Stanislav Južnič Naravoslovno-matematična in glasbena dela jezuitov v Turjaški »knežji« fidejkomisni knjižnici JUŽNIČ Stanislav, prof. dr., Oddelek za zgodovino Univerze v Oklahomi, Norman, ZDA 929 Volf Engelbert Turjaški 001.821: 929 Volf Engelbert Turjaški NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA IN GLASBENA DELA JEZUITOV V TURJAŠKI »KNEŽJI« FIDEJKOMISNI KNJIŽNICI Opisujemo poglavitna dela graških jezuitov v knjižnici njihovega najpomembnejšega ljubljanskega prijatelja in nekdanjega študenta, deželnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turjaškega. Ob njih omenjamo še dela drugih habsburških jezuitov, pa tudi dela najvidnejših rimskih in nemških jezuitov. Petnajstletni Volf se je med zadnjimi Kranjci vrnil v katoliški vero tudi zato, ker sicer ne bi smel študirati na univerzi v Gradcu. Med graškim študijem je prišel v stik s sodobno znanostjo in za svojo knjižnico nabavil številna dela graških jezuitov. Nekatere rokopise iz Volfove knjižnice prvič predstavljamo javnosti. Volf je svoja študijska leta nadaljeval v Severni Italiji, saj so zavoljo tridesetletne vojne nemške univerze izgubile prestiž. Tako se je navzel predvsem italijanskih ali celo beneških vplivov, ki so bili značilni za Ljubljano dotlej, manj pa pozneje. Volf je v Ljubljano vpeljal italijansko operne, glasbene in fizikalne novosti Galilejevega toskanskega in Kircherjevega jezuitskega rimskega kroga. Ključne besede: Turjaška »knežja« fidejkomisna knjižnica v Ljubljani, zgodovina matematike, zgodovina fizike, zgodovina glasbe, jezuiti. JUŽNIČ Stanislav, Ph.D., Professor, Department of History, University of Oklahoma, Norman, USA 929 Volf Engelbert Turjaški 001.821: 929 Volf Engelbert Turjaški NATURAL HISTORY-MATHEMATICAL WORKS OF HABSBURG, GERMAN, AND ROMAN JESUITS AT PRINCE AUERSPERG'S TRUST LIBRARY OF LJUBLJANA Count Volf Engelbert Auersperg, once a student ofthe Graz Jesuits, was also their greatest patron. The article describes the most important works of the Graz Jesuits held by the Volf Engelbert Auersperg library, as well as giving a brief depiction of the works of other Habsburg, Roman and German Jesuits. Fifteen year-old Volf was one of the Carniolans to revert to the Catholic faith, otherwise he would not have been permitted to study at Graz University where he first became acquainted with early modern science, and compiled a considerable personal collection of Graz Jesuit manuscripts and books, of which several are described for the first time in this article. When the German universities lost their standing because of the Thirty Years War, Volf continued his studies in Northern Italy. Here Volf was influenced by Italian and even Venetian culture, the effects of which were significant also at that time in Ljubljana and which tapered off later when German ascendancy prevailed. Volf introduced the opera, music, and the physics innovations of Galileo's Tuscan and Kircher's Roman Jesuit circles to Ljubljana. Keywords: Prince Auersperg's Trust Library of Ljubljana, History of Mathematics, History of Physics, History of Music, Jesuits. VSE ZA ZGODOVINO 131 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 Uvod Deželni glavar Volf Engelbert Turjaški je ljubljanskim jezuitom iz deželnih zalog priskrbel 150 starov pšenice, ki je bila vredna prav tolikšno število goldinarjev Leta 1652 je za jezuitski kolegij sezidal obsežen zid in posredoval, da je dežela Kranjska dala kolegiju hišo v bližini ter 1500 goldinarjev za gradnjo nove šole. Leta 1655 je ljubljanskim jezuitom daroval knjige, po smrti pa jim je zapustil 3000 goldinarjev obrestne mere. Prve kataloge Volfovih knjig je sestavil njegov najboljši prijatelj in prvi knjižničar, jezuit Janez Ludvik Schönleben. Kako so študentska popotovanja vplivala na Volfovo politiko in zbiranje znanstvenih knjig? Volf, študent v Gradcu Preglednica 1: Študentska leta Volfovega očeta Ditriha Turjaškega, njegovih bratov in sinov Ime Študij (vir) Profesorji Herbard,Vajkard Strasbourg, 1587 Dltrlh Strasbourg, 1591 Herbard, Vajkard, Dltrlh Tübingen, 26.8.15921 Maestlln, astronom Dltrlh Padova, 1596 Galllel, matematik, 1592-1610 Volf Ljubljana, 1625- Poljak Albert 0cicky, rektor Volf Gradec, 1627, poezija2 Durand, filozofija s fiziko, 1628- 1630; Kobav, repetitor matematike, 1627- 1633 Volf Benetke, Padova, Bologna Volf Dunaj, 1629 Guldin, matematik, 1623-1637 Volf Siena, 15.6.1630—; višje študije, univerza3 Gallacclni, matematik Volf Cleves, 16314 Herbard München, 1630-23.1.1632 Nižje študije jezuitskega kolegija, nato na dvoru5 Herbard Strasbourg, 1631-21.1.16326 Nižje šole Herbard Gradec, pomlad 1633—jesen 16337 Durand, matematik, 1632-1654 Janez München, 1630-15.1.1632 Nižje študije jezuitskega kolegija, nato na dvoru. Filozof Franz Schildt8 Janez Strasbourg Nižje šole0 Janez Bologna, pomlad 1633—jesen 1633 Rlccioll Janez Siena, junij/julij 1635—163610 Gallacclni Preinfalk, Miha. Auerspergi. Po sledeh mogocnega tura. Zgodovinski Institut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 2005, str. 99, 111; Hermelink, Heinrich (ur.). Die Matrikeln der Universität Tübingen. Kraus reprint, Nendeln/ Liechtenstein 1976. 1. knjiga, str. 696. Lukäcs, Ladislaus S. J Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae S. I. II (1601-1640). Institutum Historicum S. I., Romae 1982; Von Radics, Peter. Denner. Der verirrte Soldat; oder: Des Glücks Probirstein. Ein deutsches Drama des XVII. Jahrhunderts aus einer Handschrift der k.k. Studienbibliothek in Laibach. Franz Suppan, Agram 1865, str. X; Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz 1977, 1. knjiga, str. 82. Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena (1573-1738). 1-2. Max Niemeyer, Tübingen 1962. 1. knjiga, str. 255. Von Radics, Peter. Ernstes und Heiteres aus einer Cavalierbibliothek des 17. Jahrhunderts. Vi Bilder Oesterreichischer Vergangenheit und Gegenwart. 1885, 3/12; str. 416-421. Separat: IVt Ernstes und Heiteres aus einer Cavalierbibliothek des 17. Jahrhunderts. Sacher-Masoch, Leipzig 1885, str. 26-36, tu str. 36; Bircher, Martin. The "splendid library" of the Counts of Auersperg in Ljubljana. The German Book 1450-1750. (ur. Flood, John L.; Kelly, William A.). British Library, London 1995, str. 285-297, tu str. 286. Sienell, Stefan. Die geheime Konferenz unter Kaiser Leopold I. Personelle Strukturen und Methoden zur politischen Entschei-dungfindung am Wiener Hoff. Peter Lang, Frankfurt am Main 2001, str. 87; Mecenseffy, Grete. Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Werken des Johann Weikhard Auersperg (1618-1677). Archiv für österreichische Geschichte. 1938, 114/2; str. 295-509, tu str. 299. Von Radics, Peter. Ernstes und Heiteres aus einer Cavalierbibliothek des 17. Jahrhunderts; str. 34. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA_ZGODOVINA ZA VSE Volf Engelbert Turjaški je leta 1627 študiral poezijo v Gradcu kot 104. dijak Wolffgangus Engel-bertus L. Baron ab Auersperg Dominus in Schemberg. Med njegovimi sedemindvajsetimi sošolci so bili iz krajev, poseljenih tudi s Slovenci, tile: Peter Anton pl. Trost iz Gorice, Ludovik pl. Bonomus (Bonomo) iz Trsta, Bernard Peter Gallus iz Gorice, Johannes Peterlin iz Ribnice, novomeški meščan Michael Sgai-ner, Peter Rugerius iz Gorice, Stephan Renzicher iz Gorice, Leonard Schock iz Kranja, Gregor Scholz iz Celja in Abraham Miernig iz Celovca. Tik pred njihovim vpisom je bil graški rektor Rafael Kobencl (10. 8. 1621-26.1. 1626) slovenskega rodu, v njihovem času pa je rektorsko palico že prevzel pater Marcellus Pollart (Pollardt, Pallart, 16. 1. 1626-27. 9. 1628). Februarja 1627 je Pollart odslovil z univerze vse nezakonske otroke in heretike. Med slednje so seveda spadali predvsem protestanti; tako je moral Volf dve leti prej prestopiti v katoliško vero, da se je sploh lahko vpisal na graške nižje študije. Leta 1627 je bil prefekt Volfovih nižjih študijev in dekan jezikoslovja Vincentius Amigoni (Amigoli). Leta 1657 je retoriko v Gradcu študiral sin Volfovega bratranca, grof z enakim imenom - Volf Engelbert Turjaški.11 Preglednica 2: Turjaški študentje v Gradcu12 Številka matrikulacije v določenem letu in ime Leto matrikulacije 104. Volf Engelbert, baron 1627 (poetika) Volf Engelbert, grof (*1641) 1657 136. Joannes Jacobus, grof 1670 125. Franciscus Antonius, grof 1671 77. Theodoricus, grof 1673 164. Leopoldus, grof 1676 133. Georgius Sigismondus Weichardus, grof 1685 177. Joannes CarolusJosephus 1687 12. AdamusSiegfridus, grof 1692 1179. Wolffgangus Jacobus, grof štajerski Promocija Preglednica 3: Profesorji matematike in fizike v Gradcu v Volfovi dobi13 Leto, matematika/fizika Učitelj (navedba pri Lukäcs, 1978/1: ali 1982/2) Simeon JoannesSededus 1618 M (Andritsch, 1977,1: XXV), 1619 F (2:215) (Siderius, *1586, Moldauthen na Češkem; 11629, Praga) Michael Sumerecker, rektor, 1638-1640 1618 F (2:200; Andritsch, 1977,1: XXV) Volfgang Quelmetz 1612-1619 M (2:113,125,138,150,162) HenricPhilipp 1611F (2:113) Joannes Heumondt (Heumont, *1676, Lorena; 11617, Gradec) 1612,1615 F (2:113,125,162) 7 Prav tam, str. 36; Steklasa, 1881, str. 613. 8 Sienell, n. d., str. 87; Mecenseffy, n. d., str. 299-300. 9 Herbarda in Janeza Knod (1897) ne omenja. (Knod, Gustav C. (ur.). Die alten Matrikeln der Univeristät Strassburg 1621 bis 1793. Kraus-Thomson, Nendeln/Liechtenstein 1976). 10 Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 263. 11 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz Band 6/2 (1630-1662). Graz, 1977, 1. knjiga, str. XVII, XIX, XXVII, 80, 82; izdaja 1980, 2. knjiga, str. 103. 12 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz, 1977, 1980. 13 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 6/2 (1630-1662). Graz 1980,1. knjiga, str. XXV, 2. knjiga, str. XVII; Lukäcs, Ladislaus S. J Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae S. 1.1 (1551-1600) in II (1601-1640); sporočilo dr. Jerneja Sekolca 7. 1. 2006. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 Leto, matematika/fizika Učitelj (navedba pri Lukacs, 1978/1: ali 1982/2) Paul Guldln 1618-1619 M, pisec 1637-1644, prefekt M 1639 (2:201,215,437, 496,518) Joanes Gans (Jansonius, * 1591, Würzburg; 11662, Dunaj) 1616,1617,1621 M (2:187,236; Andrltsch, 1977,1: XXII) Joanes Molltoris 1621F (2:236) Andrej Kobav 1614-1633,1639,1640,1645-1649 M (2:247,261,309,322,335, 350,494,522) Georgius Dobronoki 1624 F (2:275) Mattheus Cossublus 1624 F (2:247) Joannes Nerovius (Neronis) 1623 F (2:261) Janez Muchan 1623,1624-1625,1627 M (2:275,285) Philipp Alegambe (Allegambe, *1592, Bruselj; 11652, Rim) 1625 F (2:285) Andrej Zergol (Cergol) 1624,1626,1630 M, 1640 F (Andrltsch, 1977,1: XXIV; 2:275,335,528) Bonifacius Förch 1629 F (2:322) Hermannus Horstlus (*1600, Hezogenbusch v Brabantu; 11675, Dunaj) 1630 F (2:335; Andrltsch, 1977,1: XXII) Lucas Krajačlč 1630 F (2:335) Balthasar Conrad 1630 M (Andrltsch, 1980,2:4) Zacha rias Trinkeli us 1633 F (2:368) Joannes Benderus 1633 F (2:368) Thomas Jasberlnl 1628,1634 F (2:309 403) Paulus Opazewskl 1634 F (2:403) Leonardus Bachin (*1602, Gradec; 1 1665, Gradec) 1635 F (2:423) Hieronymus Marentz 1633 F (2:385) Franciscus Pizzon 1636 F (2:441) Bernardus Geyer 1637 F (2:460) Georgius Plazer 1637 F (2:461) Joanes Baptista Suadonella (Zuadonella) 1638 F (2:479) Georgius Schimonski 1638 F (2:479) Sigismundus Mogilnicki 1639 F (2:497) Philippus Müller 1639-1640 F (2:496,519) Joannes Betholdus 1640 F (2:518) Jakob HonoratusDurandus 1629 F, 1632-1644 M (2:385,403,423,441,460,478,495) Henrlcus Oderwolff, Matthlas Klrchmayr 1638 M (2:479) Michael Kodeila (Codella) 1638,1654- M (2:479; Andrltsch, 1980,2: XVII) Michel Halntz (Heinz, *1625, Graz; 1684) 1643,1654 M (Andrltsch, 1980,2: XXI) Mathlas Kirchoffen 1650-1653,1659-1660 M Janez Cruxllla 1656 M (2:265) Franciscus Menegatti (*1631;1710) 1659-1661 M (Andrltsch, 1980,2: XVIII) Christopherus Dell (*1630, Celovec; 1683, Celovec) 1663 M 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Preglednica 4: Jezuitski profesorji matematike in fizike na Dunaju v Volfovi dobi14 Leto, matematika/fizika Učitelj (navedba po Lukäcs, 1978/1: ali 1982/2) Alfonsus Seldettl (Seldettl) 1610 F (2:98) Bartholomeaus Wetzger 1611F (2:111) JoannesNagy 1603,1608 M+F (2:25,79), 1613 F+M (2:136) Joannes Ostorolus 1612 F (2:115) Thomas Polltlus 1614 F (2:149) Andreas Schwaiger 1615 M (2:161) Daniel Waza relli (Vasarhelyl) 1615 F (2:161) Martinus Malczigk (Melczigg) 1617,1618 F (2:185,199) Josephus Metsler 1620 F (2:225) Joannes Rumer 1620 F (2:226) Georgius Slglsmundl (*1589, Leltmerltz na Češkem; 11633, Znalm) 1618,1620,1621 M (2:226,234) Mathias Bastiantzz (Boštjančič) 1621F (2:234) Georgius Nagy 1622 F (2:245) Eustachius Steinaperger 1623 F (2:258) Paul Guldin 1622,1623,1624 M (2:245,258,273) GasparusTausch 1624 F (2:273) Joannes A. Gratz 1627 F (2:295) Leonardus Bagnus 1628 F (2:307) Josephus Kupferschiz 1625,1629 F (2:283,320) Laurentius Kintopf 1630 M (2:333) Philippus Divinar 1630 F (2:333) JurijTurkovic, Hrvat 1631F (2:350) Andreas Zergoll 1632,1633 M (2:363,381) Petrus Duchastel 1632 F (2:363) Leonardus ßachin (*1602, Gradec; 1665, Gradec) 1633 F (2:381) Bernardus Geyer 1634,1635 N (2:401,419; Andritsch, 1980,2: XX) Laurentius Sengsenschmidt 1631,1634 F (2:347,400) Bonifatius Förg 1635 F (2:419) FerdinandusSinabel 1637 F (2:458) Joannes Baptista Schwanari 1627 M, 1637 (2:295,458) Leonardus Rolinus 1638 F (2:476) CarolusSinich 1638 F (2:476) Janez Cruxilia 1657 M (2:265) 14 Lukäcs, Ladislaus S. J. Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae S. 1.1 (1551-1600) in II. (1601-1640). Institutum Historicum S. I., Romae 1978, 1982. