, ki je leta 2014 postala častna občanka Šoštanja;
-	26. septembra 1995 so svetniki
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Dnevi, ko ste bili iz le vam znanega vzroka precej otožni, bodo k sreči minili. Že ob koncu tega tedna boste zadovoljni kot že dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, da vse, česar ste se bali, ni bilo realno. Tisti, ki ste ga pri tem imeli v mislih, bo pokazal, da mu veliko pomenite. Še naprej ostanite zvesti svojim občutkom. Ne boste pa preveč delovno razpoloženi, saj ne boste zbrani. Finance? Preden se odločite za večjo naložbo, dobro preverite vsa dejstva, sicer boste oškodovani.
Bik od 21.4. do 21.5.
Veselite se naslednjih dni. Izziv je pravi, vaše želje pa ravno zato vsak dan večje. Novega osebnega projekta ste se lotili optimistično, kar je za vas novost. A je čisto prav. Le še nekaj samozavesti vam manjka, pa bo vse teklo hitreje. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, zato boste bistveno bolj učinkoviti. Na delovnem mestu bo precej napeto, ker vas bo malo, dela pa bo še nekaj dni veliko. Doma bo prijetno, sploh, če boste vrata odprli tudi prijateljem. Sicer pa to velja tudi zanje, saj vas že nekaj časa niso povabili k sebi. V teh dneh bo čas zato.
H
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Žal bo ves teden naporen. Nadomestiti boste morali še katerega od sodelavcev, zato v teh dneh res ne boste nič delali ležerno. K sreči vam tokrat ne bo težko, ker se telesno dobro počutite. Poleg tega vas bo partner presenečal s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to ne da bi ga vi prosili zato. To bo podrlo nekaj mostov v vajini zvezi, odlično se bosta razumela. Celo zamere, ki ste jih nekaj tednov tiho kuhali do njega, bodo skopnele. Hitro pa bodo kopneli tudi prihranki. To vas bo začelo skrbeti prav v teh dneh. Idej, kako to spremeniti, še ne bo.
Rak od 22 6. do 22.7.
Vaše življenje se je v zadnjih dneh zavrtelo v drugačno smer, kot ste pričakovali. Sprijaznite se z dejstvom, da vam ni v celoti uspelo. Ko se boste, bo vse lažje, saj boste začeli na splet dogodkov gledati z realnimi očmi. Vmešavanja sorodnikov ne bo več, zato bo sedaj res vse v vaših rokah. Tega boste po svoje veseli, saj ste se na trenutke počutili kot otrok, toliko različnih mnenj so vam natresli. Še partner vas je težko gledal in poslušal, saj ste bili povsem neodločni. Pazite, da dobljenega zaupanja partnerja, ki je vesel, da ste se vzeli v roke, ne izgubite zaradi nepremišljenih besed. Včasih znate z njimi zelo prizadeti.
Lev od 23.7. do 23.8.
Načrti, ki sta jih s partnerjem skovala na začetku septembra, se bodo povsem spremenili že ob koncu tega tedna. Krivo bo vaše zdravje, ki vam bo čisto nepričakovano povzročalo nemalo težav. Počasi vam bo šlo na bolje, a vas bo strah. Brez skrbi, že kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Najprej pa morate poskrbeti zase. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju, saj vam bo končno odprlo oči. Denarnica bo še nekaj časa bolj tanka, zato nikar ne načrtujte stvari, ki si jih ne morete privoščiti. To vas bo spravilo le v slabo voljo.
rep
Devica od 24. 8. do 22. 9.
Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste govorili na glas. Tudi zato, ker zadnje čase nimate pravega sogovornika. Samota vas bo začela utrujati, a zanjo ste se odločili čisto sami. Kar nekaj jih je, ki si želijo, da spet postanete takšni, kot ste bili. Zato bodo sprehodi in ukvarjanje s športom v teh dneh rešitev za vašo nemirno dušo. Poskrbite, da boste oboje počeli varno, saj ste zaradi raztre-senosti nagnjeni k poškodbam. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih finančnih zmožnosti. Že kmalu bodo namreč skrbi z denarjem preteklost. Večjo skrb posvetite odnosom in druženju s prijatelji, tu ste trenutno najbolj šibki.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Uspeli boste obnoviti zaloge zadnje čase precej šibke življenjske energije. Vsak lep dan boste znali izkoristiti, tudi za tista dela, ki ste jih zadnje tedne nenehno prelagali v prihodnost. Pri tem boste pogosto nostalgični, saj se vam bodo ob marsikaterem domačem opravilu budili spomini na dogodke in ljudi, ki jih ni več z vami. Takšni boste tudi zato, ker vas bodo v naslednjih dneh precej obremenjevali vaši osebni problemi. Bojite se velike spremembe, ki je neizbežna. Če bi šlo, bi čas tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da boste nekoga zelo pogrešali. Zadnje čase noči niso vaše prijateljice, zato naredite več zato, da boste bolje spali.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V teh dneh se boste začeli zavedati, da so velike spremembe res neizogibne. Vse kaže, da ste na dobri poti, pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. V teh dneh bosta oba s partnerjem spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake. Ker sta oba trmasta, nista znala presekati gordijskega vozla vajine zveze. Sedaj je, kar je. Nobenemu ne bo lahko, a življenje mora teči dalje. Simpatično naključje bo poskrbelo, da se boste v nedeljo veliko smejali. In da boste že v ponedeljek dobili novo priložnost, da se izkažete. Pa ne pri delu, ampak kot človek.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Počutje vam zadnje čase vztrajno sporoča, da grešite. In da se z zdravjem ne gre igrati. Imate več motivov, vsak dan pa tudi več motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe izgubljeno zdravje pridobiti nazaj. Le vztrajati morate. Potrudite se, saj boste tako dokazali, da znate držati obljubo. V dobri družbi boste pozabili na vse težave, ki vas še močneje obremenjujejo, kadar imate veliko časa za razmišljanje o njih. Tokrat bo družba povezana tudi z delom in vašo prihodnostjo. Ne boste je gledali v isti smeri, zato se zna zgoditi, da se bodo nekatere poti s sodelavci začele razhajati. Priložnost, ki se vam bo ponudila precej daleč od doma, ne bo slaba. Premislite.
Kozorog od 23.11. do 22.12.
Ni vam všeč, kaj se dogaja na poslovnem področju. Najslabše bo, če nikomur več ne boste zaupali. Zavedajte se, da bodo na koncu zmagovalci tisti, ki ne bodo mešali štren. Med njimi boste tudi vi, a le, če boste poslušali le sebe in svojo vest. Če boste podlegli nasvetom nekoga, ki misli le nase, se ne bo izšlo tako gladko. Kar pa se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase. Partner si želi, da bi bili več z njim. Drugo vprašanje pa je, kaj si želite vi. Zadnje čase vam misli krade privlačna oseba, ki je še simpatična po vrhu. V teh dneh vam bo pokazala, da tudi vi niste ostali neopaženi. Da, to bo nov izziv.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Novice, večinoma dobre, bodo v teh dneh pogoste. Resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Težko bi si želeli kaj lepšega in boljšega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo že po vašemvidezu in obnašanju vedeli, da ste reszadovoljni in srečni. Zanimivo, da vam bo večina to privoščila, saj nikjer ne boste zaznali ljubosumja ali škodoželjnosti. To pomeni tudi, da ste obdani z dobrimi prijatelji, ki jih sicer ni veliko, so pa tisti pravi. Čas je, da se malce razvajate, saj ste predolgo svojo energijo posvečali drugim. Počutje bo odlično.
Ribi od 19.2. do 20.3.
