n i Naj večji slovenski dnevnik v Združenih državah Vdjm za. vse ielo - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 195. — ŠTEV. 195. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. IP"' S The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issimd every day except Sundays aqd legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1379 NEW YORK. TUESDAY, AVGUST 20. 1929. — TOREK, 20. AVGUSTA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVIL AVSTRIJI PRETI SPLOSNA DRŽAVLJANSKA VOJNA SPOPAD MED S0CIJALISTI IN FAŠISTI V ST. L0RENZEN NA GORENJEM ŠTAJERSKEM Socijalistična organizacija je nameravala praznovati desetletnico, toda heimwehrovci so zasedli - vse prostore. — Kancler se je naglo vrnil s počitnic. — Zandarji niso pustili govoriti socialističnemu županu. DUNAJ, Avstrija, I 9. avgusta. — Kancler Ernest von Streeruwitz je moral danes nemudoma prekiniti svoje počitnice ter se vrniti na Dunaj. Posla bo imel obilo, kajti vse kaže, da bo izbruhnila v Avstriji državljanska vojna. Avstrijski fašisti, ki imajo organizacijo "Heim-wehr' so včeraj jasno dokazali, da ne bodo vbodo če trpeli nobenega socijalističnega zborovanja. Štajerski socijalisti so nameravali proslaviti desetletnico svoje organizacije "Schutzbund" v Sanc Lorenzen na Gornjem Štajerskem. V ta namen so najeli dve veliki dvorani. Malo pred začetkom zborovanja so p a fašisti napolnili DEKLICA 0BSTRELILA POLICISTA Po aretaciji je trdila, da jo je policist že dvakrat napadel. — Bila je sirota ter je stanovala pri njegovi družini. MILICA PROTI ŠTRAJKARJEM OGROMNA _______ KITAJSKA Piketi so hoteli preprečiti 0JAČENJA nastavljanje skebov. —! Dve lcompaniji milice Kitajski nacijonalisti s o ZAHTEVA NEMČIJE OBVELJALA ZEPPELIN DOSPEL V TOKIO bosta ščrGli skebe. MARION, N. C-, 19. avgusta. — Ko so danes ustavili piketi United _ _ _ ______________________ I Textile Workers par avtomobilov, v S katerih so se nahajali skebi. so za-Šestnajstleana Alice Corbett je i vzeli proti štrajaarjem sovražno bila pridržana včeraj v policijskem stališče kapitalisti in od kapitali-v New Jersey City, ! glavnem stanu ker je obstrelila MacHale. policista George Deklica je sirota ter je stanovala pri MacHalovih v Jersey City. Policiji je priznala, da jo je MacHale dvakrat nadlegoval in da ga je zato hotela ustreliti. Policist je to ob-uolžitev odločno zanikal. Nahaja se v mestni bolnici, in zdravniki trdijo. da je le malo upanja, da bi okreval. Deklica je stanovala pri MacHalovih štiri leta. Včeraj popoldne se je vrnil policist domov precej pijan. Alice je bila sam. stov odvisne oblasti. Državne oblasti so takoj poslale sem dve kompaniji vojakov, ki bodo ščitili skebe. Vojaki so se pripeljali iz Ashe-ville in Morganton. Ko se je hotelo podati zjutraj štiristo skebov na delo, so jih obkolili štrajkarji ter jim začeli prigovarjati. naj se vrnejo domov in naj ne kradejo kruha zavednim delavcem. V splošni zmedi, ki je temu sledila, so pretepli poslovodjo. Kompanija je izprla delavce, ker so se pridružili United Textile doma. ko ; Workers organizaciji. poslali na mejo deset, brigad, da zavrnejo sovjetske zavojevalce. — Sovjetske oblasti zam-kujejc vesti o napadih. Briandov predlog glede! Sesttisoč šeststo mil j dol-porenskega kontrolnega go potovanje je završil v LEGIJA SE NOČE SESTATI S PREJŠNJIMI SOVRAŽNIKI LUCERNE, Švica, 19. avgusta. — Delegacija