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE_ leto xiv, 2007, št. 1 Volf v Sieni Preglednica 5: Devetnajst turjaških študentov v baročni Sieni Številka matrikulacije in ime Datum vpisa Plačilo Weigle, 1962 181. Andreas (*1556/7,Šumberk;t1594) 28.4.1574 1 skud 1 48 3244. Weichardus (*1575; +1607); Volfov stric 1.6.1601 2skuda 1 153 3787. Georglus Jacobus, baron (*7.9.1586; t26.5.1649, St. Pölten) 14.6.1605 1 171 5064. Johanes Stephanus, baron (*1594; t28.2.1620, Horn) 22.2.1616 1 214 6322. Volf Engelbert, baron (*1610) 15.6.1630 1 255 6455. Sigismund Erasmus, baron (*2.5.1613; 125.12.1661) 28.12.1634 2skuda 1 260 6456. Wolfgang Matheus, baron (*16.9.1616, St. Leonard; t24.5.1678) 28.12.1634 2skuda 1 260 6541 Janez Vajkard, grof (*1615) grof 1635 3skude 1 263 6742. Johann Andreas, grof (*1615, Ljubljana; 11664); Volfov bratranec 24.7.1636 2skuda 1 271 7756. Johannes Herbardus, grof 19.7.1662 2skuda 1 310 8469. Wolfgang Jakob grof (*25.7.1656, Brestanica; ti700); Volfov nečak, Herbardovsln 1678 1 338 8472. Franc Anton, grof (*16.1.1659, Samobor; +15.4.1729, Križ); Volfov nečak, Herbardovsln 1678 1 338 8473. Franclscus Carolus, grof; pozneje 3. knez 22.5.1678 2skuda 1 338 9002. Wolfgangus Honorlus, baron 8.6.1691 1 skud 1 358 9094. Georglus Sigismundus Weichardus, grof (*16.12.1674, Gradec; +25.9.1734, Gradec) 1693 1 361 10001. Andreas Christianus Disma, grof (*11.11.1680, Kirchberg am Wald; +27.12.1742, Soteska) 2.11.1707 1 395 10061. Christopherus Albertus, grof (*11.7.1689;+29.8.1717, Brelsach) 29.11.1708 1 397 10413. Aleksander, grof (* 14.9.1702; +12.6.1759, Šrajbarskl turn); Herbardovvnuk 26.7.1721 1 414 10493. Wolffgang Moritz, grof (*29.12.1707, St. Pölten; +25.5.1756) 3.9.1727 1 419 Turjačani so se na univerzo v Sieni vpisovali stari od 18 do 23 let; le Vajkard 1575) in Andrej Kristjan Dizma (*1680) sta bila nekoliko starejša. Trije sienski študentje so bili Herbardovega rodu s Šrajbarskega turna, dva sta bila kneza, približno polovica turjaških sienskih študentov pa je izhajala iz vej zunaj Kranjske. Volf je bil 6322. sienski študent, Janez pa je kot 6541. moral ob vpisu odšteti 3 skude,15 vredne v tistih časih neposredno po najhujši inflaciji 21 florentinskih lir. Oba sta bila vpisana med visokim plemstvom grofov in baronov, tako kot leta 1635 Janezov sošolec Janez Ambrož grof Thurn-Valsassina (Joannes Ambrosius Turrianus et Valsassina Comes) pod številko 6553,16 radovljiški graščak in pozneje lastnik ene boljših kranjskih knjižnic z Galilejevimi deli. Drugi kranjski sošolec Tobija Engelhauser je bil dne 12. 5. 1635 vpisan pod številko 6571 med nižjim plemstvom in meščani; tako je plačal le 3 skude, trikrat manj od Janeza Vajkarda Turjaškega.17 Volfov bratranec Janez Andrej Turjačan je 24. 7. 1638 plačal 2 skuda kot 6742. študent v Sieni ob svojem ljubljanskem sosedu Janezu Andreju grofu, pozneje knezu Porcia, ki je dobil naslednjo številko 6743.18 Tretji turjaški knez Franc Karel je 22.9.1678 ob vpisu na univerzo v Sieni plačal 2 skuda. Nobeden od Turjačanov ni bil promoviran v Sieni, saj so se tam predvsem navadili svetovljanstva. Do leta 1804 so v Sieni doktorirali štirje kandidati iz Kranjske, med njimi dva Ljubljančana. Večinoma so študirali 15 Wolfgang Engelbert baron Auersperg Dom in Sekau und Seiseberg (Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 255, 263). 16 Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 264; Smole, Majda. Graščine na nekdanjem Kranjskem. DZS, Ljubljana 1982, str. 407, 691. 17 Weigle, Fritz Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 265. 18 Prav tam, str. 271. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE pravo.19 Tudi sin Volfovega mitničarja Janez Danijel pl. Erberg je končal svoje študije v Sieni. Leta 1667 je diplomiral v Gradcu in nadaljeval študij na Dunaju pri Georgu Wohinzu (Bohincu) s pravno disputacijo leta 1671.20 Leto dni pred Janezom Vajkardom Turjaškim je v Sieni matrikuliral njegov poznejši sodelavec med člani Leopoldovega cesarskega tajnega sveta, Johan Adolph pl. Schwartzenberg.21 Vpisali so ga pod številko 6444 takoj za bratom, s katerim sta skupaj popotovala in študirala v Parizu. Na univerzo v Sieni se je dne 4. 1. 1626 vpisal poznejši cesar Ferdinand III.; kot petinpetde-seti gojenec je plačal kar 40 skudov. Leta 1586 se je markiz Karel Avstrijski vpisal kot enajsti dijak, leta 1577 pa je matrikuliral kardinal Andrej Avstrijski.22 Univerzo v Sieni so ustanovili sredi 13. stoletja, posebno pa se je razširila s prilivom bolonj-skih profesorjev in študentov leta 1321. Siena je bila konzervativna tako glede literature, kot glede upodabljajočih umetnosti; tako se humanizem v njej ni posebno razmahnil. Največji sin Siene je bil Enea Silvio Piccolomini, po katerem se še danes imenuje knjižnica v Sieni. Vseeno pa Volf razen del očetovega padovskega profesorja Francesca Picco-lominija ni nabavil ravno veliko knjig, natisnjenih v Sieni, čeravno sta tam tako Volf kot Janez Vajkard zaključila svoj študij. V zgodnjem 16. stoletju so v Sieni predavali jurist Claudio Tolomeo (Tolomei) ter humanista Eurialo Ascolano in Jacopo Griffolli. Leta 1555 je mesto izgubilo samostojnost in je prišlo pod flo-rentinske Medičejce.23 Politično ponižanje je po drugi strani sprostilo vplive Galileja in Akademije del Cimento iz Firenc. 19 Weigle, Fritz. Die deutschen Doktorpromotionen in Siena von 1485-1804. Quellen und Forschungen aus itallienischen Archiven und Bibliotheken. 1944, 33, str. 199-251, tu str. 213, 217. 20 Pogačnik, Fedor Marija. Schloss Lustal eine zukunftsweisende Kulturgestaltung. S Melzer GmbH, Wien-München 1983, str. 36-37. 21 Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 260; Sienell, n. d., str. 85. 22 Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; str. 35-36, 40. 23 Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena; 1. knjiga, str. 3. Med zdravniki in naravoslovci je slovel profesor matematike, redovnik Pifferi, član sienske akademije Intronati in favorit ustanovitelja akademije Lincei Cesija.24 Pifferi je leta 1595 v Sieni objavil knjigo o napravi za viziranje v topografiji in stavbarstvu Monicometro. Dne 25. 5. 1604 je v Sieni posvetil nadvojvodi Cosimu de'Mediciju II. komentiran prevod Sacrobosca. Knjigo je razdelil na 25 poglavij, začenši z bolj geometrijskimi opisi Zemlje in vesolja, dokazovanjem okroglosti Zemlje s pomočjo prijetnih skic,25 naravo znamenj zodiaka,26 opisom Mlečne poti, vetrov, voda, plime, oseke, plovbe in končno še nepogrešljivih sončnih ur.27 V predgovoru se je skliceval na svojega pokojnega padovskega kolega Alessandra Pic-colominija, na četrti strani še vedno nepaginirane predstavitve vsebine pa je opozoril na napake pri Sacroboscu; le-te je naštel že Francesco Baroccio v Kozmografiji, ki si jo je nabavil tudi Volf. Kopernikovo »fantastično mnenje« o gibanju Zemlje je Pifferi previdno kar večkrat proglasil za nemogoče in je bolj zaupal teoriji mrkov Kopernikovega padovskega sošolca Girolama Fracastora.28 Objavil je preglednico zemljepisnih širin in dolžin važnejših mest, med njimi Trsta in Dunaja, ne pa Ljubljane, Gorice ali Gradca.29 Ob koncu nepaginirane predstavitve astronomije je Pifferi med starimi mojstri naštel Kopernika, Peurbacha, Regiomontanusa, Sacrobosca in kastiljskega kralja Alfonza X., med sodobnimi pa Tycha Braheja, Claviusa in prikritega kopernikan-ca Giovannija Antonija Maginija, ki je leta 1588 premagal Galileja v tekmi za eno od obeh matematičnih kateder v Bologni. Pifferi ni omenjal Galileja, ki dotlej še ni imel objavljenih del, medtem ko je Magini leta 1589 objavil slovite račune orb po Kopernikovi domnevi, leta 1614 pa prve efeme-ride, izračunane po Keplerjevih principih, trinajst let pred Rudolfinskimi iz leta 1627. Magini je slovel kot kartograf astrolog in učitelj matematike vojvod Gonzaga iz Mantove. Posebej se je zanimal za 24 Maranini, Anna. La bibliotheca di un erudito: Francesco Pifferi da Siena. Boletín de la Real Academia de Buenas Letras di Barcelona, 1999/47; str. 127-196; tu str. 127-128. 25 Pifferi, Francesco. Sfera di Gio. Sacro Bosco tradotta, e di-chiarata da don Francesco Pifferi. Saluestro Marchetti, Siena 1604, str. 194. 26 Prav tam, str. 221. 27 Prav tam, str. 377. 28 Prav tam, str. 61-62, 87, 185, 395. 29 Prav tam, str. 356. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 prazen prostor med planeti.30 Dopisoval si je tudi s Tychom Brahejem; že pred Tychovo smrtjo mu je Kepler junija 1601 pisal iz Gradca. Magini je 20.4. 1610 opozoril Keplerja na Galilejevo odkritje novih planetov, v resnici satelitov Jupitra. Magini je takoj po izidu dne 26. 5. 1610 ocenil Keplerjevo Dissertatio cum nuncio sidereo,31 ki je bila obenem natisnjena v Pragi in Firencah. Kepler je ocenil Origanusove Efemeride v pismu Maginiju že 10. 5. 1610, le nekaj mesecev po prvi izdaji,32 ki jo je nabavil tudi Volf. Kepler je Maginija celo vabil v Prago na ogled svojih meritev in računov, vendar Magini ni prišel in je raje računal po svoje, sprejemajoč le določene dele Keplerjevega nauka. Med matematiki in arhitekti v Sieni je pred-njačil Gallaccini, sin siromašnih, a uglednih plemiških staršev. Študiral je pri jezuitih, ki so mu zaradi izjemnih vrlin edinemu dovolili preskočiti tečaj gramatike pred vpisom na retoriko. Sprva se je posvetil filozofiji in medicini; doktoriral je v Sieni dne 19. 6. 1583. Leta 1602 se je iz Rima vrnil v Sieno, se poročil z domačinko, leta 1608/1609 pa prevzel Pifferijeva matematična predavanja. Leta 1621 je postal univerzitetni profesor matematike po smrti slovitega Guglielma Gangiolija; leta 1623 je prevzel še pouk logike in filozofije. Konec 16. stoletja je napisal knjigo o arhitekturi pristanišč, njegove rokopise o teoriji arhitekture pa so natisnili šele leta 1767. Zgledoval se je po načrtovalcu ljubljanske stolnice Pozzu. Jezuit Pozzo je bil vsaj v zgodnjih letih pod vplivom Rubensa, katerega slike in knjige je hranil tudi Volf. Učil se je v delavnici Palma mlajšega (il Giovane), pozneje pa se je v delavnici Andrea Sa-cchija seznanil s tehnikami visokega baroka. Nato je Pozzo potoval v Como in Milano, kjer so ga leta 1668 jezuiti dodelili v Časa Professa San Fidele ter hvalili njegova slavnostna okraševanja. Kot umetnik je dozoreval v Genovi in Milanu. Pozzove zgodnje slike kažejo vplive lombardske šole: bogate barve in grafika chiaroscuro. Okraševal je jezuitske cerkve v Milanu, Bologni in Arezzu, leta 1676 pa že s svojo iluzionistično tehniko cerkev v Mondo- viju. V Torinu je leta 1678 poslikal strop jezuitske cerkve svetih mučencev. Leta 1681 ga je jezuitski general Oliva povabil v Rim, kjer je med letoma 1685 in 1694 poslikaval cerkev sv. Ignacija. Gabrijel Gruberje nabavil Pozzovo knjigo o perspektivi, poznejšo izdajo pa so imeli novomeški frančiškani. Pozzo jo je posvetil cesarju Leopoldu I. in jo okrasil s 118 gravurami, zvečine brez skic zgradb in arhitekture, s katerimi se je začel v večji meri ukvarjati šele v naslednjem stoletju. V letih 1702-1703 gaje Anton Florijan knez Liechtenstein, ambasador Leopolda I. pri papežu v Rimu, povabil na dunajski dvor. Leta 1707 je zgradil Herku-lov hodnik pri Liechtensteinovi dunajski vrtni palači, ohranilo pa se je več Pozzovih fresk v dunajski jezuitski cerkvi. Leta 1708 je na povabilo operozov zgradil ali vsaj izdelal načrte za stolno katedralo sv. Nikolaja v Ljubljani33 po vzoru rimskih cerkva II Gesu in Sv. Ignacij. Pozzo je umrl ravno pred začetkom načrtovanja beneške cerkve sv. Ignacija. Gallaccini se je z matematičnimi raziskovanji zelo približal Galileju, še posebno po Gali-lejevem obisku pri sienskem škofu Ascanu II. Pi-ccolominiju avgusta 1633. Galilei je obiskal Sieno neposredno po procesu v Rimu, ki gaje med 12. 4. 1633 in 21. 6. 1633 vodil generalni komisar inkvizicije Vincenzo Maculamo (da Firencuola), vojni inženir papeža Urbana VIII.34 Gallaccini je bil član akademije Filomati skupaj s Cesarom Ripo, Francescom Piccolomini-jem, Giulijem Piccolominijem in Claudiom Tolo-meijem.35 Gallaccini se je pri svojem raziskovanju vakuuma skliceval na Bramerjevo knjigo, ki je sledila Galilejevim načelom. Bramer je zasnoval poskus, podoben poznejšemu Guerickovemu; menil je, daje vakuum predvsem zrak, ki ga iztisnemo iz teles z vodo ali ognjem. Za Bramerja je po očetovi smrti skrbela sestra, kije bila poročena z Biirgijem. Joost Biirgi je leta 1604 vzel Bramerja s seboj za pet let v Prago, kjer je v letih 1603-1612 Keplerju pomagal pri računanju. 30 Magini, Anton. Ephemerides Coelestum Motuum... Damian Zenar, Venetiis 1616, str. 17. 31 Magini, Anton. Suplementum Ephemerides, ac Tabularum Secundorum Mobilium... Damian Zenar, Venetiis 1614, str. 253, 265, 267. 32 Prav tarn, str. 266. 33 Prelovšek, Damjan. Ljubljanska arhitektura 18. stoletja. Zgodovina Ljubljane. Kronika, Ljubljana 1984; str. 177188, tu str. 179. 34 Kuznecov, Boris Grigorjevič. Galileo Galilei. Nauka, Moskva 1964, str. 210, 216. 35 Morolli, Gabriele (ur.). Siena 1600 Circa: Dimenticare Fi-renze. Santa Maria Della Scala, Siena 2000, str. 33, 36, 48, 60, 62. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA_ZGODOVINA ZA VSE S Sieno so bili povezani še drugi pomembni učenjaki. Giovanni Francesco Palmieri je leta 1620 v Sieni objavil prvo italijansko pisano (kratko) knjigo o sončnih urah Claviusovega študenta, jezuita Gio-vannija Girolama Chiniga. Rokopis, ki ga je fizik, jezuit Francisco da Paula, napisal v Sieni v 17. stoletju, hranijo v vatikanskih jezuitskih arhivih. Jezuit Guarini je predaval fiziko v Sieni leta 1703, pozneje pa na rimskem kolegiju. Sienski profesor medicine, botanik Gabrielli, je leta 1691 ustanovil Akademijo Fisiocritica. Leopold I. je pod vplivom nekdanjega sienskega študenta, svojega prvega ministra kneza Janeza Vajkarda, univerzo v Sieni na novo organiziral in ji povečal število kateder. V Sieni sta delovala matematika Pistoi ter raziskovalec strelovodov in Vezuva Bartaloni. Dela habsburških glasbenikov Preglednica 6: Habsburška dela o glasbi po Schonlebnovem katalogu turjaških knjig iz leta 1668, prepisanem leta 176236 Pisec Leto Naslov in kraj izdaje Stran7 Vimina, Alberto 1652 La Gara. Opera dramatica representata in musica, Viennae"3 poezija; 416 Schmelzer, Gio. (Guidelbech) 1674 Drama perla musica (Musik), Viennae 362, poezija S barra 1662 Del Musik la Generosita D'Alessandro, Viennae 397, glasba Sbarra, Francesco 1668 II pomo d'oro, Viennae 397, glasba; 357 Appolloni, Giovanni Filipo 4.11.1655 Argia, Insprugg Volf je najbolj zaupal domačim habsburškim glasbenikom, saj je v glasbenem oddelku svoje knjižnice hranil kar tretjino domačih del. Glasbeni okus si je resda izpilil med študijem v Italiji, kljub temu pa se je prepustil tudi domačim vplivom. Potem ko je Volf leta 1655 podaril ljubljanskemu jezuitskemu kolegiju več knjig,39 je v letih 1645-1647 ter od leta 1656 do januarja 1658 v kolegiju služboval Janez Kr-stnik Dolar kot Scholarum simul et Musicae. Leta 1656 je Dolar v Ljubljani poučeval retoriko, leta 1661 paje kot vodja glasbe jezuitske cerkve Am Hof na Dunaju postal najpomembnejši glasbenik v avstrijski jezuitski provinci. Tja je gledališke predstave hodil gledat sam cesar Leopold I.40 v družbi svojega prvega ministra, turjaškega kneza Janeza Vajkarda. Volf se je zanimal za prve evropske opere; po krstni izvedbi pri florentinskih aristokratih (1594)41 so po njihovem zgledu vpeljali še navado tiskanja libretov v obliki knjig, ki so jih obiskovalci lahko nabavili kar ob uprizoritvi. Prvi libreto v nemškem jeziku je bila Schützova Dafne (1627) s tekstom Martina Opitza po Rinucciniju. Viminovo dunajsko La Gara (Tekma) je Radies42 proglasil za prvo italijansko opero, odigrano v novozgrajeni Volfovi palači leta 1652. Delo je bilo tiskano in igrano na Dunaju ob praznovanju rojstva cesarjeve hčerke Margarite Marije. Viminovo predstavo La Garaje oskrbel Volfov vrstnik Giovanni Burnacini. Burnacini je bil učenec Alfonsa Parigija, ki je po vzoru na svojega brata Giulia Parigija in učitelja Bernarda Buontalentija za- 36 HHStA, FAA; Žargi, Matija. Auerspergov knežji dvorec v Ljubljani (Lozar Štamcar, Maja; Žvanut, Maja. (ur.)). Theatrum Vitae et Mortis Humanae. Narodni muzej, Ljubljana 2002, str. 277-308, tu str. 287. 