Grda izkušnja vas bo izučila. Sedaj boste vedeli, da morate za svojo srečo poskrbeti čisto sami, ker se na ljudi, ki veliko obljubljajo, pač pogosto ne morete zanesti. V teh dneh boste precej nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki so precej temačna. Če bosteznali na splet dogodkov pogledati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. Odločili se boste za večjo spremembo videza. Eni jo bodo lahko uresničili čez noč, pri drugih pa bo trajalo nekaj tednov. Zanimivo bo, da boste tokrat pri spreminjanju navad in telesa uživali tudi sami.
■
Četrtek, 21. septembra
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
TV SPORED
»»^AS
21. septembra 2017
Petek, 22. septembra
Sobota, 23. septembra
Nedelja, 24. septembra
Ponedeljek, 25. septembra
Torek, 26. septembra
Sreda, 27. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
6.05 Tedenski izbor 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika 14.25 Slovenci v Italiji: Ivo Tull trio 15.00 Moj gost: Lado Klar, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Valerija Verhovnik,
turistična kmetija 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izob odd., pon. 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Referendum 2017 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje, češka nad. 0.45 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.35	Po Sloveniji, odd. TV Maribor 2.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 2.55 Info-kanal
TV SLO T
6.30 Otroški kanal 7.00 Minka, ris. 7.05 Svet živali, ris. 7.10 Dinko pod krinko, ris. 7.15 Biba se giba, risana nan. 7.40 Traktor Tom, ris. 7.50 Niko, ris.
7.55 Zlatko Zakladko: Jabolko, jabolko
sveže in suho 8.15 Kokolorek, ris. za otroke 8.55 Slovenski vodni krog: Rašica, dok.
nan. 9.40 Na lepše 10.05 Kino Fokus 10.30 Alpe-Donava-Jadran
II.00	Halo TV: Gradbena zakonodaja; gost: Saša Galonja, Sektor za graditev, MOP Dobro jutro Koda, izob odd. Moj vrt ima načrt, dok. odd. Hišica v preriji, am. nad. Halo TV
Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, jap. nad.
Bertrand Piccard - okoli sveta na sončni pogon, francoska dok. odd. Kjer bom doma, avstralska nad. Po isti poti se ne vračaj, slov. film Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija in Milko Lazar, solista Bojan Gorišek in Matej Grahek
Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Winx klub, risanka
8.05	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.30	TV prodaja
8.45	Mentalist, 6. sez., 19. del
9.40	TV prodaja
10.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 11. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 5. sez., 1. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 16. del
14.35	Jaz sem Luna, 80. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 12. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 13. del
21.00	Kmetija
22.00	24URzvečer
22.35	Policijska družina, 5. sez., 10. del
23.30	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 13.
0.25 Grimm, 3. sez., 12. del 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči
12.10 15.20 16.15 17.00 18.00 18.55 19.20 20.00
21.00 22.05 23.45
0.25
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 12.00 12.20 12.50 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 21.20 23.20 23.55
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Doborveuilr, gospod predsednik: Janez Janša, predsednik SDS Pop Corn: Dera
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobrojutro, ponovitev 2508. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Dapovedujemo Pikin studio 2017 (4) Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Dapovedujemo Daj viža
Regionalne novice Jesen življenja Videospotdneva Dokumentarna oddaja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
6.00 Kultura, odmevi 7.00 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 12.25 Čudovita Japonska, nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Referendum 2017 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice
18.00 Infodrom, poletje 2017 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Ptuj 2017: 48. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 2. del, odd. TV Maribor 21.25 Na lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Življenje je sladko, ang. film 0.55 Profil
1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.50	Info-kanal
TV SLO T
6.30 Otroški kanal
7.00 Minka, ris.
7.05 Svet živalia, ris.
7.10 Dinko pod krinko, ris.
7.15 Biba se giba, risana nan.
7.35 Traktor Tom, ris.
7.50 Niko, ris.
7.55 Bine: Raziskovanje
8.20 Slovenski vodni krog: Gruberjev
prekop, dok. nan. 9.05 Sledi: dr. Franc Kovačič (18671939), dok. odd. TV Maribor 9.50 Hišica v preriji, am. nad.
II.00	Halo TV 11.50 Dobrojutro
13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
14.20 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, prenos iz Bergna 18.00 Halo TV
18.55 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kviz 19.45 Mulčki, ris. 20.05 Ure na metroju, fr. film 21.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 23.25 Polnočni klub: Kje ste kadri, kje
inženirji? 0.45 Glasbeni spoti
I.45	Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka mlajših članov, posnetek iz Bergna
4.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Winx klub, risanka
8.05	Mary-Kate in Ashley: V akciji,
risanka
8.30	TV prodaja
8.45	Mentalist, 6. sez., 20. del
9.40	TV prodaja
10.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 12. del
II.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 5. sez., 2. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 17. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 1. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 13. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 14. del
21.00	Kmetija
22.30	24UR zvečer
23.05	Eurojackpot
23.10	Jaz, jaz in jaz, ameriški film
0.55	Železničar, avstralski film
3.10	24UR zvečer, ponovitev
3.45	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Dapovedujemo
10.05	Daj viža
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2508. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Dapovedujemo
18.00	Pikin studio 2017 (5)
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Dapovedujemo
20.00	Popotniške razglednice:
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Mediafest Plitvice, 4. del
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.30	Videostrani, obvestila
7.00 Ali me poznaš: Jaz sem jesenski veter
7.05 Biba se giba, risana nan. 7.30 Kljukec s strehe, risana nan. 7.50 Studio kriškraš: Glasbeni ropot,
odd. za otroke 8.10 Vetrnica: Slonov trobec 8.15 Ribič Pepe, odd. za otroke 8.40 Mulčki, ris. 8.45 Firbcologi, odd. za otroke 9.10 Mulčki, ris.
9.20 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz 10.05 Infodrom: Otroški poročevalci 2 10.15 V svojem ritmu: Funk, glasbeno-
dok. ser. za mlade 10.45 Ženske morja, korejska dok. odd., 2016 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti
15.05 Odstrta mesta: Neapelj, brit. dok. ser.
16.00 DNK - Družina Na Kavču: družina Kljun
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Aktiviran očka, dokumentarni film
17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Lepo je deliti, dobrodelni koncert
Rdečega križa Slovenije 21.45 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Podočnik, grški film 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.30	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
2.25 Info-kanal
TV SLO T
6.30 10 domačih 7.00 Najboljše jutro 9.15 Dober dan 10.20 Na lepše
II.00	Čudovita Japonska, jap. nan. 12.10 10 domačih
12.55 Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina
13.25 Polmesec nad planikami, dok. film
14.20 Rally: ECOnova Rally Avstrija -Nemčija
15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), vključitev v prenos iz Bergna 17.35 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o
nogometu 18.05 Hišica v preriji, am. nad. 18.55 V ritmu volovske vprege, dok. feljton
19.30 V svojem ritmu: Funk, glasbeno-
dok. ser. za mlade 20.05 Iluzionist, am.-češki film 21.55 Zvezdana: Mantak Chia 22.45 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert 0.05 Glasbeni spoti
I.15	Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (Ž), posnetek iz Bergna
3.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Oddbods, risanka 7.05	Telebajski, risanka 7.20	Robocar Poli I., risanka 7.30	Smrkci, risanka
7.45	Shopkinsi, risanka
7.50	Čebelica Maja, risanka
8.05	Tačke na patrulji, risanka
8.55	Ben 10, risanka
9.25	Beyblade, risanka
9.50	TV prodaja
10.05	Jaz sem Luna, 77. del
II.10	Jaz sem Luna, 78. del 12.10	Ana kuha
12.45 TV prodaja
13.00 Kozmopolitska kuharica Rachel
Khoo, angleška serija 13.35 Jaz, jaz in jaz (More of Me),
ameriški film 15.20 Petelinji zajtrk, slovenski film 17.55 Preverjeno, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.20 Avto karaoke 21.35 Najbolj jezen človek v Brooklynu,
ameriški film 23.25 Dežela senc (Shadowlands),
angleški film 2.00 Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Vabimo k ogledu
09.00 Pikin studio 1
09.40 Ustvarjalne iskrice (211)
10.05 Dapovedujemo
10.10 Popotniške razglednice:
Indonezija 11.10 Media fest Plitvice, ponovitev 4. dela
12.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Daj viža, Ognjeni muzikanti, ans. Šaljivci
17.10 Jesen življenja, skupina Vingosi 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2 18.40 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2509. VTV magazin, regionalni gram
7.00 Ziv žav
7.00 Telebajski, lutkovna nan.
7.25 Čarli in Mimo, ris.