Ameriške Legije, ki je imela tukaj kratek odmor na poti v Beograd, kjer se bo pričela dne 1. septembra konvencija Legije, bo nasprotovala resoluciji, katero bodo podpirali Angleži, in ki sklicuje svetovno konferenco vojnih veteranov. Tako je izjavil danes narodni poveljnik, Paul V. MacNutt. Predlagana konferenca bi seveda tudi vključevala Nemce ter druge bivše sovražnike, in narodni poveljnik je prepričan, da ni še dozorel čas za tak sestanek. prostore, vsled česar so sklicali socijalisti zborova-j ie zatel z°Pet nadlegovati, sto- j j -i< j i 1 * • pila je k omari, zgrabila službeni j nje pod milim nebom pred cerkvijo. J ^^ zamižala _n sprožUa Na_ Ko je nastopil njihov govornik, Koloman Walisch,!t0 * pobegi« k nekemu sosedu. • • f .-v • v i_D 1 J IV >1 Dobro uro pozneje so sporočili socijahsticm župan mesta Bruck an der Mur, mu sosedje da sl...jo slokanje Žandarji niso dovolili govoriti. v MacHalovem stanovanju. Ležal r v. . | , 1M. ^ i. je v postelji s prestreljenimi prsi. Medtem so pa rasisti obkolili trg ter zaceli metati kamenje na socijaliste. Neko poročilo pravi, da so imeli v cerkvenem stolpu dve strojnici. Unel se je boj* ki je trajal več kot eno uro. Posledica: trije mrtvi in petdeset ranjenih. Avstrijske oblasti so proti fašistom brez vsake moči, dasi je njihovo delovanje naperjeno direktno proti vladi. Prej so še fašisti razdelili po hišah letake, v katerih so pretili prebivalcem s smrtjo, ako se udeleže socijalistične proslave. M ir je bil ustanovljen šele, ko je nastopil župan Sant Lorenzen kot posredovalec. Dogodki v Sant Lorenzen so prvi znanilci državnega prevrata, ki so ga fašisti že pred več dnevi napovedali. STOLETNI STAREC V ZRAKU ROOSEVELD, FIELD, L. I., 19. avgusta. — Tomaž Gallagher, ki se še lahko spominja očeta prejšnjega governerja Smitha, se je včeraj dvignil v zrak, da proslavi svoj 101. rojstni dan. Bil je poseben, častni gost aeroplanske družbe ter se je peljal tudi preko okraja, v katerem je stanoval izza časa. ko je prišel pred osemdesetimi leti semkaj iz Irske. šANGHAJ, Kitajska. 19. avgusta. Kitajska nacijonalistična vlada je odredila mobilizacijo desetih na-daljnih brigad mandžurskega vojaštva. To se pravi, da bo poslanih na fronto nadaljnih stotisoč vojakov. Vsledtega se je zelo povečala napetost v kitajsko-ruskih odnoša-jih. Te brigade bodo določene za službo ob severni meji. Šest jih bo prišlo iz province Fenktien. ostala iz province Kirin. Tako je objavila danes kitajska časniška agentura. General Ho Čen Čun. osebni zastopnik predsednika Čank Kaj Seka, se nahaja baje na poti iz Peipinga v Mukden ter ima povelje prevzeti poveljstvo nad vsem kitajskim vojaštvom v Naročeno mu je bilo izvršiti kampanjo kot so jo sklenili v Nankin-gu. odbora je bil poražen. — Italija bo baje ugodila zahtevi Anglije. HAAG. Holandska, 19. avgusta i Nemčija je izvojevala danes svojo prvo zmago na konferenci. Francoski ministrski predsednik Briand je zahteval, naj bi potem, ko bi zavezniške čete odšle iz Po-renja, upravljala Porenju posebna kontrolna komisija Ta Briandov predlog pa ni obveljal. Zastopniki Francije, Italije, Belgije in Japonske so se sestali z angleškimi izvedenci, da presodijo prednosti, katere uživa Anglija po Voungovem načrtu ter določijo vrednost ponudbe štirih sil, ki skušajo ugoditi angleški zahtevi. 