37 Stran v katalogu 1668/1662; številka v Sotheby's prodajnem katalogu iz leta 1982 ali 2: (1983). 3g Žargi, n. d., str. 290. 39 Baraga, France (ur.). Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596-1691). Družina, Ljubljana 2003, str. 196, 223. 40 Dolinar, France-Martin. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704, Dissertatio ad Doctoratum in Facúltate Historiae Ecclesiasticae Pontificiae Universitatis Gregorianae. Tiskarna Ljubljana, Ljubljana 1976, str. 62, 150; Hófler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Partizanska knjiga, Ljubljana 1978, str. 100-102. 41 Hófler, n. d., str. 28. 42 Von Radies, Peter. Frau Música in Krain. Ljubljana 1877, str. 21; Hófler, n. d., str. 126. VSE ZA ZGODOVINO 11 Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE več predvsem tiste, ki sta si jih z bratom Janezom osebno ogledala. Dunajski libreti so po italijanskih vzorih na naslovnici imenovali libretista, skladatelja in scenografa, ne pa pevcev. Nemci so bili bolj »varčni« in so pogosto spuščali libretista ali celo skladatelja. je prvo ljubljansko predstavo italijanske opere prestavil na obisk cesarja Leopolda dne 9. 9. 1660. O tedanji Commedia Italiana in musica na Volfovem vrtu je poročal cesarski glasnik Lovrenc Kurelič (Churelichz) in tedaj še ne dvajsetletni Valvasor v Slavi.43 Lodovico Ottavio ni izdeloval le dekoracij, odrskih naprav in kostumov za vse dvorne predstave, temveč je postal kar vodilni arhitekt cesarja Leopolda I. Sezidal je krilo Hofburga, restavriral Favorito, postavil teater Cortina (1666-1668) na kraju poznejše dvorne knjižnice, sezidal dvorec Laxenburg, izdelal številne spomenike, figure in skice, ki jih danes hranijo v dunajskem muzeju teatra. Ob uprizoritvi opere La Gara naj bi pri Vol-fu v istem času igrali še dramma fantastico musicale »Le vicende del tempo«. To opero z libretom genovskega grofa Bernarda Moranda na Manelli-jevo glasbo so prvič uprizorili ob obisku toskan-skih nadvojvod Sigismunda, Francesca in Ane leta 1652 v teatru mesta Faenza, ustanovljenem v letih 1617-18. Bila je ena prvih odmevnih predstav v Faenzi; seveda pa ni bila nujno odigrana tudi v Ljubljani. Podobno velja za domnevno pri Volfu izvedeno Apollonijevo (Appolloni) »glasbeno dramo« L 'Argia skladatelja Cestija, ki so jo pozneje velikokrat ponatisnili v Italiji. Schonleben je v libreto opere Argia vpisal ekslibris leta 1658 in s tem dal Radicsu povod za domnevo o postavitvi predstave v Ljubljani leta 1655. Prvo izdajo so objavili in odigrali v Innsbrucku v počastitev prestopa švedske kraljice Kristine iz evangeličanske v katoliško vero dobro leto poprej (6. 6. 1654). Na jezuitski univerzi v Innsbrucku je do prevzema prestola študiral bodoči cesar Leopold I. in si je kot petnajstletni nadvojvoda gotovo ogledal Argio. Prestop kraljice Kristine je pripravljal rimski profesor matematike jezuit Paolo Casati, kije bil eden poglavitnih piscev knjig ljubljanskih jezuitov. Prestop je bil dogodek leta, zato je profesor matematike na liceju v Padovi Andrea Argoli že leta 1652 dve svoji deli posvetil prav Kristini Švedski. Volf je nabavil kar šest Argo-lijevih astronomskih del. Radics je prav tako navajal neimenovano italijansko opero, ki naj bi se pri Volfu v Ljubljani igrala ob postu marca 1660. Radics je petintrideset let pozneje svojo trditev spremenil; brez pojasnila Radics ni imel trdnejših dokazov za svoje trditve iz leta 1877, saj je v opombi bralca napotil le na Volfovo knjižnico. Zato so ga ostro kritizirali po najdbi pozlačene ploščice med kopanjem temeljev Plečnikovega NUK-a (1.2.1937) na prostorih nekdanje Volfove palače; ploščica je ob datumu 20. 4. 1660 navajala Volfovo ime z nazivi. Sprva so menili, da gre za letnico začetka gradnje knežje palače, ki naj še ne bi obstajala ob natisu opere La Gara leta 1652.44 Pozneje se je izkazalo, da se datum na ploščici nanaša predvsem na Volfovo dograditev palače. Dovolj opeke za prekrivanje palače je Volf nabavil šele leta 1660 in 13.10.1661.45 Vsekakor pa je Radics pri tej in drugih svojih raziskavah temeljito izrabil fond turjaške knjižnice kot zadnji med ljubljanskimi raziskovalci; dokazal je vsaj ljubljansko uprizoritev italijanske opere septembra 1660, deset let pred Parizom.46 Tedaj so uprizorili operno predstavo neznanega imena v Ballhausu Volfovega vrta ob cesarjevem obisku v Ljubljani. Nastopali so ugledni kranjski diletanti in morda peli celo v italijanskem jeziku, podobno kot leta 1700. Ni mogoče z gotovostjo dokazati ne Radi-cseve domneve o operi Argia v Ljubljani leta 1658 niti nastopa italijanske opere v Ljubljani ob postu marca 1660,47 kljub podatkom o izdatkih za igralce s strani Deželnih stanov, ki so začeli svoje protokole pisati leta 1633. Tako so med junijem 1653 in 9. 6. 1654 plačali 25 srebrnih kron splošno znani 43 Höfler, n. d., str. 126. 44 Von Radics, Peter. Frau Musica in Krain; str. 21; Von Radics, Peter. Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana 1912, str. 20; Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Kronika slovenskih mest. 1934, 1, str. 98-105 in 179-185, tu str. 103-105; SBL, 3: 634-635, 637-638, 4: 428. 45 Weigl, Igor. Ljubljanska palača knezov Auerspergov. Kronika, 2006, 54/1, str. 29-48 in; Mole, Rudolf. K zgodovini knežjega dvorca. Kronika, 1937, 4/4, str. 48-50. 46 Von Radics, Peter. Denner. Der verirrte Soldat; oder: Des Glücks Probirstein, str. VI-VII; Höfler, n. d., str. 126. 47 Von Radics, Peter. Denner. Der verirrte Soldat; oder: Des Glücks Probirstein, str. XV. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE__leto xiv, 2007, št. 1 skupini Andreja Trillerja za igro, uprizorjeno na Kranjskem.48 Volf je kupil kar dve Sbarrajevi deli, Generosita d'Allessandro in Pomo d'oro. Sbarra je bil pesnik na nadvoj-vodovem dvoru v Innsbrucku; malo pred smrtjo se je preselil na Dunaj in pisal glasbene drame za cesarico, vdovo po Ferdinandu III. Po Sbarrajevi smrti seje v dunajskih glasbenih krogih uveljavil njegov sin Francesco Sbarra, med drugim na prvi seji Akademije, ki jo je 7. 1. 1674 sklical cesar Leopold I.49 II pomo d'oro je Cesti komponiral za cesarjev rojstni dan; Leopold I. je deseturno predstavo razdelil na dva dela. Cesti je bil sprva minorit, nato tenor in za tem član papeške kapele. Leta 1652 se je pridružil dvorni glasbi v Innsbrucku, dne 22. 4. 1666 pa je postal glasbeni operni intendant na Dunaju.50 Volf se je ob italijanskih opernih novostih zanimal tudi za novo pariško komedijo, kot jo je razvijal njegov dvanajst let mlajši sodobnik Moliere. Ob tem je seveda podpiral tudi bolj klasično zasnovan ljubljanski jezuitski teater, ki je v marsičem obvladoval ljubljanski okus še dolgo po Volfovi smrti. Volf ni hranil le Galilejevih fizikalnih del, temveč je kupil tudi sonate in drugo glasbo za lutnjo Galilejeve-ga mlajšega brata Michelangela (1620). Michelangelo je šel po glasbenih stopinjah očeta Vincenza, ki je prav tako pisal glasbo za lutnjo. Žal Michelangelo ni veliko zaslužil; brat Galileo Galilei mu je priskrbel službo pri bogatem poljskem aristokratu in po Michelangelovi smrti skrbel za njegovo številno družino.51 Volfovi graški rokopisi in disertacije Preglednica 7: Knjige in rokopisi o matematiki in fiziki iz Gradca v Volfovi knjižnici po Schonlebnovem katalogu turjaških knjig iz leta 1668, prepis iz leta 176252 Pisec Leto Naslov Stran Auersperg, Wolfgang 1659 Orbis Lusus (4 izvodi) 333 Durand!, Jacobi Honorati 1636 Elementa Euclidus geometría 335 Anonymi (Molitoris) 1622 Cursus philosophicus Gracensis 337 Herwart, Joannis Ca roli 1646 Theoremata peripatética 342 Sikuten (Sikuten, Sguter), Michaelis 1657 Philosophia tripartite 344 48 Škerlj, n. d., str. 103, 105, 181; Von Radics, Peter. Denner. Der verirrte Soldat; oder: Des Glücks Probirstein, str. V1-V1I, XI, XV; Arhiv Republike Slovenije (AS), Registraturni protokol Deželnih stanov 1653 (1653-1659) folio 37a. 49 Seifert, Herbert. Akademien am Wiener Kaiserhof der Barockzeit. Akademie und Musik. Festschrift für Werner Braun zum 65. Geburtstag (ur. Frobenius, W. in drugi). Saarbrücken 1993, str. 215-223, tu str. 219. 50 Seifert, Herbert. Der Sig-prangende Hochzeit-Gott. Hochzeitsfeste am Wiener Hof der Habsburger und ihre Allegorik 16221699. Musikwissenschaftlicher Verein, Wien 1988, str. 24-25. 51 Kuznecov, Boris Grigorjevič. Galileo Galilei. Nauka, Moskva 1964, str. 157, 303. 52 HHStA, FAA. 132 VSE ZA ZGODOVINO Volfova naslovnica Knoblochovega prevoda Tes-sonnerieve tragikomedije, nastale v Moliérovem krogu (Tessonnerie, 1659). Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Volf je hranil številne doslej neznane jezuitske rokopise z univerze v Gradcu. Anonimni tečaj filozofije v turjaški knjižnici je leta 1622 v Gradcu gotovo napisal ali narekoval tamkajšnji profesor filozofije. Poleg Cerkničana Andreja Kobava so v tem in naslednjem letu filozofijo v Gradcu predavali Dobronoki (1623-1626), Cossubius (1619-1624), Nerovius (1621-1624) in Molitoris. Najpomembnejši pisec med njimi je bil Prekmurec Dobronoki, ki je bil leta 1611 in 1612 novic v Brnu, v letih 1613-1615 pa študent filozofije v Gradcu. Med letoma 1616 in 1618 je predaval na nižjih študijih v mestu Humenne, ki je danes na Slovaškem. Naslednje leto je začel študirati bogoslovje v Gradcu in študij nadaljeval leta 1622 v Rimu. Leta 1627 je bil v Gyoru, v letih 1628-1630 prvi rektor v Zagrebu, v obdobju 1631-1637 in 1645-1648 pa prvi rektor kolegija, po letu 1635 univerze v Trnavi. Leta 1638 in 1639 je bil superior v Sopronu in v letih 1640-1644 rektor v Hemenneju. Leta 1607 je v Trnavi objavil madžarsko-latinski slovar fraz, ki so ga v Trnavi ponatisnili leta 1709 in 1728, pozneje pa še v Košicah. Več njegovih zgodovin jezuitov je ostalo v rokopisu. Poleg slovenskega, latinskega, ogrskega in hrvaškega jezika je znal tudi italijansko in nemško. Bil je tesen sodelavec kardinala Paz-manyja, ki gaje celo predlagal cesarju Ferdinandu II. za svojega naslednika; vendar Dobronoki ponudbe ni sprejel. pa je na Dunaju predaval začetnico in gramatiko kot prefekt. Med letoma 1612 in 1615 je študiral bogoslovje v Gradcu, leta 1616 pa je bil misijonar in prefekt v Passauu. V letih 1617-1619 je predaval triletni tečaj filozofije v Olomoucu in obenem spo-vedoval. Isto je naslednja tri leta ponovil v Gradcu, kjer je tudi vodil kongregacije. Leta 1623 je v Eben-dorfu opravil tretjo aprobacijo. Zato svojega Tečaja filozofije ni objavil in je tako ostal brez natisnjenih del. Sommervogel ga ne omenja, saj mu Volfova zbirka rokopisov ni bila znana. Elfinstonis je takoj po vstopu med jezuite delal v Neaplju leta 1586. V Rimu je študiral bogoslovje (1590) in opravil zadnje zaobljube (1598). Od leta 1599 do 1610 je bil na Dunaju profesor filozofije in polemične teologije, prefekt šolnikov, superior, spiritual, katehet, spovednik ter svetovalec. Leta 1599 je predaval logiko, leta 1600 pa fiziko, ki jo je naslednje leto po njem prevzel Rafael Koben-cl.55 V tem času je Elfinstonis napisal rokopisa iz metafizike in fizike, ki ju je nabavil Volf; rokopis logike naj bi nastal kar ducat let po Elfinstonisovi smrti. Leta 1610 je Elfinstonis odšel v misijone. V Gradcu je bil profesor teologije, dekan učiteljev teologije, prefekt, spiritual in spovednik (1614-1622) v času, ko je Molitoris domnevno napisal Tečaj filozofije iz Volfove zbirke. Vsa Elfinstonisova dela so ostala v rokopisih.56 Nerovius je po poučevanju filozofije štiri leta predaval moralno teologijo, deset let svete spise, nato pa je postal rektor; tri leta je pripravljal kandidate za tretjo aprobacijo. Leta 1628 je napisal 230 strani dolg priročnik o zdravljenju duše.53 Najverjetnejši pisec Volfovega anonimnega rokopisa Tečaja filozofije iz leta 1622 je Johannes Molitoris, ker je leta 1622 zaključil svoj triletni tečaj filozofije v Gradcu s predavanji o metafiziki.54 Leta 1607 je bil novic v Brnu, v letih 1608-1611 53 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz, 1977, str. XXI-XXIII; Sommervogel, Carlos, S. J. Biblioth(que de le Compagnie de Jésus, Premi(re partie: Bibliographie par les P(res Augustin et Aloys de Backer, Nouvelle Édition par Carlos Sommervogel, S. J. Strasbourgeois, publiée par la province de Belgique, Tome I-IX. Bruxelles-Paris 1890-1900. 3. knjiga, str. 109-110 in 5. knjiga, str. 1637; Lukâcs, Ladislaus S. J. Catalogi persona-rum et ojjiciorum Provinciae Austriae S. I. II (1601-1640), str. 477, 495, 575. 54 Prav tam, str. 226, 236, 247, 681. Volf je nabavil doslej neznani graški rokopis tridelne filozofije pomembnega hrvaškega jezuita Šikutena. Šikuten je opravil noviciat v Leobnu (1631-1632), nato pa je študiral teologijo kot graški predavatelj filozofije (1633-1637). S predavanji filozofije je nadaljeval na Dunaju (1638-1640), kjer je bil pomočnik dekana filozofov in spovednik; leta 1640 je ob promociji bakalavrov objavil knjigo D.O.M.A. Honoris ac Laboris Typographia as Illustriss... V letih 1641-1642 je bil v domačem Zagrebu prefekt šolnikov, svetovalec in administrator. Na Dunaju je bil profesor polemične teologije in prefekt filozofskih študijev (1643-1646), v Zagrebu pa rektor (26. 