7.30 Minka, ris.
7.35 Penelopa, ris.
7.40 Vse najboljše za rojstni dan, ris.
7.45 Pujsek Bibi, ris.
7.55 Dinko pod krinko, ris.
8.00 Niko, ris.
8.05 Vse najboljše za rojstni dan, ris. 8.15 Čarli in Lola, ris. 8.25 Dinotačke, ris. 8.40 Leonardo, ris. 8.50 Kalimero, ris. 9.05 Vila Mila, ris. 9.10 Knjiga o džungli, ris. 9.25 Kljukec s strehe, risana nan. 9.45 Bacek Jon, ris. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Nabriti detektivi, nem.otroška nan.
10.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 11.20 Ozare
11.25 Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih
12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Ptuj 2017: 48. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 2. del, odd. TV Maribor 14.50 Plačilni dan, am. film 15.10 Luči velemesta, am. film 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 2. del 18.35 Koyaa - Roža, kratki animirani film
18.40 Dinotačke: Kar smo hoteli pojesti, ris.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.25 Pappenstory, štorija o slov.
amaterskem gledališču SAG Trst, dok.
22.20 Odmevi - posebni 22.55 Sport 23.05 Vreme
23.15 Za lahko noč: Gaudeamus gala
baletni koncert DBUS 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.40 Dnevnik, šport, vreme 1.35 Info-kanal
TV SLO T
7.00 Duhovni utrip 7.15 Glasbena matineja: Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Yi-Chen Lin (A.Dvorak, Simfonija št. 9 v e-molu) 8.15 Koda, izob. odd. 9.10 Aktiviran očka, dok. film 9.50 Hišica v preriji, am. nad. 10.35 Čudovita Japonska, jap. nan. 12.20 Čez planke: Madžarska 13.30 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), prenos iz Bergna 17.10 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. film z opisom za slepe in slabovidne 19.05 City folk: Amsterdam, dok. odd. 19.30 Z glasbo in s plesom: 60 let
Otroškega pevskega zbora RTVS 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Odstrta mesta: Benetke, brit. dok. ser.
20.55 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
21.25 Popravljena krivica, am. nad. 22.15 Anno Domini, am. nad. 23.10 Zadnji udarec kladiva, fran. film 0.40 Glasbeni spoti
I.40	Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: cestna dirka (M), posnetek iz Bergna
5.05 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00 24UR, pon.
7.00	OTO cira čara
7.01	Oddbods, risanka
7.05	Telebajski (New Teletubbies), risanka
7.20	Robocar Poli I., risanka
7.30	Smrkci, risanka
7.40	Shopkinsi, risanka
7.45	Čebelica Maja, risanka
8.00	Tačke na patrulji, risanka
8.50	Ben 10, risanka
9.15	Ninjago mojstri Spinjitzu, risanka
9.40	Beyblade, risanka
10.10	TVprodaja
10.25	Jaz sem Luna, 79. del
II.30	Jaz sem Luna, 80. del 12.35	Ana kuha
13.10	TV prodaja
13.25	Kozmopolitska kuharica Rachel
Khoo, angleška serija
14.05	Zenska džungla, 1. sez., 1. del
15.00	Ločitev po francosko, ameriški film
17.20	Avto karaoke, pon.
17.35	Dan najlepših sanj, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Znan obraz ima svoj glas
23.00	Ločitev po francosko, ameriški film
1.20	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Pikin studio 3 09.40 Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo
pisalno mizo 10.00 2508. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 2509. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Ob prazniku MO Velenje, p- —
20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Fantje, srečno! Koncert ob 45
letnici ŠFD Koleda 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (5) 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
z županom Bojanom Kontičem 11.50 Po Slakovi poti 2016, 2. del 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (1)
15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.45 Videostrani, obvestila
17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55 Napovedujemo
18.00 Pikin studio 4
18.40 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Naj viža, Kvintet Dori, ans. Šepet
21.15 Napovedujemo
21.20 Pop Corn: Nera, Imperij
22.20 Dober večer, gospod predsednik:
Janez Janša, predsednik SDS 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
6.10 Zrcalo tedna 7.00 Dobrojutro 10.15 Z vrta na mizo 10.45 10 domačih 11.15 Vem!, kviz 12.05 NaGlas!
12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, odd. za otroke 15.55 Z glasbo in s plesom: 8. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: KGB Maribor, GŠ Rakovnik, GŠ Škofja Loka
16.25 Profil: Igor Pison
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme
17.30 V svojem ritmu: Pop rock,
glasbeno-dok. ser. za mlade 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetni raj: 20. Festival
slovenskega filma 23.35 Glasbeni večer: M. Lazar: Koncert za kvartet saksofonov in orkester št. 2
0.15 Profil: Igor Pison 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.05	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
2.00 Info-kanal
TV SLO T
6.30	Otroški kanal
7.00	Minka, ris.
7.05	Svet živali, ris.
7.10	Dinko pod krinko, ris.
7.15	Biba se giba, risana nan.
7.35	Traktor Tom, ris.
7.50	Niko, ris.
7.55	Hrček Miha, ris.
8.00	Sprehodi v naravo: Jabolka in listi
za Adama in Evo
8.20	Slovenski vodni krog: Brestanica,
dok. nan.
9.05	Hišica v preriji, am. nad.
10.15	Halo TV
II.05	Dobro jutro
13.30 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
14.20 Polnočni klub: Kje ste kadri, kje
inženirji? 15.30 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 16.00 Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg, reportaža iz Lipice 16.35 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV
18.55 Studio kriškraš: Glasbeni ropot,
odd. za otroke 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Čez planke: Mit o kralju Matjažu 20.55 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.55 Goljufija, danska nad. 23.10 Sol zemlje, fr.-brazilski dok. film
I.05	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Mentalist, 6. sez., 21. del 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 13. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 1. del
II.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 5. sez., 3. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 18. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 2. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 14. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 14. del
21.00	Kmetija
22.00	Kmetija
23.00	24UR zvečer
23.35	Policijska družina, 5. sez., 11. del
0.30	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 14. del
1.25	Grimm, 3. sez., 13. del
2.20	24UR zvečer, pon.
2.55	Zvoki noči

08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2509. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn: Nera, Imperij
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio 2017 (6)
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
21.00	Regionalne novice
21.05	Revija zmagovalcev festivalov narodno-zabavne glasbe v Vinski Gori (2)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
5.45	Kultura
5.50	Odmevi
7.00	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Priprava na sinodo mladih
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	Kino Fokus
15.00	Kanape, odd. TV Lendava
15.35	Studio kriškraš: Glasbeni ropot,
odd. za otroke
15.55	Ribič Pepe, odd. za otroke
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.10	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Broadchurch (III.), britanska nad.
20.50	Erdogan - izvoljeni sultan, fr. dok.
odd.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Pričevalci: Virgil Gomizelj, dok. odd.