103 urah. — Navdušen sprejem v japonskem glavnem mestu. TOKIO. Japonska, 19. avgusta. •Graf Zeppelin" Je pristal danes na tukajšnjem armadnepi letalnem polju po zaključenju 0600 milj dolgega potovanja Iz Friedrichshafena v Nemčiji. Včeraj zvečer ob sedmih je bil varno nastanjen v hangarju. Tema je onemogočila manevriranje nad mestom. Vsledtega so morali uporabiti električne svetilke, ko se je spuščal ' Zeppelin" na letalno polje. Na drugem delu potovanja okuhi sveta je bil "Graf Zeppelin" v zraku 103 ure. Ko so ga v Tokio opa- Soglasno z nekim nepotrjenim žili, je bil to signal za velikanski poročilom, je Italija sklenila po- izbruh veselja. Prebivalstvo vsega EMPRINGHAM SE VRAČA V NEW YORK Pridigar, ki se je poročil pet dni po ločitvi zakona, se bo moral zagovarjati pred cerkvenim sodiščem. LOS ANGELES. Ca!.. 19. avgusta Rev. Dr. James Empringham je odpotoval odtukaj proti New Vorku Možak je obdolžen. da je imel v Bronxu sanatorij, v katerem, je preiskoval mlada dekleta. Sanatorij so mu oblasti zaprla. Mrs. Empringham je objavila, da je njen mo4 odpotoval s svojega doma v Montani. Povedala je tudi da se je poročil ž njo v Mehiki dne 15. junija, to je pet dni potem, ko je bil Jočen od svoje prve žene v Reno, Nev. Dr. Empringham, ki je bil svo-ječasno podpredsednik Antisalon-ske Lige ter tajnik Cerkvene Tem-perenčne Družbe, se bo moral zagovarjati pred šokfom Manningom ter cerkvenimi oblastmi. Razen tega mu preti tudi obsodba pred driavnim sodiščem. POŽAR NA S. S. PARIS Ogenj je izbruhnil v tretjem razredu ter se hitro razširil. — Odplutje za par dni zakasneno. NA KONFERENCO GLEDE POLETA MOSKVA, Rusija, 19. avgusta. — Semijon Šestakov, pilot aeroplana, ki je skušal poleteti v New York, se vrača sedaj v Moskvo, da se udeleži posebne konference glede do-vršenja poleta ob črti, kot je bila mapirana poprej. Sestakov potuje s potniškim ae-roplanom, kajti svoje letalo je pustil v Irkutsku. MATI PETIH UMORJENA EAST PATERSON, N. J.. 19. avg. ; Mrs. Carmelo Coscone. staro 29 let. | so našli včeraj zabodeno v njenem i stanovanju na Orchard St., East S Paterson. Policija išče njenega mo-[ ža Gaetana, da ga zasliši. Sosedje so sporočili, da sta se zakonska zelo pogosto prepirala. Svojih pet o-trok sta odvedla na dom moževega očeta, nakar sta se vrnila v East Paterson. Od umora naprej pogrešajo moža umorjene ter domnevajo, da je morilec. Olicijelna Kuoming agentura je priobčila tudi poročilo iz Mukde-na. da je kitajska vlada sklenila zatreti oddelke belih Rusov ob meji. ker slednji vrše različna dejanja, ki pomenjajo ogroženje miru in reda ter bodo mogoče tudi po-! spešila izbruh sovražnosti med ki-' tajskimi in sovjetskimi četami. Krajevni kitajski poveljnik je do-] bil vsledtega povelje, naj polovi vse bele Ruse po vsej državi. nuditi Angliji več koncesij. Koncesije se tičejo dogovora med prejšnjim laškim finančnim ministrom Mandžuriji.! Volpijem in angleško vlado. Dogovor je bil sklenjen, ko je bil u-ravnan angleško-italijanski dolg. Italija ima pravico dvigniti v Londonu približno milijon dvesto-petdeset tisoč dolarjev. Sedaj pa je Italija pripravljena odpovedati se temu privilegiju. Na ta način bi Youngov načrt prinesel na leto nekako sto milijonov dolarjev z interesi vred. Italijanski delegat Aiberto Pirelli je odšel včeraj v Bruselj, ne pa v Milan. Danes se je zopet vrnil. Splošno se je govorilo, da je bil v zvezi z ministrskim predsednikom Mussolinijem. ko se je nahajal