6. 1646-1649). V letih 1650-1651 je bil na Dunaju pomočnik provinci -ala, 1652 in 1653 pa rektor v Gradcu; medtem je 55 Lukacs, Ladislaus S. J. Catalogi personarum et ojjiciorum Provinciae Austriae S. I. I (1551-1600), str. 586, 60 in II (1601-1640), str. 1. 56 Stoger, 1978, 2: 661; Sommervogel, n. d., 3. knjiga, str. 378379. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE_ leto xiv, 2007, št. 1 gotovo spoznal brata Volfa in Janeza Turjaškega. Med letoma 1654 in 1657, ko je sestavil rokopis iz Vol-fove zbirke, je bil v Trnavi profesor ter dekan teologov, kancler, svetovalec in knjižničar. Nato je v Gradcu predaval teologijo kot svetovalec (1658-1659), v letih 1660-1662 pa je bil tam ponovno rektor, potem v Judenburgu inštruktor za tretjo aprobacijo, prefekt, spiritual, spovednik in administrator (1663-1665). V letih 1666-1668 je bil provincial na Dunaju,57 nato pa znova rektor v Gradcu (1669-1671). Po padcu Janeza Vajkarda Turjaškega je bil v letih 1673 in 1674 na Dunaju inštruktor tretje aprobacije, prefekt, spiritual, spovednik, svetovalec in prefekt študentskega dela knjižnice. Med letoma 1675 in 1679 je bil znova rektor v Gradcu,58 pozneje prefekt študijev in knjižničar na Dunaju (1680-1681), od leta 1682 do smrti pa namestnik rektorja in dekan teologov v Gradcu.59 Preglednica 8: Habsburška dela o fiziki, matematiki in medicini v Volfovi knjižnici po Schonlebnovem katalogu turjaških knjig iz leta 1668, prepisanem leta 176260 Pisec Leto Naslov in kraj izdaje Stran Guldin (Guldini) 1635 Centro gravitatis 1 (2 izvoda), Dunaj 326;175 Guldin (Guldini) 1640 Centro gravitatis 2, Dunaj 326 176 Auersperg, Wolfgang 1659 Orbis Lusus, Gradec (4 izvodi) 333 - Kobavis, Andrea 1643 Vindica Astronómica, Dunaj 334 - Mayerhauser, Francisa 1661 Cometa Anno 1661, Carinthia (2 izdaji) 334 - Durand!, Jacobi Honorati 1636 Elementa Euclidus geometría, Gradec 335 - Gautruchi, Petri 1661 Philosophiae ac Mathennaticae institutio, Vienna 335 - Geyer (Gayer), Bernardi 1635 Dialéctica. M. S. (Dunaj) 338 - Dietrichstein, grof Francisa Ant. (Geraldini) 1661 Questiones philosophiae, Vienna 341 - Dietrichstein, grof Francisa 1661 Questiones, Vienna 341 - Wolff, Georgis 1675 Theses difñdliores ex universa philosophiae, Pragae 341 - Elfinstonis, Georgis 1601 Metaphysica, Vienna 341;- Elfinstonis, Georgis 1600 Physica (rokopis),Vienna 341;- Elfinstonis, Georgis 1659 Lógica, Vienna 341;- Stengeiis, Georgis S.J. 1623 Syllogismo, Ingolstadt 341;- Dietl, Georgis 1663 Theses philosophicae de Mundo et coelo, Salisburgi (dva izvoda) 341;- Citardi, Henrici 1589 Metaphysica (rokopis) 341;- Walls, Joannis Robert! 1668 Conclusiones philosophicae, Pragae 342;- Lindelauff (Lindelauf), Joannis 1662 Philosophia rationalis, Vienna 343; - Schmiglecij (Smiglecki), Martini 1618 Lógica, Ingolstadt 344 - Weiss, Mathia 1628 Dialéctica, Salisburgi 344 - Ciceronis, MardsTulis Philosophia volumen 2dum 344 88,89 Cornai, Melchioris (Cornaeus) 1657 Curriculum Philosophiae peripateticae 344 - Liechtenstein, Mauri 1679 Questiones Philosophicae, Salisburg 344 - Mayerhauser, Francisa 1661 Cometa Anno 1661, Carinthia (dve izdaji) 334 - 1632-1699 ... variorum Callendaria. po eden izTrnave (1675), Dunaja in Sa Izburga61 335; 2:285, 2:369 Guarionisus, Hypoliti 1610 Die Grewer derVewüstung menschlichen Geschlects, Ingolstadt 314: - Democratis, Mitridatis 1659 Nova dispensatio in pharma, Viennae 314: - 57 Vanino, Miroslav. Isusovci i hrvatski narod, I.Radu XVI stolječu, Zagrebački kolegij. F.ilozofsko-teološki institut družbe Isusove, Zagreb 1969, str. 146, 240, 301, 454. 58 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz, str. 20. 59 Lukäcs, Ladislaus S. J Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae S. I. II (1601-1640), str. 753; Sommervogel, n. d. (1896), 7. knjiga, str. 1205-1206. 60 HHStA, FAA. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Pisec Leto Naslov in kraj izdaje Stran Rok, Ferdinandi Friderici Dissertatio medica de circulation sanguinis, Viennae 316; - Marci, Joannis 1635 Idea rum opreratricum Idea, Praga 317; 239 Verbec (Sorbait) 1661 Disputatio medica de natura et usu addularum, Viennae (10 izvodov) 318;- Ob graških je Volf nabavil še dunajski rokopis Dialektike (1635) tedaj osemin-dvajsetletnega Geyerja. Geyer je, kot je bilo v navadi, po predavanjih na nižjih šolah poučeval filozofijo, nato teologijo, vse dokler ni postal rektor in končno celo avstrijski provincial na Dunaju (1655-1656). Leta 1672 je prispeval spis o Brezmadežni Devici za Gum-ppenbergovo knjigo, ki so jo velikokrat ponatisnili.62 O / i • • i * ^ *H-H- J à »d -ès A f.v ( Popis Guldinovih del vVolfovem katalogu iz leta 1668, prepisanem leta 1762 (HHStA, FAA, stran 326). O brezmadežni devici Mariji sta pisala tudi Schönleben in Dunajčan Lindelauf.63 Volf je kupil Lin-delaufovo Racionalno filozofijo. Lindelauf je po poučevanju na nižjih študijih tri leta predaval retoriko, štiri leta filozofijo, pet let polemično teologijo, osem let moralno teologijo in dve leti kanonsko pravo. Bil je superior v Gradcu in na Dunaju ter rektor kolegijev v Judenburgu, Ljubljani in Kremsu. Ljubljansko rektorsko palico je imel od 17. 1. 1682 do 24. 1. 1685, neposredno po Schönlebnovi smrti. Dietrichsteini s Koroške so se razvili v eno najpomembnejših evropskih rodovin. Volf je nabavil dunajski zagovor filozofskih tez mladega grofa Franca Antona Dietrichsteina pri jezuitu Geraldiniju; dve lepo tiskani knjigi sta skupaj presegali 1000 strani. Geraldini je bil dovolj pomemben profesor, daje Volf nabavil kar dva Dietrichsteinova izpitna zagovora pri njem; tretji izvod iste knjige je posebej navedel še pod Geraldinijevim imenom. Dietrichstein je štel dve leti manj od mlajšega Volfa Engelberta, sina bratranca deželnega glavarja. Moč Dietrichsteinove rodovine je bila domala primerljiva s Turjaško, kar je lahko Volfa napeljalo k nabavi kar treh Dietrichsteinovih del. Volf Engelbert Turjaški z Altschloss-Pur-gstalla se je dne 24. 6. 1687 poročil z Margareto Konstanco baronico Dietrichstein64 in tako utrdil vezi med obema mogočnima družinama. Georg Sigfrid grof Dietrichstein iz Gradca je leta 1661 popisal promovirane študente profesorja Cruxilla; istega leta je profesorju pomagal pri popisu rodovine svojih prednikov v Gradcu. Naslednje leto j e Georg Sigfrid grof Dietrichstein na izpitu zagovarj al filozofij o profesorj a Cruxilla v Gradcu in j o izdal v bogati usnjeni knjigi A4- formata. Po šestdesetih straneh logike je sledil drugi del s posebej oštevilčenimi 94 stranmi fizike. Vakuum je opisal brez skic poskusov.65 Tretji del je imel za tedanji čas nenavadno so- 61 Žargi, n. d., str. 289; Bircher, Martin. The "splendid library" of the Counts of Auersperg in Ljubljana. The German Book 14501750. (ur. Flood, John L.; Kelly, William A.). British Library, London 1995, str. 295; Sotheby's, London. Second Day's Sale: 27th May, 1983 at 10:30 AM precisely, Continental and Early Printed Books and Bindings, The property ofSenor German Mailhos and Senora Johanna Auersperg de Mailhos, of Montevideo, Uruguay. The Catalogue of Valuable Printed Books and Atlases. Sotheby's, London 1983, str. 133-171, 2: 285. Sommervogel, n. d. (1892), 3. knjiga, str. 1365, 1952-1955. Sommervogel, n. d., 4. knjiga, str. 1839. Preinfalk, Miha. Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Ljubljana 2005, str. 328, 339, 354. Cruxilla, Joanne Baptistae Soc. Jesu & Georg Sigfridus Comes Dietrichstein Gracensis AA. LL. Et Philosophiae Baccalaureus nec non Academicae Juventutis Parthenius Princeps praes. Joanne Baptist. Cruxillae e Societatis Jesu... Graecii philosophia VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 doben naslov: fizika-matematika. V njem je obravnaval aritmetiko, geometrijo, astronomijo, optiko, mehaniko, glasbo, celo astrologijo in kozmologi-jo.66 Kopernikove ideje je opisal kot predpostavko brez navedb Keplerja ali Galileja; ob obravnavi teleskopa je pohvalil Kircherjevo Ars Magna.67 Med geografi je seveda izpostavil Mercatorja, pa tudi Stevina.68 V četrtem delu je obravnaval etiko, v zaključnem petem pa metafiziko. Posebej je opisal samosvoja Cabeova razmišljanja o Aristotelu.69 Začetek prvega in četrtega dela sta krasili lepi gravuri Melchiorja Küssella. Naslovnice ostalih treh delov so krasile risbe Wolfganga Kiliana.70 Cruxilla je bil rojen v tedaj beneškem Tolminu.71 V letih 1640-1645 je bil novic in študent filozofije na Dunaju. Leta 1645 je ponavljal snov z dijaki nižjih humanističnih študijev v Leobnu, v Gorici pa je predaval na nižjih študijih kot prefekt (1646-1649). V letih 1650-1652 je študiral bogoslovje v Gradcu in nato do leta 1654 v Trnavi. Leta 1655 je opravil tretjo aprobacijo v Judenburgu in doktoriral v Gradcu, kjer je naslednje leto postal profesor matematike, dekan humanistične fakultete (jezikov)72 in spovednik. Na Dunaju je bil profesor matematike, spovednik, katehet, vodja kon-gregacij in profesor filozofije (1657-1659). V letih 1660-1662 je bil profesor filozofije in spovednik v Gradcu, nato pa profesor polemične teologije in spovednik v Celovcu. V Gorici je bil profesor polemične teologije, prefekt šolnikov in spovednik (1664-1665). V Ljubljani je bil profesor polemične teologije, spovednik in misijonar (1666-1674) v zadnjih letih deželnega glavarja Volfa. Med leto- quinquepartita quam sub Augustissimis Auspiciis invictis-simi, ac Potentissimi Leopoldi I. Romanorum Imperatoris semper Augusta Hungariae, et Bohemiae Regi set. Em. In Alma et Celeberima Gracensi Universitam pro conceq... Graecii 1662. 2. knjiga, str. 81-82. 66 Prav tam, 3. knjiga, str. 2, 12. 67 Prav tam, 3. knjiga, str. 26, 29. 68 Prav tam, 3. knjiga, str. 40, 48. 69 Prav tam, 5. knjiga, str. 50; Craig, Martin. With Aristotelians Like These, Who Needs Anti-Aristotelians? Corpuscular Matter Theory in Niccolo Cabeo's Meteorology. Early Science and Medicine. 2006, 11/2; str. 135-161. 70 Sommervogel, n. d., 2. knjiga, str. 1708. 71 Sommervogel, n. d., 2. knjiga, str. 1798; Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 6/2 (1630-1662). Graz 1980. 2. knjiga, str. XVIII. Po drugih virih rojen v Benetkah (Lukäcs, Ladislaus S. J. Catalogi personarum etoffi-ciorum Provinciae Austriae S. I. II (1601-1640), str. 565). 72 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 6/2 (1630-1662). Graz 1980. 2. knjiga, str. XVI. ma 1675 in 1677 je predaval polemično teologijo kot spovednik v Gradcu, leta 1678 pa v Passauu. V Gorici je bil prefekt šolnikov, vodja kongregacij in spovednik (1679-1681), zadnja leta življenja pa v Celovcu profesor cerkvenega prava, prefekt šolnikov in spovednik. Objavil je dve knjigi o družini Dietrichstein in eno o filozofiji.73 Vsekakor spada med naše najvidnejše prirodoslovce. Med matematičnimi deli je Volfov knjižničar naštel še disertacijo sina Volfovega bratranca Volfa Engelberta Svet je igra ali Igra geografije (Or-bis Lusus), branjeno pri Kirchofferju v Gradcu avgusta 1659; v ljubljanski knežji knjižnici so jo hranili kar v štirih izvodih. Matematične dele namizne družabne igre z uporabo zemljevida sveta je zapisal izkušenejši Kirchoffen, manj zahtevne pa domnevno kar študent grof Volf Turjaški mlajši. Navajala sta dela, ki jih je deželni glavar Volf imel v svoji ljubljanski knjižnici: Seneko, Cicerona, Ovida, Aristotela, Ptolemaja in Tassa. Vsekakor celo več enakih knjig. Volf mlajši se je s svojo igro ukvarjal še pozneje, ko jo je tri desetletja po graški objavi javno predstavil v Ljubljani. Ob tej priložnosti je svoje graško delo delil poslušalcem;74 po tej poti se je en izvod znašel v knjižnici ljubljanskih operozov. K operozom je delo gotovo zanesel kateri od potomcev, članov nekdanjega Volfovega omizja. Volf Engelbert Turjaški mlajši je po očetovi smrti postal dedni maršal; poročil se je s Katarino Elizabeto pl. Trilleck iz družine poznejših baronov. Volf Engelbert Turjaški mlajši si je kot član družbe Združenih (sv. Dizme) izbral pridevek Bogoljub-ni. Portreta Volfa mlajšega in njegove soproge sta do leta 1943 visela v gradu Turjak, nato tri leta v Narodnem muzeju in od leta 1946 v Narodni galeriji. Tako po barvi kot po vsebini podobna slika Volfa mlajšega je visela v nekdanjem Turjaškem in Apfalterjevem gradu Križ-Mekinje pri Komendi; obe sta bili verjetno izdelani po neki skupni predlogi, ki danes ni ohranjena.75 Dedni deželni 73 Krones, Franz. Die Geschichte der Karl Franzes Universität in Graz 1585-1885. Verlag Karl Franzes Universität, Graz 1886, str. 382, 579. 74 Žargi, n. d., str. 289. 75 Šerbelj, Ferdinand. Portret Volfa Engelberta grofa Auer-sperga mlajšega (*1641; 11709) in njegove žene Katarine Elizabete rojene pl. Trilleck. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, (ur. Murovec, Darja in drugi). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005, str. 159-161, tu str. 159. 