KRONIKA
Profesor Silvo Kranjec — osemdesetletnik
Naključje je hotelo, da v letu 1972, ko Geografsko društvo Slovenije praz­
nuje svojo petdesetletnico, doživlja svoj osemdesetletni jubilej tudi eden od 
njegovih najstarejših živečih članov in aktivnih sodelavcev, prof. Silvo 
Kranjec.
Rojen 31. decembra 1892 v Ljubljani, je jubilant po končanem gimna­
zijskem študiju v letih 1912—1916 študiral na dunajski univerzi zgodovino in 
zemljepis, po vrnitvi iz vojske leta 1919 pa je postal srednješolski profesor 
obeh predmetov v Ljubljani. V tem poklicu je ostal — z izjemo let 1938— 
1945, ko je bil prosvetni inšpektor — do svoje upokojitve leta 1959.
V letih po prvi svetovni vojni, ko so mladi ljubljanski geografi ustanav­
ljali Geografsko društvo, se je njihovi dejavnosti kot nekakšen »senior« (če­
prav šele tridesetletnik) pridružil tudi prof. Kranjec. Med prvimi predavanji 
v okviru mladega društva je bilo njegovo predavanje o »politični geografiji 
nove Evrope«. Vsa predvojna leta, od leta 1925 do leta 1941. je bil odbornik 
Geografskega društva, nekaj časa njegov podpredsednik in v letih 1938—1940 
sourednik »Geografskega vestnika« za šolsko geografijo. Tudi v povojnih le­
tih je bil dolga leta član društvenega nadzornega odbora, predvsem pa stalen 
aktivni udeleženec geografskih zborovanj, kjer smo ga srečavali do zadnjih 
let, ko so ga pričele zavirati zdravstvene težave.
Prof. Kranjec je bil tipičen učenec dunajske zgodovinsko-zemljepisne 
univerzitetne šole, ki je vzgajala svoje študente dokaj enakomerno v obeh 
predmetih. Podobno kakor sprva tudi drugi učenec iste šole, pokojni prof. 
Anton Melik, se je prof. Kranjec skoraj enako zanimal za oba predmeta, bil 
član obojih strokovnih društev, sodeloval pri njihovih glasilih ter se udele­
ževal njihovih zborovanj. Zlasti blizu so mu bila mejna področja med obe­
ma strokama, pa metodika njunega pouka, ki ju je pri nas že po tradiciji v 
šoli tesno povezovala ter ju v precejšnji meri veže še danes. S tem v skladu
jc  tudi K ran jčevo  zan im an je  za zgodovino geografije. V tem pogledu je  zna- 
čilen zlasti n jegov prispevek o geografiji v jubilejnem zborniku »Slovenske 
matice« iz le ta  1964.
Če pregledamo spodaj objavljeno obsežno bibliografijo jubilanta, se
nam  iz n je  dobro pokaže ves značaj n jegovega strokovnega dela. Pokaže se 
nam  povsem  takšen , k ak o r ga je  ju b ila n t sam  označil v nedavnem  pism u n a ­
šem u u redn ištvu  z besedam i: » ...  p isa l sem b rez  znanstven ih  am bicij, bo lj iz 
vese lja  do šole in  obeh p redm etov  te r  n jih  p o pu la rizac ije  . .  .«. Ce to  p o u d ar­
jam o, smo seveda daleč od tega, da b i te  v rs te  delo podcenjevali, p re j n asp ro t­
no, zdi se nam , da ga danes m arsikdaj p reveč zanem arjam o. B ib liografija  pa 
pokaže m orda tudi, da se je  teža v K ran jčevem  pedagoško-publicističnem  delu 
ven d ar p revesila  bolj na zgodovinsko stran , da so zlasti n jegovi zgodovinski 
p riro čn ik i im eli n a jv eč  uspeha in  učinka. V endar ne g re  pozabiti, da je  ju ­
b ilan t p r ip ra v il skupaj s sodelavci tudi okoli deset geografskih  učbenikov, 
od k a te r ih  so n ek a te ri še danes v rabi.
S svojim  peresom  je  prof. K ran jec  tud i sicer k lju b  visokim  letom  in 
raz rah ljan em u  zd rav ju  še vedno ak tiven . To dokazu je jo  poleg d rugega njegovi 
p rispevk i o L ju b ljan i o novem  »K rajevnem  leksikonu Slovenije«, k i so med 
na jb o ljš im i v te j kn jig i. S lovenski geografi mu želimo, d a  bi po podobnih po­
teh  še dolgo lahko  p rispeval k n a d a ljn ji izg rad n ji naše >geografske ku lture« .
Svetozar Ilešič
B IB L IO G R A F IJA  P R O F . S ILV A  K R A N JC A  
K n jig e
i r e g le d  z g o d o v in e  S rb o v , H rv a to v  in S lo v e n c e v . L j u b l j a n a  1925. (VI) +  115 s tr .
Zgodovina S rbov. P rcv u ljc  1927. 254 +  (II) s tr .