v Bruselj u. C. T. Wang, nacionalistični mi-| nistrski predsednik je baje rekel, da si Moskva na vsak način prizadeva odtujiti lojalnost treh man-; džurskih provinc do nacijonalistič-i ne vlade. Navedel je tudi kompro-mltujoče predloge, ki so bili stavljeni Čang Tsue Liangu. svoje ugotovilo takole MACDONALD JE ZGREŠIL DAWESA LONDON, Anglija, 19. avgusta. -Ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald je bila danes zelo razočaran, ko se je pripeljal v E1 jn, da mesta je začelo navdušeno kričati, parne piščalke in sirene so tulile in hrup je postajal večji, čimbolj se ie bližala križar k a tlom. Razburjenje in navdušenje je bilo tako veliko da niso mogli nekateri časniški poročevalci sporočiti prihoda ter so se morali v gotovih sluCajih poslužiti celo golobov-pi-smonoš. Malo pred prihodom "Zeppelina" je odletel oddelek v vojaških aero-planov v smer. od katere so ga pričakovali, da nastopijo kot vojaško spremstvo. Odbor mestnih uradnikov je dospel na letalno polje že zgodaj, da izvrši starodavne cerimonije, ki značijo prihod ali odhod zmagoslavnih bojevnikov. Eckenerju in njegovim spremljevalcem so ponudili po stari šegi vina, kostanja, riža in kruha. Eckener upa, da bo "Zeppelin" že v četrtek pripravljen na polet iz Tokio v Los Angeles. LE HAVRE, Francija, 19. avgusta. — Nocoj je izbruhnil na brzo-parniku "Paris", ki je last Francoske družbe požar, ki se je kmalu razširil po vsem srednjem delu. Ogenj je nastal v kabini tretjega razreda ter se začel širiti po kad l-nici drugega in salonu prvega razreda. Mornarji in ognjegasci so bili takoj na licu mesta, toda gašenje je bilo jako otežkočeno. ker so ugasnile vse električne luči. Šele po dolgotrajnem prizadevanju se jim je posrečilo spraviti o-genj pod kontrolo. Odplutje parnika se bo za par dni zakasnilo. in ADVERTISE "GLAS NARODA" BOY SKAVT UBIT NA TURI ILFRAKOMBEE, Anglija, 19. avgusta. — Eagle scout James Berry, star šestnajst let, iz Cushing, Okla., se je ubil danes, ko je plezal na skale. Berry je dospel šele včeraj semkaj v spremstvu desetih skavtov ter vodnika. Doma je iz Stillwater, Ohio. POČAŠČEN JE FRANCA JOŽEFA DUN A. J Avstrija. 19. avgusta. — 99-obletnica rojstva pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa je bila včeraj proslavljena v Išlu in na Dunaju. V Kapucinski cerkvi, kjer počivaja vsi Habsburžani se jt vršila maša-zadušnica za zadnjega velikega Habsburžana, ob veliki udeležbi prijateljev starega reda. ki se ne bo več vrnil. Wang je zaključil: j se sestane z ameriškim poslanikom j - Vlada je bila prisiljena zavze- j Dawesom, pa je slednji že odpoto- . ti trdnejše stališče, ki bi sicer ko- i vaL munizem vzbudil nadaljne zadre-!-------------- ge na Kitajskem. S komunističnimi j izgredi imamo že dovolj izkušenj. Nacijonalisti morajo zavzeti trdno stališče ali pa bodo padli zopet v kremplje komunistov. ROJAKI. VAHOCAJTE SE \A "GLAS S ARODA" SAJVEČ-J, SLO VENSKI DSnVS1H V A W ERIKI MIK! Will I II WMBBEfH mrj DENARNA NAKAZILA SOVJETSKI SKAVTI _JE ZBIRAJO MOSKVA. Rusija, 19. avgusta. — Nekako sedem tisoč dečkov in deklic iz vseh delov sovjetske unije se je zbralo tukaj, da otvorijo rdeči pinirski sestanek. Številni mladostni patrioti so korakali včeraj zvečer po ulicah, prepevali komunistične pesmi ter nosili puške in drugo vojaško opremo. Zborovanje bo trajalo več dni. CUBA IMENOVALA DELEGATA HAVANA, Cuba, 18. avgusta. — Objavljen je bil predsedniški de-1 kret, ki je imenoval dr. Rafael Martinez Ortiza za zastopnika Cube pri bodočem zasedanju Lige narodov, ki se bo vršilo prihodnji mesec v Ženevi. NA CAST MRTVEMU LETALCU LONDON, Anglija. 