132 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE_ leto xiv, 2007, št. 1 v Gradcu. Fiziko je v Gradcu tisti čas poučeval Cruxilla; le-ta je bil resda desetletje starejši od Kirchoffer-ja, vendar sta v Gradcu študirala vzporedno, saj je Kirchofferju kot plemiču študij hitreje stekel. Tako je Cruxilla s svojimi predavanji vplival na Volfa mlajšega. Leta 1661 je Kirchoffer v Judenburgu opravil tretjo aprobacijo, nato pa je izstopil iz Družbe82 sedem let po mlajšem Schonlebnu. Kot kanonik v Konigratzu (Kutna Hora) je kar v Benetkah priobčil trgovski priročnik o obrestih, leta 1673 pa je pri Benečanih objavil še knjigo o aritmetiki. Na beneškem trgu sv. Marka je bil vsekakor dovolj domač, saj je bil rojen v beneški Veroni. Pri računih mu je pomagal jezuitski pater Michael Codella, ki je leta 1638 ponavljal matematiko s študenti, v letih 1639-1640 pa je kot magister predaval sintakso in poezijo v Gradcu.83 Leta 1648 je Codella dosegel filozofski doktorat v Gradcu in tam postal profesor gramatike, filozofije (1651-1653), matematike ter moralne teologije. Med letoma 1657 in 1660 je bil dekan humanistične fakultete, torej nižjih (jezikoslovnih) študijev.84 Tako je bil pri matematičnih predavanjih Kirchofferjev predhodnik. Leta 1666 je Codella postal dvorni učitelj nadvojvode na Dunaju,85 kjer je tisti čas še vedril in oblačil cesarjev prvi minister knez Janez Vajkard Turjaški. Kirchoffer je uporabljal Schottovo Magijo (1657-1658),86 v prvem delu Aritmetike pa je podrobno opisal Neperjevo raziskovanje logaritmov. V drugem delu je v prvih štirih poglavjih opisal naraščajoče vrste; domačim bralcem se je še posebej prikupil z opisom beneških matematičnih zanimivosti. Igre na srečo je le mimogrede omenil87 in tako ni nadaljeval razmišljanj iz knjige Orbis Lusus. Volf je takoj po natisu nabavil opisa kometa iz leta 1661, ki sta ga istega leta objavila jezuita Erhard Weigel in koroški pater Franciscus Mayrhauser (Mayerhauser) na dobrih štiristo straneh. Volfa so »zvezde repatice« zelo zanimale, saj je kmalu po natisu nabavil prvo izdajo Heveliusovega opazovanja kometa (april 1665); istega leta je komet iz leta 1664 opisal tudi Leibnizov učitelj Weigel. Bartoli v Volfovi knjižnici Preglednica 9: Bartoli v katalogu Volfovih knjig38 Leto Naslov in kraj izdaje Stran in razred kataloga 1653 L'Asia della compaqnia di Gesu, Rim 221, zgodovina Cerkve 1656 Vita e opere del istituto Sto Iqnazio, Rim 221, zgodovina Cerkve 1663 Dell' historia della Compaqnia di Gesu la Ciña: terza parte deli'Asia, Rim 221, zgodovina Cerkve 1662 II historia della compaqnia di Gesu, Rim 221, zgodovina Cerkve 1669 L'uomoal punto, Boloqna 38, teologija 1668 L'uomoal punto, Boloqna 57, polemična teologija Volf je nabavil več Bartolijevih knjig, natisnjenih v Bologni. Bartoli je bil dve leti starejši od Volfa. Šolske klopi je žulil v Piacenzi in Parmi, bogoslovja pa se je učil v Milanu in Bologni. V Bologni mu je predaval jezuit Riccioli, ki gaje pozneje poslušal tudi Janez Vajkard Turjaški. 82 Lukäcs, Ladislaus S. J Catalogus generalis seu Nomenciator biographicus personarum Provinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), II-III. Institutum Historicum S. I., Romae 1988. 2. knjiga, str. 723. 83 Kirchoffen, Franciscus Matthias Kirchoffer di. L'Aritmética macherata com 18. centurie di problemi novissimi, matematici, politici, e curiosi, insieme coli' idea deli' arte d'approfittarsi nel caminar per ilmondo. Appresso Gio. Giacomo Hertz. In Venetia 1673, str. 11; Lukäcs, Ladislaus S. J Catalogi personarum et ofßciorum Provinciae Austriae S. I. II (1601-1640). Institutum Historicum S. I., Romae 1982, str. 479, 497, 519. 84 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz 1977, 1980. 2. knjiga, str. XVI. 85 Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 612 (1630-1662). Graz 1980. 2. knjiga, str. XVII. 86 Kirchoffen, n. d., str. 13. 87 Kirchoffen, n. d., str. 17. 88 HHStA, FAA. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Po potovanjih se je Bartoli leta 1650 vrnil v Rim in postal rektor rimskega kolegija (16701675). Prijatelju Francescu Lana Terziju je leta 1677 pisal o omejitvah pri opisovanju fizikalnih resnic, ki jih postavlja jezuitska kuta »nam ubogim peripatetikom«.69 Volf je nabavil knjigo Kircherje-vega študenta Lana Terzija s slovitim opisom vakuumskega balona, njegovo poznejše delo pa so kupili ljubljanski jezuiti. Bartoli je ponovil Pascalov poskus merjenja višin z barometrom.90 Kljub jezuitu Franciscusu Linusu91 je zagovarjal tlak zraka v nasprotju z zastarelim pojmovanjem napetosti oziroma strahu pred praznim. Primerjal je dokaze o napetostih v praznoti po starejših teorijah Torricellijevega tlaka nad vakuumom; sprejel je sodobno prepričanje,92 čeprav je zavrnil Magnijeve93 in druge filozofske razlage vakuuma. Najbolj fizikalno obarvano Bartolijevo delo Napetosti in tlaki je izšlo tik pred smrtjo kneza Janeza Vajkarda. Janeza bi snov glede na njegovo sodelovanje z Guerickejem utegnila še posebej zanimati, knezovim manj razgledanim dedičem pa se je nakup znanosti te vrste morda zdel za malo. Bartoli ni verjel v stisljivost vode,94 ki sta jo skoraj stoletje pozneje dovolj prepričljivo dokazala šele Herbert in njegov učenec, ljubljanski profesor Anton Ambschell. Bartoli je napačno domneval, daje Torricelli opravil poskuse v Firencah pred Rimljanom Gasparom Bertijem;95 zmoto so zgodovinarji popravili šele sredi 20. stoletja. Bartoli je leta 1664 objavil še knjigo o zemljepisu, ki jo je že štiri leta po natisu Mayr ponu- 89 Gorman, Michael John. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM. 1994,106/1; str. 7-32, tu str. 7. 90 Bartoli, Daniello. La tensione e la pressione disputanti qual di loro sostenga Vargentovivo ne'cannelli dopo fattone il Vuoto. Discorso del P. Daniello Bartoli della compagnia di Gesu. Gioseffo Longhi, Bologna 1677, str. 66. 91 Prav tam, str. 96. 92 Prav tam, str. 185, 233, 241; Benvenuto, E. L'instituzione di una nuova scienza: de resistenzia solidorum. Tribute to Galileo in Padova. IV. Lint, Trieste 1992, str. 225-272, tu str. 253; Gorman, Michael John. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM. 1994,106/1; str. 7-32, tu str. 9. 93 Bartoli, Daniello. La tensione e la pressione disputanti, str. 274. 94 Prav tam, str. 75. 95 Prav tam, str. 91. jal Ljubljančanom.96 Bartolijeva Geografija je bila označena kot prvi del, čeravno drugega dela ni izdal. Ni objavil zemljevidov, v šestdesetih poglavjih obeh delov pa je opisal vse dežele od juga Afrike do Svete dežele in Egipta. V zadnjem poglavju drugega dela je opisal pomen astronomskih iznajdb pri plovbi in prometu. Leta 1682 je Bartoli zaslovel z objavo odmevne biografije jezuita Nicoloja Zu-cchija. Volf je hranil Bartolijevo Zgodovino jezuitov in tridelni popis njihovega delovanja v Aziji, ki se je končal z opisom Kitajske. Bartolijevega Človeka je Volf nabavil kar v dveh izvodih, ki sta izšla le leto dni vsaksebi v Bologni, leta 1668 in 1669. Starejši izvod so osem let po natisu nabavili tudi ljubljanski jezuiti. Bartoli je posvetilo v njem datiral v Benetkah 10.12. 1667, ob bogoslovnih temah pa je opisoval še vpliv Lune na plimovanje.97 Bartoli se je kot rektor in visok jezuitski veljak rad posvečal moralnim vprašanjem. Objavil je celo knjigo o Zadovoljstvu revezev v poduk bogatašem, ki jo je poleg drugih Kranjcev nabavil tudi graščak Franc Adam Langenmantl na kostelskem gradu in so jo našli med njegovimi sedemindvajsetimi knjigami, popisanimi v zapuščinskem inventarju leta 1681.98 Proclusionis Accademiam (1617) je bilo mladostno delo jezuita Famiana Strade, ki se je pozneje, leta 1645 in 1648, izkazal z lepo ilustrirano zgodovinsko knjigo o belgijski (nizozemski) vojni v dobi Karla V. in v letih 1578-1590 še v dveh zvezkih neenakih formatov. Leta 1682 je vsaj drugi del imel v svoji knjižnici Erazem Sigfrid Rasp, ki je bil v zadnji polovici 17. stoletja lastnik graščine Dol, preden so jo njegovi nečaki prodali sinu Vol-fovega mitničarja Janezu Danijelu Erbergu. Volf je hranil Stradove Belgijske vojne v dveh /o//o zvezkih iz let 1640/1647,99 ob njih pa še Stradove Akadem- 96 Mayr, Joannis Baptistae. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DC.LXXXVII (sic!). Mayr, Ljubljana 1678, str. 67. 97 Bartoli, Daniello. L'uomo alpunto cioe Vhuomo inpunto da morte considerate dal padre Danielo Bartoli dalla Compagnia di Gesu. Nicold Pezzana, Venetia 1668, str. 49. 98 AS, Zap. inv. lit. LJasc. XXIX, st. 27/1, str. 37-40, 11. knjiga. 99 Sotheby's, Bloomfield Place, New Bond Street, London WIA 2AA. The Catalogue (A Collection) of Valuable Printed Books and Atlases of the Fifteenth to the Seventeenth Century Formed in the Seventeenth Century by a Continental Nobleman and Now the Property of Senhor German Mailhos VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE_ leto xiv, 2007, št. 1 ske razprave iz leta 1617. Med učenci in prijatelji Famiana Strade je bil Sforza Pallavicini, ki je leta 1637 vstopil k jezuitom, postal znamenit retorik družbe in napisal knjigo o jezikovnem slogu pri znanstvenem pisanju.100 Nemški jezuit Schott Preglednica 10: Schottove knjige v Volfovi knjižnici101 Leto Naslov, kraj Stran popisa in razred 1662 Physica curiosa, 1-2. Herbipoli (Würzburg, dela zapisana posebej) 276, posvetna zgod.; 369 1664 Technlca curiosa sive mira bi lia artls. Herbipoli 376, jezikoslovje; 370 1657 Magia universa lis naturae et artls. Herbipoli (2 Izvoda) 377, jezikoslovje; 367 1661 Cursus mathematicus. Herbipoli -; 366 1657 Mechanica hidráulico pneumática. Herbipoli 388; 368,2:360 Volf je kupil Cornaeusovo Filozofijo; Ljubljančanom jo je pozneje ponujal novi knjigarnar Mayr,102 ki se je k nam priselil iz Salzburga po posredovanju Volfovega prijatelja in prvega knjižničarja Schonleb-na.103 Jezuit Cornaeus se je pred tridesetletno vojno umaknil v Francijo in sedem let poučeval filozofijo v Toulousu. Po vrnitvi na Nemško je predaval sholastično in polemično bogoslovje v Mainzu in Würzbur-gu kot sodelavec deset let mlajšega profesorja matematike jezuita Schotta. Postal je rektor v Würzburgu in nato v Mainzu, v Franciji paje vplival predvsem na cistercijanca Eustachiusa à Sancto Paulo,104 katerega knjige je Volf prav tako kupoval. Seveda je Cornaeus zagovarjal peripatetično filozofijo, tako da sta s Schottom ob podedovani vakuumski črpalki gradila kar novo znanost s previdnim »dopolnjevanjem« Aristotelovega nauka. Schott je hvalil Cornaeusovo pazljivo preučevanje poskusov in je v svoji Mechanica Hydraulica celo ponatisnil del opisov eksperimentov v praznem iz Cornaeusove Curriculum Philosophia pod naslovom Melchioris Cornaei Diatriba de Novo Experimento. O Cornaeusovih stališčih do vakuuma je Schott razpravljal kar na samem začetku svojih prvih poročil o »magdeburških« Guerickovih poskusih, pri katerih je sodeloval turjaški knez in gotovo vplival na nabavo osmih Schottovih del za turjaško knjižnico, med njimi treh v skupnem privezu. Schottovo Mehaniko je Schonleben sicer uvrstil h knjigam o arhitekturi. Volf je Schot-tovo Mehaniko hranil v dveh izvodih, med njimi je bil en privezan s poznejšimi Schottovimi deli. Schott je v svojem delu ponatisnil Kircherjevo pismo, poslano iz Rima dne 26. 2. 1656, o Cornaeusovi hidravliki vakuumske posode, ki je ni imel za povsem prazno. Kircher je ponudil še enostavna pojasnila drugega jezuita, hidravlika Valentina Stansela. Vsekakor je Kircher vztrajal pri Aristotelovih idejah, nasprotnih »vakuumistom«, saj se v praznem ni znal izogniti nezveznostim in problemom sunka sile (impetusa); zato je bil prepričan, da tudi po črpanju ostane nekaj zraka,105 Schott paje vendarle sprejel Ricciolijev and Senhora Johanna Auersperg de Mailhos from Uruguay. Days of Sale Monday 14th June 1982 Lots 1-223. Tuesday 15th June, 1982 Lots 223-440 at eleven o'clock precisely each day. Sotheby's, London 1982, str. 92 (št. 386); Strada, Famiano. Famiani Stradae Romani e Societate Jesu de Bello Bélgico. Jacob Marc, Lugd. Batav. 1645, str. 506/507; Smole, n. d., str. 136. 100 Verhulst, Sabine. »Vinegnator di scienze« dans le trattato dello stile e del dialogo de Sforza Pallavicino. Archives Internationales d'Histoire des Sciences. 2005, 154/71, str. 115-126, tu str. 115. 101 HHStA, FAA. 102 Mayr, Joannis Baptistae. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraría Joannis Baptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DC.LXXXVIl (sic!). Mayr, Ljubljana 1678, str. 72. 103 SBÍ, 3: 239. 104 Poppi, Antoinino. La scientificità del discorso teologo délia scuola Padovana delseicenti. Lapresenza dellAristotelismo padova-no nella filosofía délia prima modernità (ur. Piaia, Gregorio). Antenore, Roma-Padova 2002; str. 399-392, tu str. 380. 105 Schott, Gaspar. P. Gasparis Schotti Mechanica hydraulico-pneumatica qua praererquàm quod aquei elementa natura, proprietas, vis motrix, atque occultis cum aere conflictus, à primis, fundamentis demonstratur: omnis quoque generis experimenta Hydraulico-pnevmatica recluduntur: & absoluta machinarum aquà & aere animandrarum ratio ac methodus praesribi-tur: opus bipartitun, cujus Pars I., Mechanicae hydraulico-pnevmaticae theoriam continet: Pars II., Ejusdem praxin exhibet, 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE opis teže zraka. Nekaj strani z lepimi slikami je posvetil Heronovemu vodnjaku in vodometom.106 Med sedemindvajsetimi Cornaeusovimi objavljenimi deli so bila tudi njegova pisma, ki jih je Kircher priobčil v Iter Exaticum.107 Volf je hranil kar pet knjig Kircherjevega učenca jezuita Schotta. Schottove matematične in tehnične priročnike je imel v svoji knjižnici tudi Valvasor.108 Schott je v knjigi Magia universalis poročal o Kircherjevem raziskovanju Cerkniškega jezera.109 Konec leta 1655 je poljski jezuit Adam Kochanski na begu pred rusko zasedbo Vilna obiskal Schotta v Würzburgu. Narisal mu je slike za Magia universalis, Schott pa je k svojemu Cursus mathematicus leta 1661 dodal na koncu uvoda dve strani pesmi-hvalnice svojemu delu izpod peresa Kochanskega, tedanjega profesorja matematike v Mainzu.110 Schott je delo Physica curiosa (1667) posvetil bavarskemu volilnemu knezu, takoj za njo paje objavil še elegijo četrt stoletja mlajšemu Kochan-skemu, ki je tisti čas - med 10. 7. 1666 in koncem leta 1669 - služil pri nadvojvodi Ferdinandu II. in njegovem bratu kardinalu Leopoldu, predsedniku Accademie del Cimento v Firencah. Leta 1677 je machinasque aquarias innúmeras, uti & organa, aliaque instrumenta, in motum as sonum concitat: nec non varia technasmata, quae motum perpetuum v aquae spondent, exponit: accessit experimentum novum Magdeburgicum, quo vacuum alij stabilire, alij evertere conantur. Heredum Joannis Godefridi Schonwetteri excudebat Henricus Pogrin, Typographus Herbipoli, Francoforti ad Moenum 1657, str. 451, 453. 106 Prav tam, str. 169, 193, 384. 107 Prav tam, 465-486; Sommervogel, n. d., 2. knjiga, str. 1467, 1471; Kircher, Athanasius. Iter Extaticum II. Qui etMundi Subterranei Prodromus dicitur. Quo Geocosmi opificium sive Terrestris Globi Structura... In III Diálogos distinctum (Structura globis terrestris). Mascardi, Romae 1657, str. 509-512. 108 Dular, Anja. Valvasorjeva knjižica. Theatrum vitae et mortis humanae. Narodni muzej, Ljubljana 2002, str. 259-275, tu str. 263. 