1.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
I.40	Po Sloveniji
2.05	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
3.00	Info-kanal
TV SLO T
6.30	Otroški kanal
7.00	Minka, ris.
7.05	Svet živali, ris.
7.10	Dinko pod krinko, ris.
7.15	Biba se giba, risana nan.
7.35	Traktor Tom, ris.
7.50	Niko, ris.
7.55	Hrček Miha, ris.
8.00	Martina in ptičje strašilo: Računi
8.05	Ali me poznaš: Jaz sem jesenski
veter, 1. del
8.15	Moja draga teža, kratki dok. film
8.30	Slovenski vodni krog: Učja, dok. nan.
9.15	Village Folk: Robi&Alex, dok. ser.
9.45	Ris, kralj gozdov, dok. film
10.50	Hišica v preriji, am. nad.
12.15	Halo TV
13.25	Dobro jutro
15.45	Dober dan
16.25	Čarokuhinja pri atu: Dolenjska
17.00	Hišica v prerij, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Iz popotne torbe: Skrb za planet,
odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Človeški laboratorij, brit. dok. ser.
20.55	Prava ideja: Anita Lozar in Matej
Pelicon, Pivovarna Pelicon
21.25	Kjer bom doma, avstral. nad.
22.25	Vera, brit. miniser.
0.10	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Mentalist, 6. sez., 22. del 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 14. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 2. del
II.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 5. sez., 4. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 6. sez., 19. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 3. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 15. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	UEFA Liga prvakov: Sevilla -
Maribor, prenos
22.55	24UR zvečer
23.30	Policijska družina, 5. sez., 12. del
0.25	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 15. del
1.20	Grimm, 3. sez., 14. del
2.15	24UR zvečer, pon.
2.50	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 20.50 20.55
21.55 22.55 23.25
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Dobro jutro, ponovitev
Popotniške razglednice:
Indonezija
Napovedujemo
Pikin studio 2017 (7)
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2510. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Napovedujemo
Dotiki gora: Dleskovec
Napovedujemo
120 let PGD Velenje,
dokumentarni zapis
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
5.45	Kultura, odmevi
7.00	Dobrojutro
11.15	Vem!, kviz
11.50	Umetni raj: 20. Festival slov. filma
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: dr. Tone Kregar
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.35	Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, kviz
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Dinotačke, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05	Takšna pač je, nem.-am. film
21.35	Meje, kratki dok. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Sveto in svet: Vzgojni načrt
23.55	Turbulenca, izob. odd.
0.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
1.10	Po Sloveniji
I.35	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
2.25	Info-kanal
TV SLO T
6.30	Otroški kanal
7.00	Minka, ris.
7.05	Svet živali, ris.
7.10	Dinko pod krinko, ris.
7.15	Biba se giba, risana nan.
7.35	Traktor Tom, ris.
7.50	Vila Mila, ris.
7.55	Studio Kriškraš: Dedki in babice
8.25	Kanape, odd. TV Lendava
8.55	Slovenski vodni krog: Kučnica,
dok. nan.
9.40	10 domačih
10.15	Hišica v preriji, am. nad.
II.00	Halo TV 12.10	Dobrojutro 14.30	Dober dan
15.30	Lepo je deliti, dobrodelni koncert
Rdečega križa Slovenije
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
19.00	Firbcologi, odd. za otroke
19.30	Nagelj, jap. nad.
19.50	Žrebanje Lota
20.05	Na utrip srca
20.05	Romantik po duši, dirigent in
pianist Igor Švara
20.40	Poletje z baletom, Mednarodni poletni baletni seminar Dancs -Piran
20.50	Moj klasični hit: Robert Friškovec
20.55	G. Bizet, odlomki iz opere Carmen
21.10	Kjer bom doma, avstral. nad.
22.10	Svetovi Philipa K. Dicka, fran. dok. odd.
23.15	Gverilci, slovenski TV-film
0.30	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Turbo, risanka 7.15	Viking Viki, risanka 7.30	Maša in medved, risanka 7.40	Winx klub (Winx Club), risanka 8.05	Mary-Kate in Ashley: V akciji
(Mary-Kate and Ashley: In Action), risanka
8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 15. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 3. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 5. sez., 5. del
13.20	TV prodaja
13.35	Naša mala klinika, 7. sez., 1. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 4. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 16. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 5. sez., 6. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 15. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Policijska družina, 5. sez., 13. del
23.30	Nepremagljivi dvojec, 4. sez., 16. del
0.25	Grimm, 3. sez., 15. del
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30
11.30 11.55 12.15 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 19.05 19.25 19.55 20.00
21.00 21.05 22.10 23.10 23.40
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Vabimo k ogledu
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
2510. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
120 let PGD Velenje,
dokumentarni zapis
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Dobro jutro, ponovitev
Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (212)
Zogarija, Ljubljana
Regionalne novice
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Skrbimo za zdravje, Hujšajmo
zdravo
Regionalne novice Pop Corn
Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 15
21. septembra 2017
""^Jis
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
MACOMBER, Debbie: Svetilniška ulica 16
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Cedar Cove je majhno obmorsko mesto, kjer življenje poteka bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Olivia Lockhart je sodnica v tem mestu. Po smrti sina in propadlem zakonu se ji je uspelo ponovno postaviti na noge. V veliko pomoč ji je mama Charlotte, ki se rada dobronamerno vmešava v tuje zadeve. Ima še hčer Justin, ki jo je smrt brata dvojčka zelo prizadela. Olivio zelo skrbi
srček, kar pomeni "Še naprej se trudi." In teh srčkov ima polno. Pa tako si želi zvezdice, ker zvezdice so za pravilno prebrane besede in razločno izgovorjavo. Neko soboto pa Zoja z mamico obišče knjižnico. Knjižničarka jo odpelje k velikemu belemu kužku. Belka je prelepa, kot velik snežno bel polarni medo. Zoja ji začne brati. Sprva boječe, vse črke pomeša in besed nikakor ne izgovori prav. Nato pa pogleda Belko in ona se ji zazre naravnost v oči. Nobenega posmehovanja. Belke prav nič ne moti, kadar se Zoja zmoti.
BOYNE, John: Deček na vrhu gore
ml - Mladina/ M - Leposlovje od 13. leta dalje
Zgodba se začne leta 1935. Pierrot s sedmimi leti postane sirota. Oče, Nemec, je naredil samomor, mama, Francozinja, pa je zbolela in umrla. Tako mora zapustiti svoj dom v Parizu in se preseliti k teti Beatrix, ki vodi gospodinjstvo v premožni hiši na vrhu
za hčerko, ker je v razmerju z veliko starejšim izbrancem in ni človek, ki bi jo lahko omehčal. Pri svojem delu sodnice je izbrala nenavadno sodbo. Cecilia in lan Randal sta odločila za ločitev. Kmalu po prvem srečanju je Cecilia zanosila in prepričana sta bila, da je njuna ljubezen trdna. A ko se njuna hči prehitro rodi in umre, se zanju vse konča. Sodnica jima ločitev ne odobri, saj meni, da se nista dovolj potrudila, da bi njun zakon uspel. Tukaj je še Olivijina najboljša prijateljica Grace, ki ima tudi sama velike težave. Njen mož je vedno slabe volje in ne kaže nobenega zanimanja za njun zakon. Nekega dne mož izgine ... Roman Svetilniška ulica 16 je prvi iz zbirke Cedar Cove.