19. avgusta. — Varšavski poročevalec je sporočil Exchange ¥elegraphu, da je bilo truplo majorja Izdikovskega, ki se je ponesrečil na Oraziosa otoku, danes pokopano na državne stroške. Truplo je bilo prevedeno s posebnim vlakom iz Gnidije, in šestdeset aeroplanov je tvorilo častno spremstvo v zraku. Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din 600 ..... 8 0.90 Lir 108 M 1,000 ...... $ 18.40 M 800 M £,600 ....... $ 46.75 M» 800 M 5,000 ........ $ 90.60 M 600 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 v Italijo | ».79 POZDRAV V ESPERANTO DRAŽDANI, Nemčija. 18. avgusta. — Esperanto jezik so rabili včeraj obenem z angleškim in franco-sim jezikom, da pozdravijo člane Mednarodnega oglaševalnega kongresa, ki so pričeli s potovanjem po I HpmčijL LETEČ AVTOMOBIL HAVANA. Cuba, 18. avgusta. — Honore Bartone, italijanski avija-tik ter avtomobilski mehanik, ki živi sedaj na Cubi. je izpopolnil iznajdbo, katero imenuje aeroplan-avtomobil, torej letalo, ki se lahko kreta po kopnem in tudi v zraku. Iznajditelj bo kmalu odpotoval v Združene drže ve, da predstavi svojo iznajdbo avtomobilskim tvorni -carjem. Iznajditelj je rekel, da je mogoče v par minutah izpremeniti avtomobil v monoplan. Stranke, ki nam naročajo ieplač&a v ameriških (Morjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma • naiim svetom o starem kraju v stanu tnižaii pristojbino ta taka izplačila od 3% no 1% | Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. s 1 Za izplačilo večjih sneakov kot gonj naveden«, bodisi v dinarji* j lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-1 čilih priporočamo, da m poprej a nam eporasuneU glede način* nakadla, S iZPLAČILA PO PO*TS SO REDNO IZVKilNA V DVBH DO TfVSH TIDNl« m I NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTMB %A PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 91 OOBTLANDT 8TBEET, TsUplum* s Bcrobf NBW JOBJL. N. 0S80 WB "GLAS NARODA* NEW YORK, TUESDAY, AVGUST 20. 1923 "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Bakaer, President Lotrf* Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Bamgh of Mawhatain, New York City, N. Y.J "GLAS NABODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za AfnerikoiZa New York za cclo leto-----.$7.00 In Kanado ...........................»6.00 j Za pol leta .............................„...$350 Za pol leta .........................$3.00 j Za inozemstvo za celo leto.....„47.00 Za četrt leta .............-................»1301 Za pol leta ---------------------------43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemži nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Novice iz Slovenije. ■tuš:: "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 zBa«}EJ^::a:a.iii!ii;isisit!i8:imB ^fUMiWUtWWWiiiHnHffliBfifflHftBWB ODKRITJE MABEL WILLEBRANDTOVE Smrtna -nesreča. 