109 Schott, Gaspar. Magia universalis naturae et artis. Optica Acústica 7-77; III-IV. Hertz, Herbipoli 1657, 1658. Ponatis: Joh. Martin Schonwetter, Bambergae 1677. 4/2, str. 518533, 554-555. 110 Grzebien, Ludwik. Kochanski and the Jesuits. Organon (Varšava) 1978. 14: str. 51-59, tu str. 53; Schott, Kaspar. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathemati- carum. Schonwetter (T), Herbipoli 1661. Ponatisa: Cho- lin, Francoforti 1674. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Moen, Francoforti 1699. Kochanski na povabilo kralja Jana III. Sobieskega odšel v Varšavo, kjer je četrt stoletja prej Valerian Magni navdušil dvorjane z vakuumskimi poskusi. Čez šest let je Sobieski rešil Dunajčane pred Turki; cesarsko mesto se je kmalu »oddolžilo« s tremi zaporednimi delitvami, ki so izbrisale poljsko kraljestvo z zemljevidov. Kljub naslovu je bila Schottova Physica curiosa predvsem fiziologija. Opisal je različne vrste ljudi, pohlevne in nasilne živali, izjemne ali ognjene padavine,111 nenavadno poraščene osebe ter razvoj zarodka.112 Več fizike je objavil v Zanimivi tehniki, ki jo je posvetil wiirzburškemu in worm-skemu knezoškofu, nadškofu ter volilnemu knezu Mainza Johannu Philippu von Schönbornu, ki je desetletja prej kupil vakuumsko črpalko od Gue-ricka. Podaril jo je jezuitski univerzi v Würzburgu, malo preden je Schott tam začel predavati. Pozneje je tekmec kneza Janeza Vajkarda Turjaškega, Wenzel Lobkowitz, komaj pregovoril Schönborna, daje dal svoja volilna glasova Leopoldu I. S tem je na državnem zboru v Frankfurtu na Majni leta 1658 -kljub Cromwellovim spletkam na rovaš bavarskega vojvode - vendarle prevesil tehtnico za pridobitev cesarskega naslova v Leopoldov prid. Zbora se je udeležil tudi Henry Oldenburg kot domači učitelj R. Boylovega nečaka Jonesa in je tam srečal turjaškega kneza Janeza. Na ta način je Robert Boyle posredno izmenjal svoje izkušnje s črpanjem zraka z Guerickovim nekdanjim pomočnikom Janezom. Pozneje sta Oldenburg in njegov varovanec obiskala Mainz in tam spoznala obetajočega mladega Becherja,113 ki je napisal kar tri knjige iz Volfove knjižnice. Poznejšo posmrtno izdajo Schottove Tech-nica curiosa so ljubljanski jezuiti kupili ob ustanovitvi svojih študijev filozofije, Volf pa jo je imel že prej v prvi izdaji. V tem pomembnem delu je Schott natančno popisal zgodnje vakuumske poskuse v Evropi in pri Robertu Boylu,114 ki so prvega turjaškega kneza Janeza še posebej zanimali. 111 Schott, Caspar. Physica curiosa. Endter, Herbipoli 1662. Ponatis: Physica curiosa, sive mirabilia naturae et artis libris XII. Pars I et II. Endter, Herbipoli 1667, str. 1181, 1207. 112 Prav tam, str. 480-481. 113 Boas Hall, Marie. Henry Oldenburg. Shaping the Royal Society. Oxford 2002: University Press, str. 34, 36. 114 Schott, Caspar. Technica curiosa, sive mirabilia artis libris XII. Pars I. II. Hertz, Herbipoli 1664. Ponatis: Endter, Herbipoli 1687, str. 185-223. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 Schott se je skliceval na svojo Mechanica hydrauli-co-pneumatica in znova zavrnil obstoj vakuuma s Kircherjevimi trditvami.115 Ljubljanski jezuiti so ob začetku svojih višjih študijev filozofije leta 1706 ob Technica curiosa nabavili še Schottovo Panometrijo z opisom Kircherjevega merilca kotov po predlogih opisovalca Kircherjevega dela, jezuita Nikolaja Möhra. Kircher je idejo gotovo deloma povzel po starejši uporabi Galilejevega geometrijskega in vojaškega kompasa (1612), ki jo je Volf prav tako hranil v svoji knjižnici skupaj s podobnimi opisi številnih drugih piscev. Medtem ko so Volf in ljubljanski jezuiti imeli Schottov Cursus mathematicus v različnih izdajah, je Mayr leta 1678 ponujal druge tri Schottove matematično obarvane knjige. Turjačan je kupil prvo izdajo Cursus mathematicus, jezuiti pa zadnjo (tretjo), izdano že po Schottovi smrti. Zajetna knjiga A4-formata je v vseh natisih obsegala osemindvajset delov, podanih v duhu enciklopedije. Schott je knjigo posvetil cesarju Leopoldu I. Andreas Frölich mu je upodobil vladarja pred naslovnico; prikazal ga je v gosposki drži na prestolu nad matematičnimi napravami. Na pritlična tla je skiciral parabole leta bombe, povzete po Galile-ju, ravnovesje navorov, Pitagorov izrek, obrnjeno sliko predmeta po lomu na leči in Tychov sistem osončja, ki je pravzaprav močno spominjal na Kopernika ali v perspektivi celo na Keplerjeve elipse. Druge skice je objavil sproti med tekstom. Po uvodnih predstavitvah poglavij dela je najprej objavil pismi svojega učitelja Kircherja in jezuitskega profesorja matematike Conrada. Conrad je predaval na univerzah v Pragi, Gradcu, Wroclawu (v času pisanja pisma 12. 12. 1658) in Olomoucu, končno pa je postal rektor v Glatzu. Kot praški sodelavec Kircherjevega prijatelja Johannesa Marcusa Marcija je leta 1639 v Olomoucu objavil razpravo o plamenu, leta 1650 v Pragi pa o merjenju časa.116 Na začetku paginiranega dela knjige je Schott opredelil matematiko po razmišljanjih jezuitov Romanusa, Guldina in Honorata Fabrija. Romanus je leta 1593 postal profesor medicine na univerzi v Wiirzburgu, kjer so pol stoletja pozneje nastavili Schotta. Zaradi spremenjenih pojmovanj večji del pisanja predvsem v drugi polovici Schottove Matematike danes spada k fiziki. Po aritmetiki, geometriji, trigonometriji in praktični geometriji, ki jo je zaključil z geodezijo, se je Schott že v sedmi knjigi lotil osnov astronomije. Seveda je opisal negibno Zemljo, saj je proti Koperniku navedel tako odloka kongregacij iz let 1616 in 1633 kot Jozuetov biblični ukaz Soncu. Narisal je šest svetovnih sistemov, kot zadnjega pa je navedel Ricciolijevega, imenovanega »Semi Tychonicum«.117 Po teorijski in praktični astronomiji je razmeroma kratkih osem strani desete knjige posvetil - astrologiji. Poglavju se zaradi tedaj še vedno močne vpetosti astrologije v akademske kroge ni mogel povsem ogniti, močno pa ga je skrajšal zaradi papeških odlokov, ki so astrologijo prepovedovali zavoljo domnevnih groženj sveti stolici. Sledile so knjige o meritvah časa, geografiji, hidrografiji z navigacijo, horogra-fiji, mehaniki, statiki, hidrostatiki, hidrotehniki, optiki, katoptriki, dioptriki, vojni arhitekturi, obleganju in obrambi mest, taktiki, harmonični glasbi, algebri, logaritmih ter zaključno zbirno poglavje, ki gaje kronal z matematično teorijo glasbe. Dodal je še poseben oddelek o novi mehaniki strojev. Te snovi so predavali matematiki v prvem letu filozofskih študijev. V osemnajsti knjigi o hidrotehniki in hidravličnih strojih je opisal Heronov vodnjak in skiciral naprave z nadtlakom in podtlakom vode; vakuumske črpalke ni podrobneje opisal, temveč je bralca napotil na svojo Mechanica Hydraulica.lls Schott je sedemindvajseto (predzadnje) poglavje knjige posvetil logaritmom. Povzel je raziskovanja Nepera, Briggsa, Vlacqa, Galileje- 115 Prav tam, str. 255, 258. 116 Poggendorff, Johann Christian. Biographisch-Literarisches Hadwörterbuch zur Geschichte der exacten Wissenschaften von ]. C. Poggendorff, I-II. Johann Ambrosius Barth, Leipzig 1863-1898. Ponatis: B. M. Israël N. V„ Amsterdam 1965, str. 472. 117 Schott, Kaspar. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Schdnwetter, Herbipoli 1661. Ponatisa: Cholin, Francoforti 1674. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Moen, Francoforti 1699, str. 243, 262/263. 118 Schott, Kaspar. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Moen, Francoforti 1699, str. 462463. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE vega učenca Francesca Bonaventure Cavalierija, Keplerja in Ursinusa,119 ki je leta 1617/1618 izdal okrajšane Neperjeve logaritme. Ob razlagi pravil za računanje logaritmov je Schott objavil še preglednico logaritmov celih števil do 1000, ki jo je Speidall prvi sestavil leta 1619.120 Schottov Cursus mathematicus, predelan iz tretjega dela Magia universalis, so uporabljali na vseh jezuitskih šolah. Osredotočil se je predvsem na računske operacije, pravilom za računanje pa je odmeril manj prostora.121 Kircherjeva fizika in teorija glasbe v Volfovi knjižnici Deželni glavar Volf je bil seveda dovolj vpliven, da mu vseh knjig ni bilo treba kupovati -marsikatero je dobil v dar. Schottov učitelj, rimski profesor matematike Kircher, mu je osebno podaril vsaj tri svoja dela, ki jih je Schönleben posebej zaznamoval na naslovnicah. Najstarejša med Kircherjevimi knjigami v Volfovi knjižnici je bila posvečena magnetom. Ob glasbenih prireditvah v svoji palači se je Volf dobro oskrbel z razmišljanji svojih sodobnikov; hranil je kar dva izvoda Kircherjevega dela o teoriji glasbe Musurgia, posvečeni nadvojvodi Leopoldu Wil-helmu, bratu cesarja Ferdinanda III. in upravitelju habsburške Nizozemske v mejah sodobne Belgije od aprila 1647 do maja 1656, pozneje pa regentu v imenu mladoletnega nečaka Leopolda I. Leopold Wilhelm je leta 1656 in 1657 na Dunaju ustanovil prve italijansko usmerjene akademije lepih umetnosti s Francescom Sbarrom in drugimi Italijani.122 Kircher je leta 1661 Leopoldu Wilhelmu posvetil še knjigo Diatribe, ki seveda ni manjkala v Volfovi knjižnici. 119 Prav tam, str. 588. 120 Prav tam, str. 593-604. 121 Dadič, Žarko. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. Zagreb 1982: SNL. 1. knjiga, str. 243, 260- 261; Sotheby's, The Catalogue (A Collection) of Valuable Printed Books andAtla-ses of the Fifteenth to the Seventeenth Century Formed in the Seventeenth Century by a Continental Nobleman and Now the Property ofSenhor German Mailhos and Senho-ra Johanna Auersperg de Mailhos from Uruguay. London 1982, str. 366. 122 Seifert, Herbert. Die Oper am Wiener Kaiserhof im 17. Jahrhundert. Wiener Veröffentlichungen zur Musikwissen- schaft. Zv. 25. Hans Schmeider, Tutziung 1985, str. 197. Poleg obeh Volfovih so v Ljubljani vsaj že od leta 1681 hranili še tretji izvod knjige Musurgia; leta 1756 so ljubljanski jezuiti vanj vpisali svoj lastniški zaznamek. Kircherjeva Musurgia je vsekakor vseskozi ohranjala piščev znanstveni sloves v glasbeni teoriji, medtem ko so bila ostala Kircherjeva dela do nedavnega na slabem glasu zavoljo Galilejevih kritik. Kircher se je zanimal za tedaj še nedokazano neprehodnost vakuuma za zvok in je na dveh slikah ponazoril Torricellijev šest let star poskus s praznim prostorom v živosrebrnem barometru.123 Prvi je opisal Eolovo harfo,124 ki so jo ljubljanski jezuiti za svoj pouk nabavili dobro stoletje pozneje (leta 1755); na univerzi v Gradcu so jo kazali študentom celo dve stoletji po Kircherjevem izumu. Kircher je svoje edino povsem astronomsko delo Itinerarius podaril Volfu dve leti po izidu, leta 1658, kar je Schönleben vestno ovekovečil na naslovnici knjige. Kircher je z novim teleskopom opazoval komete, mrke Sonca in Lune. Kopernika je omenil, vendar je imel raje sistem Tycha Brahe -ja, podobno kot večina jezuitov. Seveda gre tu za svojevrstno igro usode, saj je bil Tycho Brahe protestant, Kopernik pa katolik. Tako Kircher kot njegov cenzor, kije svoje misli zapisal na konec knjige, sta verjela v obstoj drugih svetov v vesolju. Istega 1658. leta je Volf nabavil še Kircher-jevo Iter Extaticum s prvim opisom spreminjanja voda Cerkniškega jezera, izdano osem let pred slovitim Mundus subterraneus; žal si jezera ni nikoli osebno ogledal. Schönleben, Janez Vajkard Valvasor, Gruber in vsi drugi poznejši pisci so gradili na Kircherjevih domnevah o Cerkniškem jezeru. Kircher je pisal o notranjosti Zemlje, vulkanih, vetrovih in vodah. Pojasnil je sestavo zemlje, fosilov, mineralov in oceanov. Med prvimi je popisal potrese in iskal vzroke zanje. 123 Kircher, Athanasius. Musurgia universalis, sive Ars magna consoni et dissoni in X. libros digesta. Quä Universa Sono-rum doctrina, et Philosophia, Musicae que tam theoreticae, quam practicae scientia, summa varietate traditur; admi-randae Consoni, et Dissoni in mundo, adeöque Universa Natura vires effectusque, uni nova, ita peregrina variorum speciminum exhibitione adsingulares usus, tum in omnipo-ene facultate, tum potissimüm in Philologiä, Mathematicä, Physicä, Mechanicä, Medecinä, Politicä, Metaphysicä, Teologiä, aperiuntur et demonstratur. Dediči Francisca Corbellettija, Romae 1650, str. 11. 124 Prav tam, str. 310. VSE ZA ZGODOVINO 11 Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Preglednica 11: Kircherjeve knjige v Volfovi knjižnici126 Ekslibris Tiskano Naslov, kraj; oseba, ki ji je bila knjiga posvečena Stran in oddelek v katalogu 1655 1641 Artis Magnetica, Rim; cesar Ferdinand III. 327, matematika 1658 1646 Ars Magna lucis, Rim; Ferdinand IV. 1650 Musurgia Universalis. 1-2, Rim; nadvojvoda Leopold Wilhelm 397, glasba 1650 Musurgia Universalis. 1. del, Rim; nadvojvoda Leopold Wilhelm 397, glasba 1650 Musurgia Universalis. 2. del, Rim; nadvojvoda Leopold Wilhelm 397, glasba 1652,1654 Oedipus Aegyptiacus, Rim 1658 1656 Itinerarium, Rim (Donum Authoris) 329, matematika 1656 Structura globi Coelestis (Iter Extaticum I), Rim 327, matematika 1658 1657 Structura globi terrestris (Iter Extaticum II; Mundus Subterranei). 1-3, Rim 327, matematika 1658 Scrutinum physico medicum, Rim 315, medicina 1663 1661 Diatribe di prodigiosis, Rim; nadvojvoda Leopold Wilhelm (ex dono Authoris) 233, zgodovina Cerkve 1664 1663 Polygraphia, Rim (dar pisca v Rimu 3.3.1664) 1667 Historia Chinensis. Amsterdam 244, posvetna zgodovina 1667 Regnum natura magneticum, Rim 337, filozofija 1669 Ars Magna sdendi seu combinatorica, Amsterdam 369, jezikoslovje 1671 Descriptio Latium veteris et nova, Amsterdam 244, posvetna zgodovina Zaključek Študentska popotovanja so Volfa vzpodbudila k zbiranju del jezuitov Kircherja, Schotta, Bartolija pa tudi njihovih florentinskih nasprotnikov v knjižnici, ki se je s 7000 zvezki povzpela med najboljše baročne zbirke v Evropi. Baron Janez Vajkard Valvasor in drugi mladi kranjski plemenitaši so se prav ob Volfovem omizju in z branjem njegovih knjig navzeli ljubezni do kranjske domovine. S pisanjem Valvasorja, ki je v lastni knjižnici zbral kar dvaindvajset Kircherjevih del, so jezuitske knjige iz Volfove knjižnice prispevale k poznejši samobitnosti slovenskega naroda. V času Volfa Engelberta Turjaškega nemške dežele in habsburška monarhija niso bile tako pomembno tiskarsko središče ali torišče novih idej kot severna Italija. Kljub temu je bil Volf močno navezan na pisce iz Gradca, Dunaja in drugih domačih habsburških mest, tako daje tam nabavljal številne knjige in rokopise naravoslovno-matematične vsebine. Predvsem paje seveda nabavljal domača glasbena dela, ki so kmalu začela uspešno tekmovati z italijanskimi vzorniki in so jih z Mozartom celo presegla. Zahvala Dr. Matiji Žargiju se zahvaljujem za kopije kataloga Volfovih knjig (HHStA, FAA). Viri in okrajšave AS - Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani HHStA, FAA - Dunaj, Minoritenplatz 1, Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Dep. Fürstlich Auersperg'sches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895. NUK - Signatare Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani T - Turjačanove knjige in rokopisi, našteti v Volfovem katalogu iz leta 1668 po dopolnjenem prepisu iz leta 1762 (HHStA, FAA). 