BILBAN, Tina: 50 abstraktnih izumov
ml - Mladina / 0 - Splošno
Ob besedi izum najprej pomislimo na praktičen izum, ki ga lahko primemo v roke, da bi si olajšali življenje, npr. tako so izumili kolo, papir, računalnik, likalnik . A še bolj kot konkretni izumi naš svet in naše življenje določajo in usmerjajo abstraktni izumi. Izumi, ki jih uporabljamo, da z njimi opisujemo svet, ga poskušamo razumeti in o njem pripovedujemo drugim. Avtorica predstavlja temeljne koncepte, ki jih vsakodnevno uporabljamo za opisovanje in razumevanje sveta, a jih le redko zares razumemo. Abstraktni izumi ne obstajajo v zunanjem svetu, a brez njih pravzaprav ni našega sveta. Gre za izume, ki smo si jih izmislili, da bi lahko uredili, razumeli in opisali svet: npr. abstraktni izum časa, vesolja, evolucije, trga, dobrega ... Knjigo je z ilustracijami opremil Ivan Mitrevski, ki mu tematika kot filozofu ter priznanemu striparju in ilustratorju še posebej ustreza.
PAPP, Lisa: Zoja in Belka
ml - Mladina/C-Sz - Slikanica v zabojniku
Zoja ne mara brati. Še posebej ne na glas. Ko v razredu bere in se kdaj zmoti, se ji drugi posmehujejo. Od učiteljice nikoli ne dobi zvezdice. Niti smeška. Namesto tega dobi
gore, kjer je domovanje Adolfa Hitlerja in Eve Braun. Hitler dečka vzame pod svoje okrilje in Mali Pierrot postane Pieter in pripadnik Hitlerjugenda. Sedaj se deček znajde v novem svetu, polno nasilja, skrivnosti in izdaj. Zagrešil je zločine in prizadel ljudi, ki so ga imeli radi. Pieter si dovoli občutno preveč. Zaradi njega mora umreti tudi teta Beatrix, ki ga je vzela k sebi. Po vojni se zave, kaj je kot otrok in mlad fant pravzaprav počel.
LAZAR, Allan: 101 najvplivnejša oseba, ki ni nikoli živela
od - Odrasli / 791 - Filmi
V televizijske, književne in filmske like verjamemo tako močno, da jih obravnavamo kot pomembne osebe v svojem življenju. Videti moramo zadnjo epizodo vsake sezone, v vrsti čakamo na vstopnice najnovejšega filma. Legende, miti, gledališče, risanke. S temi liki se istovetimo, tudi če je zgodba stara že tisoče let. Skušamo posnemati veličino herojev in se učiti iz napak tragičnih osebnosti. Mnoge izmišljene zgodbe nam pomagajo, da smo lažje kos resničnosti. Izmišljene zgodbe nas učijo o svetu. Nekatere zgodbe tako navdihnejo, da gredo spreminjat svet. Ali bi Aleksander Veliki poskusil osvojiti svet, če ne bi slišal zgodbe o trojanski vojni? Ali bi brata Wright brez zgleda Ikara in Dedala, ki sta prva poletela, zgradila prvo letalo? V tej zbirki so nanizali nekatere od najvplivnejših izmišljenih oseb. Med njimi so: Miki Miška, ki se ni nikoli bal sanjati; James Bond, privlačen in skrivnosten vohun; Sveti Valentin, nesrečnik, ki so mu odvzeli status svetnika in seveda Barbika, plastična super bejba, ki je z nedosegljivimi merili lepote postala zgled milijonom deklic po vsem svetu.
■ AS
radio		
li >	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 21. september
9.00 Ljudska univerza Velenje Z Barsi do boljšega počutja, predavanje in delavnica 9.00 TRC Jezero 18.30 Dogajanja v Pikini deželi 9.30 Glasbena šola Velenje
Najlepše darilo, lutkovna predstava za otroke 9.30 in Dom kulture Velenje, velika dvorana
11.30 Erazem in potepuh, gledališka
predstava za otroke 10.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem, sprostitvena delavnica 11.00 Ljudska univerza Velenje
Medgeneracijske ustvarjalnice, rože iz krep papirja 13.00 Ljudska univerza Velenje
V Evropi sem doma, slovenščina za priseljenske družine 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva - vedenje otrok v javnosti, delavnica 15.30 Ljudska univerza Velenje
Šahiranje 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Večer prijateljstva Velenje -Sarajevo
19.19 Knjižnica Velenje, domoznansko razstavišče
Velenjski petorčki: odprtje razstave Senke Karlovčec
Petek, 22. september
8.30 Rudarska cesta Velenje Dan brez avtomobila, ob Evropskem tednu mobilnosti 9.00 TRC Jezero 18.30 Dogajanja v Pikini deželi 9.30 Glasbena šola Velenje
Pika praznuje rojstni dan, plesna predstava za otroke 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Glasbena hiša, otroška opera 10.00 Ljudska univerza Velenje Uporaba pametnih telefonov, delavnica 15.30 Ljudska univerza Velenje
Igranje priljubljenih iger s kartami
Sobota, 23. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Velenjska plaža
Pikina mini avantura, družinska rekreacijska pustolovščina za zlato piko
9.00 Strelišče strelskega društva Dolič Invalid Slovenije v streljanju z zračno puško 9.00 TRC Jezero, čolnarna
Pikin jadralna regata za zlato Piko 10.00 TRC Jezero
18.30 Pikin dan, najbolj živahen dan
Pikinega festivala 10.00 TRC Jezero
Pikin BazArt, umetniška tržnica 11.00 Lago Caffe, Camping Jezero
Flamenco delavnica za začetnike 13.30 Parkirišče pri Muzeju premogovništva
Gasilsko tekmovanje za zlato piko 17.00 TRC Jezero
Zaključna slovesnost 28. Pikinega festivala, podelitev priznanj in nastop Ribiča Pepeta 19.00 Velenjski grad
Ciganska noč, predstavitev romske kulture z glasbeniki, folkloristi, umetniki
19.00 Lago Caffe, Camping Jezero
El Flamenco?, dogodek za ljubitelje flamenca
Nedelja, 24. september
10.30 Kino Velenje
Pikin kino: Novi mulc, mladinska komedija 10.30 Kino Velenje
Pikin kino: Jaz, baraba 3, Sinhronizirana animirana akcijska avantura
Ponedeljek, 25. september
9.00 Muzej usnjarstva na slovenskem v Šoštanju
Znanstveni simpozij o usnjarstvu na Slovenskem 10.00 Ljudska univerza Velenje
Začetne računalniške delavnice
Torek, 26. september
8.00 Sejna dvorana Mestne občine
Velenje
23. seja Sveta Mestne občine Velenje
10.00 Ljudska univerza Velenje
Italijanščina ob kavi, sproščeno učenje italijanskega jezika 13.30 Ljudska univerza Velenje
Otroške ustvarjalnice 17.00 Velenjski grad
Voden ogled po razstavi maket bojnih ladij iz zbirke Vladimirja Koruna 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Pogovarjaj se z mano 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Rog izobilja 18.00 Vila Bianca
Županov sprejem za zlate maturante 19.00 Galerija Velenje
Na klepetu z Lilo Prap
Sreda, 27. september
9.00 Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas; pogovorne urice 16.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje
Osvoboditev ženskosti skozi ples, plesno druženje 18.00 Vila Bianca
Soustvarjamo univerzo za III. življenjsko obdobje, letna konferenca 19.00 Velenjski grad
Predstavitveni večer Srbsko kulturno umetniškega društva Velenje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 21. september
17.00 Gasilski dom Gaberke
Dan odprtih vrat PGD Gaberke
Sobota, 23. september
9.00 Trg svobode
Šmihelov sejem 20.00 Družmirsko jezero (od zapornice pri Ribiški koči dalje) Praznik luči
Razstava Velenjski petorčki
Velenje, 21. septembra - Nocoj ob 19.19 bodo v Mestni knjižnici Velenje odprli razstavo Velenjski petročki. Avtorica razstava Sen-ka Karlovčec je zbrala arhivsko in dokumentarno gradivo, s katerim so predstavljeni petorčki kot arhitekturno delo, ki je bilo v 50. letih 20. stoletja socialno-po-litičen dosežek. Razstavo bo v domoznanskem razstavišču odprla predsednica mestne četrti Desni breg Jelka Sever - Časl. Na ogled bo do 30. novembra.