K ako smo se  zed in ili. (M ohorjeva k n již n ic a  25). C e lje  1928. 142 _+ (II) s tr.
P reg led  zgodovine Jugoslovanov . 2. izd. L ju b lja n a  1932. (IV) +  132 s tr .
Sodeloval p r i  k n jig a h :
B orbe za J ad ran . V k n jig i: B oh inec-K ran jec-D ob ida : N aže in o rje . C e lje  1933, 55—104. — Isto  v 
n e sp rem e n je n i iz d a ji J a d ra n s k e  s tra že  v C e lju  , 1933.
G e o g ra fija . V k n jig i: S lovenska  M atica 1864—1964. Z born ik  ra zp rav  in  č lankov . L ju b lja n a  
1964, 195—219.
L ju b lja n a . V K ra jev n em  lek sik o n u  S lo v en ije  II (Jed ro  o s re d n je  S loven ije  in n je n  jugovzhodni 
de l) . L ju b lja n a  1971, 293—344.
Sodeloval p r i  p rev o d u :
Zgodovina narodov  Ju g o slav ije . 2. k n jig a : O d z ače tk a  XVI. s to le tja  do konca  XVIII. s to le tja . 
P rev e d li S ilvo K ran jec , M irko  A vsenak , F e rdo  G estr in  in Bogo G ra fe n a u e r . L ju b lja n a  1959.
U č b e n i k i  i n  s k r i p t a
O snovn i p o jm i z em ljep isa  za I. raz red  s re d n jih  in so rodn ih  šol (sk u p a j z L. V azzazom ). L ju b ­
l ja n a  1938. 113 +  (IV) s tr .  — 2. po p r. izd . z naslovom : Z em ljep is  za 1. ra z re d  s re d n jih  in 
m eščansk ih  šol. L ju b lja n a  1943, 112 s tr .
Z em ljep is  za  I. ra z re d  g im nazij (sk u p a j z L . Va2zazom ). L ju b lja n a  1949, 158 -+- (II) s tr .  — 2. izd. 
1;947, 132 +  (II) s tr .,  3. izd. 1948, 140 +  (IV) s tr .  N ove, sp re m en je n e  iz d a je  1950, 1952, 1953, 
1954, 1956.
O bčn i zem ljep is  za  v iš je  ra z re d e  s re d n jih  šol (sk u p a j z V. Bohincem  in R. S avn ikom ), I. de l.
L ju b lja n a  1949, 316 +  (II) s tr .  — 2. izd. 1951, 214 +  (II) s tr.
O pča g e o g ra fija  za više ra z re d e  s re d n jih  ško la  (z is tim a so av to rje m a), I. dio. P reveo  Zv.
P e te k .  Z a g re b  1951, 228 s t r .  — 2. iz d . 1952.
Z em ljep is  za t r e t j i  ra z re d  osnovn ih  šol (skupa j z L. V azzazom ). L ju b lja n a  1951. 80 +  (XX) s tr.
Z em ljep is  za č e tr ti  ra z re d  osnovnih  šol (sk u p a j z L . Vazzazom ). L ju b lja n a  1951, 70 +  (II) s tr.
N avod ila  za u p o rab o  učben ikov . Z em ljep is  za 3. ra z re d  in  4. ra z re d  osnovnih  šol (K ran je c— 
V azzaz). L ju b lja n a  1951, 8 s tr.
Z em ljep is  FLR Ju g o slav ije  za v iš je  g im naz ije  (skupa j z VI. L ebanom ). L ju b lja n a  1954, 186 +
(lil) s tr .  — 2. izd. 1955, 186 +  (III) s tr .  Nove sp re m en jen e  iz d a je  a li p o n a tis i 1958, I960,
1963, 1968, 1971.
Z em ljep is  Ju g o slav ije  za  IV. ra z red  g im nazij (skupa j z R. Savnikom ). L ju b lja n a  1956, ponatis
1957, 174 +  (II) s tr .  — 2. izd. z naslovom : Z em ljep is  Ju g o sla v ije  za 8. ra z red  osnovnih  šol,
1958, p o n a tis  1961, 170 +  (II) s tr .  — 3. izd. 1958, p ona tis  1963, 170 +  (II) s tr .
G o sp o d arsk a  g eo g ra fija  sv e ta . D opisna  eko n o m sk a  s re d n ja  šo la, L ju b lja n a  1957. Zv. 1—5, 101
s tr .  (c ik l., s k r ip ta ) .
G o sp o d arsk i zem ljep is  (skupa j s T. O blakom ). D opisna ekonom ska  s re d n ja  šo la, L ju b lja n a  
1961. Za I. le tn ik . S slikovn im i p rilogam i.
D ružbeno-ekonom ske  v ede  (sk u p a j s T. O blakom  in P. U ra n k a rje m ). I (G ospodarsk i zem ljep is  
in  zgodovina, 201 s tr .) ,  II (Zgodovina, 231 s tr .) .  C ik l. L ju b lja n a  1961.