126 HHStA, FAA. VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 Literatura Andritsch, Johann. Die Matrikel der Universität Graz. Band 6/2 (1630-1662). Graz 1977, 1980. Auersperg, Woljfgang Engelbert. Orbis lusus, pars prima; seu Lususgeographicus. Defensus... ab illustrissimo ... comité Wolffgango Engelberto ab Auersperg in alma universitate graecensi, praeside R. P Matthia Kirchoffer. Typis F. Widmanstadii, Graecii 1659. (T; Semeniška knjižnica). Baraga, France (ur.). Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596-1691). Družina, Ljubljana 2003. Barozzi, Francesco; August, vojvoda Braunsch-weig-Lüneburg. Das Schach, oder König Spiel. Sexennium, Lipsiae 1616/1617. (T). Bartoli, Daniello. Dell' historia della Compagnia di Gesu. L Asia... parte prima. Roma 1653 : I. de' Lazzeri (T). Ponatisi oziroma naslednja dva dela: Roma 1662: (T).. Dell' historia della Compagnia di Gesu la Cina: terza parte deli' Asia. Roma, Várese 1663. (T). Bartoli, Daniello. La povereta contenta. Baba, Venetia 1661. (NUK-4957). Bartoli, Daniello. De la Geographia transformata al morale parte prima (Geographia Politico-Moralis). Egidio Ghezi, Roma 1664. (NUK-386). Bartoli, Daniello. L'uomo al punto cioè l'huomo in punto da morte considerato dal padre Dan-ielo Bartoli dalla Compagnia di Gesù. Nicolô Pezzana, Venetia 1668 (T; NUK-14691). Ponatis: Bologna 1669. (T). Bartoli, Daniello. La tensione e la pressione dis-putanti qual di loro sostenga l'argentovivo ne'cannelli dopofattone il Vuoto. Discorso del P. Daniello Bartoli della compagnia di Gesu. Gioseffo Longhi, Bologna 1677. (T). Benvenuto, E. L'instituzione di una nuova scienza: de resistenzia solidorum. Tribute to Galileo in Padova. IV. Lint, Trieste 1992. Str. 225-272. Bircher, Martin. The "splendid library" of the Counts of Auersperg in Ljubljana. The German Book 1450-1750. (ur. Elood, John L.; Kelly, William A.). British Library, London 1995. Str. 285-297. Boas Hall, Marie. Henry Oldenburg. Shaping the Royal Society. University Press, Oxford 2002. Craig, Martin. With Aristotelians Like These, Who Needs Anti-Aristotelians? Corpuscular Matter Theory in Niccold Cabeo's Meteorology Early Science and Medicine. 2006,11/2; str. 135-161. Cruxilla, Janez Krstnik. Placita Philosophia ...de ente Logico cognoscibili qua sub auspicis serenissimi Caroli Josephi Archeducis Austriae Magnorum caesarum fratris, filii Nepotis, publicae disputationi proponit Georgis Sieg-fridus S.D.I. Comes a Dietrichstein. Widmanstand, Graecii 1661. (NUK-4729). Cruxilla, Janez Krstnik. Cruxilla, Joanne Baptis-tae Soc. Jesu & Georg Sigfridus Comes Dietrichstein Gracensis AA. LL. Et Philosophiae Baccalaureus nec non Academicae Juventutis Parthenius Princeps praes. Joanne Baptist. Cruxillae e Societatis Jesu... Graecii philosophia quinquepartita quam sub Augustis-simis Auspiciis invictissimi, ac Potentissimi Leopoldi I. Romanorum Imperatoris semper Augusta Hungariae, et Bohemiae Regi set. Em. In Alma et Celeberima Gracensi Univer-sitam pro conceq... Widmanstand, Graecii 1662. (NUK-5030). Dadič, Žarko. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. SNL, Zagreb 1982. Dolinar, France-Martin. Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704, Dissertatio ad Doctoratum in Facultate His-toriae Ecclesiasticae Pontificiae Universitatis Gregorianae. Tiskarna Ljubljana, Ljubljana 1976. Dular, Anja. Valvasorjeva knjižica. Theatrum vitae et mortis humanae. Narodni muzej, Ljubljana 2002. Str. 259-275. Galilei, Michelangelo. I primo libro d'intavolatura di liuto Nel'quale si contegono varie sonate: come, toccate, gagliarde, correnti, volte, passe-mezzi, & salterelli, nouvamente composto e dato in luce. Monaco de Baviera 1620. (T). Gorman, Michael John. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM, 1994,106/1; str. 7-32. Gumppenberg, Wilhelm. Idea Atlas Mariani de Imaginibus miraculosis B. K Mariae. Carol Zanotti, Tridenti 1655. Ponatisi: Atlas Marianus. Viennae 1672 (z Geyerjevim prispevkom: Imago B.V.M.. Societatis Jesu, No. 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE CCXI, strani 321-322 in No. CDLXXI, stran 565). Grzebien, Ludwik. Kochanski and the Jesuits. Or-ganon (Varšava) 1978, 14; str. 51- 59. Hermelink, Heinrich (ur.). Die Matrikeln der Universität Tübingen. Kraus reprint, Nendeln/ Liechtenstein 1976. Höfler, Janez. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Partizanska knjiga, Ljubljana 1978. Kircher, Athanasius. Magnes sive de Arte Magnética libri tres Authore P. Athanasio Kirchero... (Artis Magnética). Ludovic Grignan, Romae 1641. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri Fulden-sis Bvchonii e Soc.IESU Presbyteri Olim in Herbipolensi, & Avenionensi Societatis IESU Gymnasiis Orientalium linguarum, et Mathesos, nunc huius in Romano Collegio Professons Ordinarii Ars Magna Lucis et Umbrae, In decern Libros digesta Quibus Admirandae Lucis et Umbrae in mundo, atque adeó universa natura, vires effectusq. uti nova, ita varia nouorum reconditiorumq. speciminum exibitione, ad varios mortalium usus, pand-untur. Cum Privilegio Sacr. Caesar. Maiestatis. Romae 1646. Sumptibus Hermanni Scheus. MDCXLVI: Ex Typographia Ludo-vici Grignani. Superiorum Permissu. Liber I Physiologia Lucis, Sciasiphia, Ars Chromat-ica. Liber Primus Physiologia Lucis & Umbrae. Pars Prima Photosophia, sive de lucidis mundi corporibus, luminisque ab Us proflu-entis naturae & affectione (T, NUK-8100). Kircher, Athanasius. Musurgia universalis, sive Ars magna consoni et dissoni in X. libros digesta. Quà Universa Sonorum doctrina, et Philos-ophia, Musicae que tam theoreticae, quam practicae scientia, summa varietate traditur; admirandae Consoni, et Dissoni in mundo, adeóque Universâ Naturâ vires effectusque, uni nova, ita peregrina variorum speciminum exhibitione ad singulares usus, tum in omnipoene facúltate, tumpotissimùm inPhi-lologià, Mathematicà, Physicà, Mechanicà, Medecinà, Politicà, Metaphysicà, Teologià, aperiuntur et demonstratur. Dediči Francisca Corbellettija, Romae 1650. (T). Kircher, Athanasius. Oedipus Aegyptiacus. Oedipus Aegyptiacus Tomi secundi Pars altera... Vitalis Masscardi, Romae 1652,1654. (T). Kircher, Athanasius. Itinerarium Extaticum quo mundi opificium id est Coelestis expansi, siderumque tarn errantium, quam fixorum natura, vires, proiprietates, singulorumque compositio & structura, ab Ínfimo telluris globo usque ad ultima Mundi confinia, per ficti raptus integumentum explorata, nova hipothesi exponitur ad veritatem. Interlocu-toribus Cosmiele et Theodidacto (Structura globis Coelestis). Vitalis Mascardi, Romae 1656. (T). Kircher, Athanasius. Iter Extaticum II. Oui et Mundi Subterranei Prodromus dicitur. Quo Geo-cosmi opificium sive Terrestris Globi Structura... In III. Dialogos distinctum (Structura globis terrestris). Mascardi, Romae 1657. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri e Soc. Jesu Scrutinum Physico-Medicum Contagiosae Louis, quae Pestis dictur. Quo Origo, causae, signa, prognostica Pestis, nec non insolentes malignatis Naturae effectus, qui statis temn-poribus, caelestium influxuum virtute et ef-ficacia, tum in Elementis; tum in epidemiis hominum animantiumque morbis elucescunt, una cum appropriatis remediorum Autidotis nova doctrina in lucem eruuntur. AdAlexan-drum VII. Pont. Opt. Max. Typis Mascardi, Romae 1658. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri Soc. Iesu Diatribe. De prodigiosis Crucibus, quae tam supra vestes hominum, quam res alias non pridem post ultimum uncendium Vesuvij Motis Neapoli comparuerunt. Vitali Mascardi, Blasius Dversin, Romae 1661. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri e Soc Jesu, China monumentis: qua sacris qua profanis, nec non variia naturae & artis spectacularis, aliarumque rerum memorabilium argumen-tis illustrata, auspiciis Leopoldi Primi Roman. Imper. Joann Jansson (Janszon) a Waesberge & Elizeum Weyerstraet, Amstelodami 1662. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri e Soc Jesu Polygraphia nova et universalis, ex combinatoria arte detecta. Quà Ouiuis etiam Linguarum quantumvis imperitus triplici methodo, Prima, Vera et reali sine ulla Mentis Arcani suspicione, manifest; Secunda, per Technologiam quandam artificiosè disposi-tam. Tertia, per Stenographiam impenetrabili VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 scribendi genere adornatam, unius vernacu-lae linguae subsidio, omnibus populi set Unguis clam, aperté; obscure, et dilucidé scribere et respondere posse docetur, et demonstratur. In III. Syntagmata distributa In Principum gratiam ac recreationem inventa et in lucem edita. Felicibus Auspiciis Leopoldi Rom. Im-perat. Semper Augusti. Ex Typographia Var-esij, MDCLXIII, Romae 1663. (T). Kircher, Athanasius. Athanasius Kircheri e Soc Iesu, Magneticum Naturae regnum, sive dis-ceptatio Physiologica De triplici in Naturam rerum Magnete, iuxta triplicem eiusdem Naturae gradum digesto Inanimato Anima-to Sensitivo Quae Occultae prodigiosarum quarundam motionem vires et proprietates, quae in triplici Naturae Oeconomia nonnul-lus in corporibus noviter detectis observan-tur, in apertam lucem eruuntur, et luculentis argumentis, experientia duce, demonstratur. Ad Inclytum, et Eximium Virum Alexandrum Fabianum Novi orbis Indigenam. Typis Ignatii de Lazaris, Romae 1667. (T). Kircher, Athanasius. Athanasii Kircheri, e Soc Jesu Ars Magna sciendi seu combinatorica, in XII Libros Digesta, qua nova et universali Metho-do Per Artificiosum Combinationum contex-tum de omni re proposita plurimis et prope infinitis rationibus disputari, omniumque summariaquedam cognitio comparari potest. Ad Augustissimum Rom. Imperatorem Leopoldum Primum, Justum, Pium, Felicem. Apud Joannem Janssonium (Janszon) ä Waesberge, et Viduam Elizei Weyerstraet, Amstelodami 1669. (T). Kircher, Athanasius. Latium, id est nova etparalle-la Latii tum veteris tum novi descriptio: Qua quaecunque vel natura, vel veterum Romanorum ingenium admiranda effecit, geograph-ico-historico-physico ratiocinio, juxta rerum gestarum, temporumque Seriem, juxta rerum gestarum, temporumque seriem exponitur & enucleatur. Apud Joannem Janssonium ä Waesberge, et haeredes Elizei Weyerstraet, Amstelodami 1671. (T). Kircher, Athanasius. Ath. Kircheri Epístola respon-soria ad Quir. Kuhlmani Epistolam de Arte magna sciendi. Batavorum, Lugduni 1674. (T). Kirchoffen, Franciscus Matthias Kirchoffer di. L Aritmética macherata com 18. centurie di problemi novissimi, matematici, politici, e curio si, insieme coli' idea dell' arte d 'approfittarsi nel caminar per ilmondo. Appresso Gio. Gi-acomo Hertz. In Venetia 1673. Knod, Gustav C. (ur.). Die alten Matrikeln der Univeristät Strassburg J62J bis 1793. KrausThomson, Nendeln/Liechtenstein 1976. Krones, Franz. Die Geschichte der Karl Frames Universität in Graz J 585-J 885. Verlag Karl Franzes Universität, Graz 1886. Kuznecov, Boris Grigorjevic. Galileo Galilei. Nauka, Moskva 1964. Lukács, Ladislaus S. J. Catalogi personarum et of-ficiorum Provinciae Austriae S. I. I (1551 -1600). Institutum Historicum S. I., Romae 1978. Lukács, Ladislaus S. J. Catalogi personarum et of-ficiorum Provinciae Austriae S. I. II (1601 -1640). Institutum Historicum S. I., Romae 1982. Lukács, Ladislaus S. J. Catalogus generalis seu Nomenclátor biographicus personarum Provinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), I. Institutum Historicum S. I., Romae 1987. Lukács, Ladislaus S. J. Catalogus generalis seu Nomenciator biographicus personarum Provinciae Austriae Societatis Jesu (1555-1773), II-III. Institutum Historicum S. I., Romae 1988. Maranini, Anna. La bibliotheca di un erudito: Francesco Pifferi da Siena. Boletín de la Real Academia de Buenas Letras di Barcelona, 1999/47; str. 127-196. Magini, Anton. Suplementum Ephemerides, ac Tabularum Secundorum Mobilium... Damian Zenar, Venetiis 1614. Magini, Anton. Ephemerides Coelestum Motuum... Damian Zenar, Venetiis 1616. Mayr, Joannis Baptistae. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Of-ficina Libraría Joannis Baptistae Mayr, Venales prostant. Anno M.DC.LXXXVII (sie!). Mayr, Ljubljana 1678. Mayrhauser (Mayerhauser), Franciscus. Cometa anni M.DC.LXI, Poitquam lucere defijt, in lucem elueubratus Herum, ac Reverendissi-mo, etAmpliffimo Proefuli Domino, Domino Christophoro Celeberrim... Oblatus ä Cliente Fr. Francisco Mayrhauser... Georgy Kramer, Provincie Carinthie 1661. (T). 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE Mecensejfy, Grete. Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Werken des Johann WeikhardAu-ersperg (1618-1677). Archiv für österreichische Geschichte. 1938, 114/2; str. 295-509. Mole, Rudolf. K zgodovini knežjega dvorca. Kronika, 1937, 4/4, str. 48-50. Morolli, Gabrielé (ur.). Siena 1600 Circa: Dimenti-care Firenze. Santa Maria Deila Scala, Siena 2000. Pifferi, Francesco. Sfera di Gio. Sacro Bosco tra-dotta, e dichiarata da don Francesco Pifferi. Saluestro Marchetti, Siena 1604. Poggendorff, Johann Christian. Biographisch-Literarisches Hadwörterbuch zur Geschichte der exacten Wissenschaften von J. C. Poggendorff I-II. Johann Ambrosius Barth, Leipzig 1863-1898. Ponatis: B. M. Israël N. V., Amsterdam 1965. Poppi, Antoinino. La scientificità del discorso teologa della scuola Padovana del seicenti. La presenza dellAristotelismo padovano nella filosofia della prima modernità (ur. Piaia, Gregorio). Antenore, Roma-Padova 2002; str. 399-392. Pozzo (Putei), Andrea. Perspectiva pictorum et architectorum Andreaie Putei e Societatis Jesu pars secunda in qua proponitur modus expeditissimus delineandi opticè omnia que pertinent ad architecturam (Prospettiva de' pittori e architetti a ' Andrei Pozzo... ) Pars secunda in qua proponitur nodus opticè omnia quae pertinent ad architecturam. Joan Jacob Bohemi apud J. Angelina Custodi, Romae 1693, 1700. (NUK-8049). Ponatis: 1708 (Frančiškanski samostan Novo mesto). Preinfalk, Miha. Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC S AZU, Ljubljana 2005. Prelovšek, Damjan. Ljubljanska arhitektura 18. stoletja. Zgodovina Ljubljane. Kronika, Ljubljana 1984; str. 177-188. Von Radies, Peter. Die Fürst Carlos Auersperg'sche Hausbibliothek in Laibacher Fürstenhofe. Wiener Zeitung (priloga) Beilage zur k. Österreichische Wochenschrift für Wissenschaft> Kunst, und öffentlisches Leben. Herolds Sohn, Wien 1863; str. 624-631. Von Radies, Peter. Denner. Der verirrte Soldat; oder: Des Glück's Probirstein. Ein deutsches Drama des XVII. Jahrhunderts aus einer Handschrift der k.k. Studienbibliothek in Laibach. Franz Suppan, Agram 1865. Von Radics, Peter. Frau Musica in Krain. Ljubljana 1877. Von Radics, Peter. Der Erste Fürst Aursperg als Student in Bologna (1633). V: Bilder Oesterreichischer Vergangenheit und Gegenwart; 1885,3/12. Separat: Sacher-Masoch, Leipzig 1885. Str. 37-40. Von Radics, Peter. Ernstes und Heiteres aus einer Cavalierbibliothek des 17. Jahrhunderts. V: Bilder Oesterreichischer Vergangenheit und Gegenwart. 1885, 3/12; str. 416-421. Separat: IV. Ernstes und Heiteres aus einer Cavalierbibliothek des 17. Jahrhunderts. Sacher-Masoch, Leipzig 1885. Str. 26-36. Von Radics, Peter. Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach. Ljubljana 1912. Reisp, Branko. Janez Vajkard Valvasor. Mladinska knjiga, Ljubljana 1983. Schott, Gaspar. P Gasparis Schotti Mechanica hydraulico-pneumatica qua praererquäm quöd aquei elementa natura, proprietas, vis motrix, atque occultis cum aere conflictus, ä primis, fundamentis demonstratur: omnis quoque generis experimenta Hydraulico-pnevmatica recluduntur: & absoluta machinarum aqua & aere animandrarum ratio ac methodus praesribitur: opus bipartitun, cujus Pars I., Mechanicae hydraulico-pnevmaticae theoriam continet: Pars II., Ejusdem praxin exhibet, machinasque aquarias innumeras, uti & Organa, aliaque instrumenta, in mo-tum as sonum concitat: nec non varia tech-nasmata, quae motum perpetuum v aquae spondent, exponit: accessit experimentum novum Magdeburgicum, quo vaeuum alij stabilire, alij evertere conantur. Heredum Joannis Godefridi Schönwetteri exeudebat Henricus Pogrin, Typographus Herbipoli, Francoforti ad Moenum 1657. (T, v privezu s Schottovima Physica (1667) in Technica (1664); NUK-4158). Schott, Gaspar. P Gasparis Schotti e Societate Jesu Schola steganographica: in classes octo distribute... Johann Andrea Endter, Job Herz, Nuremberg 1665. Ponatis: Endter, Nuremberg 1680. Schott, Gaspar. Physica curiosa. Endter, Herbipoli 1662. (T) Ponatis: Physica curiosa, sive mira-bilia naturae et artis libris XII. Comprehensa, VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 quibus pleraue, que de Angelis, Daemonibus. Hominibus, Spectris, Energumenis, Monstris, Portenslis, Animalibus, Meteoris, etc, rara, arcana, curiosaque; circumferuntur, ad Ver-itatis trutinam expendutur variis ex historia ac philosophia petitis disquisitionibus excu-tiuntur, et innumeris exemplis illustrantur. Pars I et II. Endter, Herbipoli 1667. (NUK-8192). Schott, Gaspar. Magia universalis naturae et artis. Optica Acustica I-II; III-IV. Hertz, Herbipoli 1657, 1658. (T) Ponatis: Joh. Martin Schönwetter, Bambergae 1677. (T) (NUK-8525). Schott, Gaspar; Kircher, Athanasius. Pan-tometrum Kircheriana hoc es instrumentum geometricum novum. Hertz, Herbipoli 1660; Schönwelt, Francoforti. (NUK-4138). Schott, Kaspar. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Schönwetter, Herbipoli 1661. (T) Ponatisa: Cholin, Francoforti 1674. Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. Moen, Francoforti 1699. (NUK-4217). Schott, Gaspar. Technica curiosa, sive mirabilia artis libris XII. Comprehensa; quibus varia experimenta, variaque technasmata pnev-matica, hydraulica, hydrotechnica, graphica, cyclometrica, chronometrica, automatica, cabalistica aliaque artis arcane ac miracula, rara et antehec inaudita eruditi orbis utilitati, delectationi disceptationique proponuntur. Pars I. II. Hertz, Herbipoli 1664. (T) Ponatis: Endter, Herbipoli 1687. (NUK-8347). Sienell, Stefan. Die geheime Konferenz unter Kaiser Leopold I. Personelle Strukturen und Methoden zur politischen Entscheidungfindung am Wiener Hoff. Peter Lang, Frankfurt am Main 2001. Seifert, Herbert. Die Oper am Wiener Kaiserhof im 17. Jahrhundert. Wiener Veröffentlichungen zur Musikwissenschaft. Zv. 25. Hans Schmei-der, Tutziung 1985. Seifert, Herbert. Der Sig-prangende Hochzeit-Gott. Hochzeitsfeste am Wiener Hof der Habsburger und ihre Allegorik 1622-1699. Musikwissenschaftlicher Verein, Wien 1988. Seifert, Herbert. Akademien am Wiener Kaiserhof der Barockzeit. Akademie und Musik. Festschrift für Werner Braun zum 65. Geburtstag (ur. Frobenius, W. in drugi). Saarbrücken 1993. Str. 215-223. Smole, Majda. Graščine na nekdanjem Kranjskem. DZS, Ljubljana 1982. Sommervogel, Carlos, S. J. Bibliothèque de la Compagnie de Jésus, Première partie: Bibliographie par les Pères Augustin et Aloys de Backer, Nouvelle Édition par Carlos Sommervogel, S.J. Strasbourgeois, publiée par la province de Belgique, Tome I-IX. Bruxelles-Paris 1890-1900. Sotheby's, Bloomfield Place, New Bond Street, London WIA 2AA. The Catalogue (A Collection) of Valuable Printed Books and Atlases of the Fifteenth to the Seventeenth Century Formed in the Seventeenth Century by a Continental Nobleman and Now the Property of Senhor German Mailhos and Senhora Johanna Auer-sperg de Mailhos from Uruguay Days of Sale Monday, 14th June 1982 Lots 1-223. Tuesday, 15th June, 1982 Lots 223-440 at eleven o'clock precisely each day. Sotheby's, London 1982. Sotheby's, London. Second Day's Sale: 27th May, 1983 at 10:30 AM precisely, Continental and Early Printed Books and Bindings, The property of Señor German Mailhos and Señora Johanna Auersperg de Mailhos, of Montevideo, Uruguay. The Catalogue of Valuable Printed Books and Atlases. Sotheby's, London 1983. Str. 133-171. Strada, Famiano. Proclusionis Accademiam. I. Mascard, Romae 1617. (T). Strada, Famiano. Famiani Stradae Romani e Soci-etate Jesu de Bello Bélgico. Jacob Marc, Lugd. Batav. 1645. (T). Šerbelj, Ferdinand. Portret Volfa Engelberta grofa Auersperga mlajšega (*1641; fl709) in njegove žene Katarine Elizabete rojene pl. Trilleck. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem, (ur. Murovec, Darja in drugi). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2005. Str. 159-161. Škerlj, Stanko. Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. stoletja. Kronika slovenskih mest. 1934,1, str. 98-105, 179-185. Umek, Ema. Erbergi in Dolski arhiv. 1-2. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1991. Vanino, Miroslav. Isusovci i hrvatski narod, I. Rad u XVI stolječu, Zagrebački kolegij. Filozofsko-teološki institut družbe Isusove, Zagreb 1969. Verhulst, Sabine. »L'inegnator di scienze« dans le trattato dello stile e del dialogo de Sforza Pal- 132 VSE ZA ZGODOVINO Stanislav Južnič, NARAV:".":SL" VNOMATEMATICNA IN GLASBENA DELA ZGODOVINA ZA VSE lavicino. Archives Internationales d'Histoire des Sciences. 2005,154/71. Str. 115-126. Weigel, Erhard. Speculum Uranicum aquilae ro-manae sacrum, das ist. Himels Spiegel darinnen ausser denen ordentlichen, auch die ungewöhnlichen Ersdcheinungen des Himmels mit gebührenden Anführunren abgebildet, vornehmlich aber der im Gestirne des Adlers jüngdthin entstandene Comet: nebenst einer neuen Himmels-Charte unter dem Asler des H. Römischen Reiches dargestellet wird. Thomas Matthias Götzen/ Samuel Krebsen, Franckfurt/Jena 1661. (T). Weigl, Igor. Ljubljanska palača knezov Auersper-gov. Kronika. 2006, 54/1. Str. 29-48. Weigle, Fritz. Die deutschen Doktorpromotionen in Sienavon 1485-1804. Quellen und Forschungen aus itallienischen Archiven und Bibliotheken. 1944, 33. Str. 199- 251. Weigle, Fritz. Die Matrikel der deutschen Nation in Siena (1573-1738). 1-2. Max Niemeyer, Tübingen 1962. Weikhmann (Weickhmann, Weihman), Christoph. New-erfundenes grosses Königs-Spiel: Welches sich zwar mit dem Sinnreichen und jederzeit hoch berühmten Schach=Spiel in etwas vergleichet jedoch aber von demsel-bigen hierinnen mercetlichen underschieden wird dasz desselbige nicht ner allein selbse under wei das gewohniche Schache: Spiel... Balthasar Kühnen, Ulm, 1664. (T). Žargi, Matija. Auerspergov knežji dvorec v Ljubljani (Lozar Štamcar, Maja; Žvanut, Maja. (ur.)). Theatrum Vitae et Mortis Humanae. Narodni muzej, Ljubljana 2002. Str. 277-308. Žmuc, Irena. Zapuščina grofa Janeza Andreja Au-ersperga. Kronika. 2003, 51/3. Str. 249-266. Kazalo oseb Aleksander VII. (Fabio Chigi, *1599; papež; 11667). Fabrio Chiglio (*1599, Siena; papež Aleksander VII., 1655; 11667) Domenico Bartolom (*1750, Rocca-strada; 1798, Siena). Daniello Bartoli (*12. 2. 1608, Ferrara; SJ127 1623, Rim; f 13. 1. 1685, Rim). Benjamin Bramer (*1588, Felsberg; 11652, Ziegenhain). 127 Societas lesu - jezuiti. Marc Antonio Cesti (*1623; 11669). Balthasar Conrad (*1599, Niesse; 117. 5. 1660, Glatz). Mattheus Cossubius (*1586, Pischkowitz v Šleziji; SJ 6. 1. 1603, Brno; 114. 6. 1642, Teschin). Georgius Dobronoki (György Dobronocky, Dobronoky, Jurij, *2. 3. 1588, Dobrovnik (Dobronok); SJ 22. 10. 1610, Brno; ti 1/21/27. 5. 1649, Trnava). Janez Krstnik Dolar (Dollar, Tollar, Tholarius, *1621, Kamnik; 11673, Dunaj). Pirro Maria Gabrielli (*1643; 11705). Teofilo Gallaccini (*22. 9.1564, Siena; t27. 4. 1641, Siena). Bernard Geyer (*23. 8. 1607, Stockerau; SJ 19. 8. 1623; ti. 9. 1676, Dunaj). Ignazio Guarini (*1676, Lecce; SJ 1693; tl748, Dresden). Joseph Edler von Herbert (Herverth, *2. 9. 1725, Celovec; SJ 28. 10. 1740, Celovec; t28. 3. 1794, Linz). Adam Kochanski (*5. 8. 1631, Dobrzyn; SJ 24. 8. 1642, Wilno; tl9. 5. 1700, Cieplice). Wolfgang Kilian (*1581; 11662). Leopold Wilhelm Habsburžan, nadvojvoda (*5. 1. 1614, Wiener Neustadt; t20. 11. 1662, Dunaj). Cosimo II. de Medici (*12. 5. 1590, Firence; nadvojvoda Toskane 1609; t28. 2. 1621, Firence). Johannes Molitoris (*1582, Koblenz; SJ 6. 9. 1606, Brno; t24. 10. 1625, Jidrichov Hradec (Novodomus, Neodomi)). Joannes Nerovius (Neronius, *1585/88, Tišnov (Tost) v Šleziji; SJ 25. 10. 1607, Brno; t29. 8. 1656, Praga). PéterPâzmâny (*1570; fl637). Vandido Pistoi (Pistoj, *okoli 1736, Siena; tokoli 1780, Siena). Francesco Pifferi (*okoli 1548, Monte San Savino). Andrea Pozzo (Andreas Puteus, *30. 11. 1642, Trento; SJ 25. 12. 1665, Milano; f31. 8. 1709, Dunaj). Peter Pavel pl. Radies (*26. 9. 1836, Postojna; 11912, Dunaj). Giovanni Battista Riccioli (*17. 4. 1598, Ferrara; SJ; t25. 6. 1671, Bologna). Adrianus Romanus (Adriaan van Roomen, *29. 9. 1561, Leuven; SJ; U. 5. 1615). Johan Adolph pl. Schwarzenberg (*20. 9. 1615, Weibelkirchen; tl683). VSE ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto xiv, 2007, št. 1 Valentin Stansel (*1621, Olmutz; fl8. 12. 1705, Bahia). Famiano Strada (*1572, Rim; SJ: t6. 9. 1649, Rim). Michael Šikuten (Sikuten, Sicuten, *26. 9. 1608, Šašinovec vzhodno od Zagreba; SJ 1. 11. 1630, Leoben; fl7. 9. 1687, Gradec). Andrej Turjaški, grof (Auersperg, * 1556, Šumberk; tl594). Andrej Turjaški (*1557; 11599). Ditrih (Teodorik) Turjaški, grof (*2. 6. 1578. Ljubljana; 125. 8. 1634, Ljubljana). Ferdinand (Johann Baptist Ferdinand Franz) Turjaški, 2. knez (*29. 9. 1655, Ljubljana; 122. 7. 1706, Ljubljana). Franc Karel Turjaški, 3. knez (*22. 11. 1660, Dunaj; t6. 11. 1713). Herbard Turjaški (Auersperg, *8. 11.1613, Žužemberk; 128. 4. 1669, Zagreb). Janez Andrej Turjaški (Auersperg, *16. 7. 1615; t8. 10. 1664). Janez Vajkard Turjaški (Johann Weikhard Auersperg), 1. knez (*11. 3. 1615, grad Žužemberk; 113. 11. 1677, Ljubljana). Vajkard Turjaški (Auersperg, * 1575; fl607 Praga). Volf Engelbert Turjaški (Wolfgang Auersperg), grof (*22. 10. 1610, Žužemberk; 128. 4. 1673). Volf Engelbert Turjaški (Wolfgang Auersperg), grof (*1641;tl709). Urban VIII. (Maffeo Barberini, * 1568, Firence; papež 1623; t29. 7. 1644, Rim). Janez Vajkard Valvasor (*1641; fl693). Erhard Weigel (*16. 12. 1625, Weiden na Rabi; SJ; t21.3. 1699, Jena). Zusammenfassung NATURWISSENSCHAFTLICHMATHEMATISCHE UND MUSIKALISCHE WERKE DER JESUITEN IN DER „FÜRSTLICHEN" FIDEIKOMMISSBIBLIOTHEK DES GESCHLECHTES AUERSPERG Der Beitrag beschreibt die wichtigsten Werke der Grazer Jesuiten in der Bibliothek ihres bedeutendsten Laibacher Freundes und ehemaligen Studenten, des Landeshauptmannes Graf Wolf Engelbert Auersperg. Außerdem werden Werke anderer habsburgischer Jesuiten sowie Werke der namhaftesten römischen und deutschen Jesuiten vorgestellt. Der fünfzehnjährige Wolf kehrte als einer der letzten Krainer unter anderem deshalb zum katholischen Glauben zurück, da er sonst nicht an der Universität in Graz studieren hätte können. Während des Studiums in Graz kam er in Kontakt mit der zeitgenössischen Wissenschaft und erwarb zahlreiche Werke der Grazer Jesuiten für seine Bibliothek. Einige Handschriften aus Wolfs Bibliothek werden im Beitrag erstmals der Öffentlichkeit vorgestellt. Wolf setzte seine Studienjahre in Norditalien fort, da aufgrund des Dreißigjährigen Krieges die deutschen Universitäten an Prestige verloren hatten. Daher nahm er vor allem italienische und venezianische Einflüsse auf, die bis dahin für Ljubljana charakteristisch waren (nicht so sehr in der Folgezeit). Wolf brachte italienische Neuerungen in den Bereichen der Oper, der Musik und der Physik aus dem toskanischen Zirkel von Galileo und dem jesuitischen römischen Zirkel von Kircher nach Ljubljana. Schlagwörter: „fürstliche" Fideikommiss-Bibliothek des Geschlechtes Auersperg in Ljubljana, Mathematikgeschichte, Physikgeschichte, Musikgeschichte, Jesuiten 132 VSE ZA ZGODOVINO