a bš
Usnjarstvo na Slovenskem
Šoštanj, 25. septembra - V ponedeljek se bo ob 9. uri v Muzeju usnjarstva na Slovenskem začel že šesti simpozij Usnjarstvo na
Slovenskem. Na znanstvenem simpoziju bodo predavatelji z referati predstavljali kulturno dediščino s področja usnjarstva in z njim povezanih panog iz vse Slovenije. V sklopu simpozija bodo ob 13. uri na Trgu svobode v Šoštanju odprli priložnostno razstavo ob prazniku Občine Šoštanj, s katero bodo spomnili na nekaj znanih šoštanjskih obrazov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti, pa tudi takih, ki jih v Šoštanju še lahko srečamo.
Buče in jesensko cvetje
Mozirje - Od 23. septembra do 8. oktobra bo Ekološko hor-tikulturno društvo Mozirje pripravilo še zadnjo letošnjo razstavo v Mozirskem gaju - razstavo buč in jesenskega cvetja. Tudi le-
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
KINGSMAN: ZLATI KROG
Kingsman: The Golden Circle, akcijska avantura, 141 minut (VB, ZDA) Režija: Matthew Vaughn Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Taron Egerton, Mark Strong, Halle Berry, Sir Elton John, Channing Tatum Petek, 22. 8., ob 18.00 Sobota, 23. 8., ob 20.00 Nedelja, 24. 8., ob 20.15
VIKTORIJA IN ABDUL
Victoria and Abdul, biografska drama, 112 minut (VB, ZDA) Režija: Stephen Frears
Igrajo: Judi Dench, Ali Fazal, Adeel Akh-tar, Simon Callow, Michael Gambon, Eddie Izzard, Ruth McCabe
Petek, 22. 9., ob 20.30 Nedelja, 24. 9., ob 18.00
CARRIE PILBY
Komična drama, 100 minut (Finska, Nemčija)
Režija: Aki Kaurismaki Igrajo: Ville Virtanen, Kati Outinen, Sher-wan Haji, Tommi Korpela, Mirja Oksanen, Niroz Haji
Petek, 22. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 24. 9., ob 19.00 - mala dvor.
JAZ, BARABA 3
Despicable Me 3, animirana akcijska avantura, 90 minut (ZDA) Režija: Pierre Coffin, Kyle Balda, Eric Gu-illon. Slovenski glasovi: Matevž Mueller, Jernej Kuntner, Iva Krajnc Bagola, Julija Golob, Vita Suhadolc in Maša Tiselj, Sobota, 23. 9., ob 18.00 - 3D Nedelja, 24. 9., ob 16.00 - Pikin kino Ponedeljek, 25. 9., ob 18.00 - 3D
NOVI MULC
Le nouveau, mladinska komedija, 80 minut (Francija) Režija: Rudi Rosenberg
Nedelja, 24. september
8.30 Zbirno mesto: sedlo Honec (odcep za Sv. Križ na cesti Savinek - Luka Dan Smrekovca, tradicionalni pohod na Smrekovec
13.00 Gaberke
Pohod po Gaberški poti
16.00 Gaberke
Gobarska razstava
Ponedeljek, 25. september
9.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Simpozij Usnjarstvo na Slovenskem
Torek, 26. september
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Kdaj in zakaj se odločiti za solno terapijo?
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 22. september
17.00 Prireditveni prostor pod kozolcem pri Mladinskem centru Piknik Fan cluba Ane Drev
20.00 Prireditveni prostor pri gradu Packenstein (v primeru slabega vremena v kulturnem domu) Koncert Ditke in Ferija Lainščka
Nedelja, 24. september
14.00 Zborno mesto Vinotoč Primožič Prireditev "Vino in kulinarika"
Sreda, 27. september
17.00 MC Šmartno ob Paki
Igranje namiznega tenisa in hoja po vrvi »slackline«
Lunine mene
tošnjo, 7. po vrsti, bo popestrilo državno tekmovanje za najtežjo bučo prvi dan razstave (v soboto ob 11. uri).
Darko Bele, predsednik omenjenega društva, je povedal, da so pripeljali blizu 5 ton buč različnih vrst (okrasnih in jedilnih) in jih razporedili po celem parku ter jih okrasili z jesenskim cvetjem, predvsem več vrstami koruze in ostalimi barvitimi rastlinami za ta letni čas. Tudi gredice v parku so že »odeli« z jesen-sko-zimskimi rastlinami. »Letina buč je sicer dobra, čeprav tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo tekmovalnih buč, tožijo, da je suša naredila svoje. Državnega rekorda, ki znaša 697 kilogramov (toliko je doslej tehtala najtežja buča lastnika Janka Lovšeta iz Trebnjega), pravijo, ne bodo presegli. Sicer pa na tekmovanju pričakujejo blizu 20 tekmovalcev.
■ tp
28. septembra, ob 4:53, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 21.9. Biotržnica
•	Petek, 22.9. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 24.9. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - V šoli je lepo, ker igramo se lahko
•	24.9.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - PRAVLJICA O ZLATI ROŽI v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
prireditve tudi na
www.nascas.si
Igrajo: Réphaël Ghrenassia, Joshua Ra-ccah, Géraldine Martineau Petek, 22. 9., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 23. 9., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 24. 9., ob 10.30 - Pikin kino
KVADRAT
The Square, komična drama, 142 minut (Švedska, Nemčija, Francija, Danska) Režija: Ruben Ostlund Igrajo: Claes Bang, Elisabeth Moss, Dominic West, Terry Notary, Christopher Laesso
Ponedeljek, 25. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
I	Naš čas, 28. 9. 2017, barve: CM K, stran 3
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
21. septembra 2017
Nagradna križanka »Kemična čistilnica Polak«
RADIO VELENJE
KEMIČNO ČIŠČENJE
Polak Marijana, s. p.
Koroška 44 3320 Velenje Tel.: 03/ 587 50 00
Delovni čas:
ponedeljek, četrtek: 8.00 - 17.00 torek, sreda, petek: 8.00 - 15.00 sobota: zaprto
DOLGOLETNE IZKUŠNJE
Kakovostno čiščenje: vseh vrst OBLAČIL, ODDEJ, MERINO POSTELJNINE.
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 2. oktobra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Kemična čistilnica Polak«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade (čiščenje v vrednosti 30 evrov). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
«Mk
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. septembra 2017, so:
•	Herman Majerič, Gaberke 233, 3325 Šoštanj (mobilni telefon);
•	Ivan Pritržnik, Šaleška 2 b, 3320 Velenje (majica);
•	Terezija Vrabič, Studence 31 b, 3310 Žalec (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL IPHONE
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
"	kmetijska zadruga
^Oo,


kmetijska zadruga šaleška dolina z.o.o., šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si


JABOLKA SADJARSTVA -TURN! ELSTAR, GALA Tudi v kmetijskih -trgovinah!
slo dar
dar slovenske zemlje
STISKANJE JABOLK 0,18 €/L PASTERIZACIJA 0,31 €/L
Terme Zreče
Imate težave z uhajanjem urina?
Morate pogosto na stranišče in vam
uhaja urin pri kihanju in kašljanju?
Ste imeli operacijo v mali medenici ali na prostati?
Ste pred kratkim rodili?
Imate težave s spolnostjo in erekcijo?
Lahko vam pomagamo!
JyaAJtAi01\JjdAXXS
magnetna stimulacija
Terapija je neboleča, neinvazivna, traja 20 minut Učinek zaznavamo že po 6. terapiji! Za učinkovito zdravljenje priporočamo 12-16 terapij.
Naročanje in informacije.
Recepcija zdravstva. Ponedeljekijetek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu.
(j Terme Zreče	uniturtv
@unitur_resorts
www.terme-zrece.eu
STEKLENICA JUICE, 1 L KOZARCI ZA MED, 720 ml 10 kom/3,40 €
Z vami in za vas!
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 11. do 17. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 11. do 17. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
E ".J J % • *
«

H 'h
•M
L-
N Zdravniški nasveti, ^ gost: asist. mag. f i Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Tema: preventivni ginekološki pregledi in njihov pomen
ČETRTEK, 21. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 22. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 23. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 24. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 25. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 26. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 27. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 11. do 17. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 11. do 17. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 21. 9. 2017, barve: CM K, stran 15
21. septembra 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
IŠČEM SOPLESALKO, starejšo, resno, za vadbo družabnih plesov. Gsm: 040 306 497
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvosta-
mali OGLASI
novanjski hiši v pritličju, takoj vse-ljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046. PARCELA zazidljiva na odličnem kraju v Šentilju pri Velenju se prodaja. Leži na razglednem kraju na sončni legi, popolnoma ravna, ob asfaltni cesti, drugi priključki so pogodbeno izgovorjeni s sosednje soležne parcele. Kvadratna oblika v velikosti 410 m2. Cena: 20.100 evrov. Gsm: 041 355 416.
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. GROZDJE belo in rdeče za prešanje, prodam. Gsm: 031 895 869. BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 45 in 40 EUR/m3. Gsm: 041 668 880
RAZNO
INOX sode, kuhinjo in vitrino, prodam. Nekaj pohištva pa podarim. Gsm: 041 923 954. JBL Ti1000, zvočniki, s stojali, prodam. Cena: 540 €. Gsm: 041 692 995
Postanite naročnik
«a^AS l
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
03 898 17 50 | press@nascas.si
Za naročnike do 8 številk zastonj!
GIBANJE
prebivalstva
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. 9. - 24. 9. - Andreja KU-MER PRISLAN, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Upravna enota
Velenje
SMRTI
Ni bilo smrti za objavo.
POROKE
•	CREPULJA DARIJO, Ryffstras-se 22, Che Bassel in PETKO-VIC DIANA, Smetanova ulica 68 A, MARIBOR;
•	KOREN ROLANDO, Kosovelova ulica 2 d, VELENJE in KOR-TNIK LUCIJA, Kosovelova ulica 2d, Velenje ;
•	KOTNIK SAMO, Ravne 50, Šoštanj in SKAZA VESNA, , Ravne 50, Šoštanj
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas,
ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
V tihem jutru 7. septembra se je za vedno ustavilo plemenito srce naše ljube mame, stare mame, prababice in tašče
GELCE GUČEK
3. 5 1924 - 7. 9. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam pisno in ustno izrazili sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku g. Kolarju in župniku g. Kraševcu za opravljen obred. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, prav posebna in iskrena hvala pa g. Janezu Polesu prim. dr. med. ter družini Mire in Mirana Rednak.
Z ljubeznijo in bolečino v srcih tvoji Marta, Cvetka in Tonček z družinami
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o. Koroška 48, VbIe ;
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, KONOVO, 227,9 m2, zgrajena l. 1981, 2.000 m2 zemljišča, EI iv izd. Cena: 149.000 €
Prodaja, hiša, samostojna: ŠKALE, HRASTOVEC, 219,5 m2, adaptirana l. 2006, 557 m2 zemljišča, EI iv izd. Cena: 120.000 €
vec na
■1 N	m	m m m m
www.habit.si
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
Mega
POVEŽITE SE Z NAMI
MEGATEL NUDI CELOVIT NABOR IN PODPORO TELEKOMUNIKACIJSKIH
STORITEV, KI SO INDIVIDUALNO PRILAGOJENE POTREBAM VSAKEGA
POSAMEZNEGA POSLOVNEGA UPORABNIKA.
ZVAMI ŽE 15 MEGA LET!
Še več, še boljši! Za vas smo prenovili našo ponudbo.
Več informacij o naših prenovljenih paketih poiščite na spletu ali pa se obrnite na našo prijazno prodajno službo
Mega I
W www.mega-m.si T 0377700 77 E prodaja@mega-m
iT-*,! 1 Komunalno podjetje Velenje | _ * A'	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna i ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Qf
press@nascas.si	
SVET JAVNEGA ZAVODA MLADINSKI CENTER Šmartno ob Paki
Svet Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki na podlagi 32. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 15. člena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Mladinski center Šmartno (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 29/2014) ter 16. člena Statuta Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki z dne 24.J0.2014 ter sklepa 15. seje Sveta Javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki z dne 30. 8. 2017
objavlja javni razpis za imenovanje
direktorja Javnega zavoda
Mladinski center Šmartno ob Paki
Celotno besedilo razpisa z razpisnimi pogoji je objavljeno na spletni strani Mladinskega centra Šmartno ob Paki (mcsmartnoobpaki.si) in Občine Šmartno ob Paki (www.smartnoobpaki.si).
Predsednik Komisije za vodenje postopka za imenovanje direktorja JZ MC Peter Podgoršek
\a
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnj'e slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
a "i?
(V >
o.
Deset let je že, kar v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
dragemu možu, atiju, tastu in dediju 19. septembra 2017 mineva deset let žalosti, odkar nas je zapustil dragi
IVAN TOPLER
1950 - 2007
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo!
Žena Nada, sin Dejan z Mojco, hči Melita z Miranom ter vnuki Tim, Marcel in Jan
Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ANE OVNIK
1933 - 2017
Hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani. Hvala vam za vsako besedo, za vsako misel, za vsak cvet, za vsak korak. Za vse.
Vsi njeni
I	Naš čas, 28. 9. 
2017, barve: CM K, stran 3
Turistična pravljica s plavajočim hotelom na Velenjskem jezeru
Angleški filmski producent Kent Walwin je bil ob obisku Velenja tako navdušen nad mestom in jezeri, da je pripravljen na jezeru zgraditi plavajoči hotel, razmišlja pa tudi o proizvodnji protipoplavnih hiš v Sloveniji
Mira Zakošek
Že dobri dve leti je stara zgodba, da naj bi angleški filmski producent, ki nadaljuje tudi uspešno nepremičninsko zgodbo svoje družine Kent Walwin, na Velenjskem jezeru zgradil plavajoči hotel. Takrat je obiskal Slovenijo in tudi Velenje predvsem zato, ker je iskal kotičke za snemanje svojih filmov in bil tako navdušen nad jezeri, da se je takoj odločil, da vloži tukaj svoj kapital v turi-
>
V Sloveniji naj bi Kent Walwin vzpostavil tudi proizvodnjo protipoplavnih hiš.
dokumentacije bomo potrebovali 350 tisoč evrov,« pravi Cigler, ki je tudi sam navdušen nad Velenjem, tako zelo, da se je sem preselil in zdaj živi med Velenjem, Londonom in Brusljem. »Velenjsko jezero je prečudovito, voda v njem med najčistejšimi in vse skupaj kar samo kliče po investiranju in še večjem razvoju«, pravi.
Kent Walwin je na področju investitorstva v Angliji znan po posebnih projektih in tudi tukaj si želi postaviti nekaj povsem inovativnega, kar se bo dobro vključilo v prelepo naravo, poudarja. »Hotel, ki ga želimo zgraditi, mora biti takšen, da bodo ljudje to naravo občutili, da bodo sredi nje ...« Prepričan je tudi, da Velenje, ki ima malo ho-
telskih zmogljivosti, takšne kapacitete potrebuje. Dodaja pa še, da bodo Angleži, ki občudujejo Slovenijo, zagotovo tukaj pogosti gostje.
In kako naj bi bil videti nov hotel. Skica, ki jo objavljamo, je najbolj zgovorna. Hotel bo povsem drugačen, kot smo jih vajeni, sestavljen z med seboj povezanimi 75 hišicami, razvrščenimi v obliki prstana, in bo povezan s kopnim. Hišice bodo stale na betonskih nosilcih. Od obale jih bo ločil petmetrski pas in pot, ki bo vodila do recepcije, kjer bo tudi restavracija in drugi servisni prostori. Predvideno pa je tudi, da bi stalo poleg tega še 30 hišk na
>
Projekti so v glavnem zaključeni, začetek gradnje je odvisen od posluha državnih organov, ki morajo zakonodajo prilagoditi takšni gradnji.
stične zmogljivosti. Z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem, ki je bil sicer skeptičen do ideje, še posebej, ker prejšnja zgodba, povezana z BTC o izgradnji bazenskih kompleksov ni bila uspešna, je podpisal pismo o nameri. Pa ne le to, takoj je tudi zavihal rokave in začel aktivnosti, ki so danes tako daleč, da sanjsko zgodbo lahko onemogoči le slovenska zakonodaja, ki tovrstne gradnje v svojih zakonih še nima.
Aktivnosti mu v Velenju vodi Mihael Cigler, poslovnež in lobist z dobrimi zvezami v Sloveniji in tujini. O projektu sem se pogovarjala z njim, preko Skypa pa tudi s Kentom Walwinom.
»Projekti so praktično pripravljeni, samo zanje in za pripravo
obali. Hišice bodo luksuzno opremljene, vsaka pa bo imela tudi svojo veliko teraso. »Projekt je zasnovan ekološko, s čim manj posegi v okolje, samoo-skrbno, s čim manjšo porabo električne energije,« poudarja Mihael Cigler, ki tudi to načrtovanje usklajuje z arhitekti. Vse je za gradnjo tako rekoč pripravljeno, nadaljnje aktivnosti so odvisne od razumevanja države za takšen gradbeni poseg in pridobitve potrebne dokumentacije, s čimer se ukvarja pravnica, ki jo imajo prav tako zaposleno. Tako Cigler kot Walwin računata na razumevanje. Res je sicer, da gre v naši državi za prvi takšen način gradnje, ki pa je v eksotičnih državah že dolgo uveljavljen. Oba sta tudi prepričana, da ima
Mihael Cigler: »Upam, da bo država prisluhnila ambicijam in priložnostim, ki jih ta naložba ponuja tukajšnjemu okolju.«
Kent Walwin: »Velenje je čudovito mesto z visoko razvito proizvodnjo in prelepim naravnim okoljem, kar daje odlične priložnosti za sprostitev, seveda pa vse to kar samo po sebi kliče po vlaganjih v turistični razvoj.«
ta prostor ogromne turistične potenciale in da bo nov hotel
na vodi »živel« vseh 365 dni v letu. Pozdravljata, da tudi mesto seli vse več aktivnosti na to območje, ki v bodoče ne bo name-
njeno zgolj sprehajanju in nekaterim športnim aktivnostim. Veliko si obetata tudi od razvoja tehnološkega parka, ki je v njegovi neposredni bližini.
Kent Walwin pa išče v Sloveniji še druge poslovne priložnosti. Med drugim razmišlja, da bi tu razvil proizvodnjo protipoplavnih hiš za mednarodne trge. Za to vidi, glede na bogate zaloge lesa in odlično razvito industrijo bele tehnike, odlično priložnost. Seveda pa je našel kar nekaj kotičkov tudi za snemanje svojih filmov. V Velenju pa se želi v kratkem predstaviti tudi s svojo gledališko predstavo.
■
Za Kajuhove ideale se je tudi danes in jutri vredno boriti
Zavodnje, 17. septembra - Na
Žlebnikovi domačiji v Zavo-dnjah je Občina Šoštanj postavila Kajuhovo spominsko obeležje in se s tem poklonila svojemu rojaku, pesniku, borcu, uporniku ter pomenu njegovega dela. Objekt so minulo nedeljo predali svojemu namenu, lokalna skupnost pa je stal 150 tisoč evrov. Slovesnosti so se med drugim udeležili dr. Matjaž Kmecl, Stane Mele, ministrici za obrambo Andreja Katič ter za šolstvo, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Župan občine Šoštanj Darko Menih je med drugim dejal, da občina zgodovinskim dejstvom posameznikov in skupnosti daje svoj pomen. Tako so rojaku Karlu Destovniku Kajuhu že postavili nekaj spominskih plošč, kip v Kajuhovem parku, doprsni kip pred šoštanjsko osnovno šolo, po kateri nosi ta tudi njegovo ime, imajo Kajuhovo ulico. Vso pozornost so sedaj strnili še v spominski objekt na Žlebnikovi domačiji, ki bo - verjame - dobro služil svojemu namenu. Zahvalil se je družini Terbovšek, ki
Občina Šoštanj se je poklonila pesniku, borcu Kajuhu še s spominskim objektom - Milan Brglez: smo uspeli uresničiti Kajuhovo vizijo lepšega sveta?
je občini prijazno odstopila prostor, na katerem stoji objekt, in vsem, ki so sodelovali pri njegovi postavitvi.
Slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je menil, da sodi Kajuh med velike slovenske pesnike, ki ga ni mogoče spregledati, je nadčasen, predvsem pa še danes aktualen. Označil ga je za človeka, pisanega z veliko začetnico, za človeka, ki je iskal in si prizadeval za boljši svet. Vprašal se je, ali smo po 75 letih uresničili njegovo vizijo takega sveta, so vojne, nasilje, krivice postali del preteklosti. Brglez verjame, da je večina ljudi takih, ki si prizadeva biti človek človeku in brat bratu. »Kajuh s svojo poezijo sporoča, da želi svet, ki izhaja iz človeka in se k njemu tudi vrača. Takšen svet smo sposobni zgraditi tudi mi, če se ne bomo nenehno spotikali ob naše svetovnonazorske razlike, če ne bomo vsakega mednarodnega in družbenega problema izrabili za nabiranje notranjepolitičnih točk, korak za korakom poskušali preseči ozke interese in skupaj stopili na-
sproti ljudem, če bomo na prvo mesto postavili dialog in spoštovanje. »Prav zaradi svoje rahločutnosti, občutljivosti za krivice in želje po miru je Kajuh - tako Brglez - še danes izjemno priljubljen pesnik, ki navdušuje tudi v tujini. O tem zgovorno priča naklada njegovih del in dejstvo, da so ta prevedena v kar 23 jezikov. Milan Brglez se je zahvalil za skrb, za spomin in opomin na borca, narodnega heroja in pesnika Karla Destovnika Kajuha. V njem ne vzbuja le globokega spoštovanja, ampak tudi ponos, saj je bil dijak prve celjske gimnazije, ki stoji v ulici z njegovim imenom in jo vsi poznajo prav po tem. »Simbol in ime, ki mu je vredno slediti in za katerega vizijo ter ideale se je tudi danes in jutri vredno boriti,« je sklenil slavnostni govornik.
Kulturni program so pripravili recitatorji osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in oktet Kajuhove gimnazije Celje.
a Tatjana Podgoršek