29. julija popoldne se je pri čiščenju puške smrtno ponesrečil o-rožniški kaplar Janez F. Jug v Ljubljani. Pokojni je bil zaposlen v litogra-fiji 8. žandarmerijskega polka v pritličju komande na Bleiweisovi cesti št. 3. Ko je bil ob 13. prost, je šel na izprehod pod Rožnik ter se malo pred 15. vrnil v litog?afijo, kjer je imel tudi svoje stvari in posteljo. V pisarni v prednji sobi je pri pisalni mizi delal narednik, drugi njegov tovariš, kaplar Potrato, je pa počival na postelji. Takoj, ko se je vrnil iz sprehoda, je Jug snel puško s police in sedel na dvorišče proti Korsikovi vrtnariji. Da bi očistil tudi vdolbino, kjer se je j bilo nabralo malo rje, je stopil v prvo sobo in zaprosil za košček "šmirgla", ki ga je tudi dobil. Zaprl je vrata za seboj, da ne bi motil narednika pri delu; v naslednjem hipu se je že razlegel^ strel. Oba podoficirja sta skočila v litografijo in našla kraj dveh prevrnjenih stolov na tleh ponesrečenca. V roki je držal še cunjo, s katero je čistil pu- tako da si je razbil lobanjo in se onesvestil. Truplo je že dalje časa ležalo v vodi in je mestoma že začelo razpadati. Požar v potniškem vlaku. Popoldanski potniški vlak. ki vozi iz- Maribora proti Ljubljani, je zadela požarna nesreča, ki bi bi bila lahko postala katastrofalna, če ne bi bili potniki dovolj hladnokrvni. Ko je namreč privozil vlak okrcg pol 18. že precej daleč od postaje Save proto Litiji, so nenadc-mo zapazili potniki enega vozov drugega razreda, da gori na hodniku več okenskih zaves. V hipu sc vsi ogroženi potniki pograbili svojo prtljago, kolikor so jo mogli doseči, ter so se po vročem hodniku nad katerim je gorel tudi že strop preril v sosedni voz tretjega razreda. K sreči je bilo v gorečem vozu le malo potnikov. V sosednjem nabito polnem vozu je nastala panika, ker se je začelo kaditi, ko so bežeči potniki odprli vrata. Nekateri potniki so v domnevi da gori ta vagon, že začeli metati prtljago s polic. V tem je že nekdo potegnil za zasilno za- vo- „„ - - ___ ^ ia „„ voro in vlak je obstal. Iz vseh sko, na mizi pred oknom je pa go- J zov so se začeli vsipati potniki na Vrlina v našem kongresu tvorijo takozvani "suhi" koiigrr*suiki. To so pravi: dve tretini je takih, ki glasuje" ,i«i /Ai vsako suliiiško odredbo, docim se v privatnem živijo-jiju ne hranijo ivožje kapljiee. Neštetokrat se je že dokazalo odličnim zagovornikom prohioieije, da se le preveč navdušeno drže tfesla; — "Po* Nlnšajtr naše besede, naših početij pa ni treba gledati." Nekaj podobnega trdi tudi oseba, ki govori iz svoje lastne skušnje ter natančno ]K>zna razmere, ki jih je ustvarila prohibit*]ja v Ameriki. To je Mrs. Mabel Willebrandt, ki je bila še pred kratkim pomožna zvezna generalna pravdniea in v koje pod" »• Vsako pomlad se pogovarjajo rojaki, kje bedo priredili piknik v vročem poletnem času. ko pa mineva poletje in se bliža jesen, pa že ugibajo, kje bodo priredili kako veselico. Društvo sv. Petra. št. 50 J. S. K. Jednote. Brooklyn. N Y.. priredi v soboto dne 12. oktobra veselico o priliki svojega petindvajsetletnega obstanka. Veselica se vrši v Slovenskem Narodnem Dcmu, 253 Irving Ave. Vsi naj se udeleže te prireditve, kajti navzočih bo tudi dosti dolgoletnih članov, ki bodo vedeli veliko zanimivega povedati o prejšnjih časih. Za postrežbo bo izborno preskrbljeno. ayEaaan — m i mmeummn— i Peter Zgaga HBTJ. ORIS Pri zdravniku. Pozdrav! Jakob Slabič PRVI "MODNI JOURNAL" Za časa Ludovika XIV. so si o-mislili v Parizu svojevrstno sredstvo za propagiranje modnih novitet. To je bila znamenita lutka v ulici Saint Honore v velikosti odrasle ženske, ki so jo oblačili vsakokrat v novo toaleto, kadar si io i je izmislila domišljija kakšnega te- ZAPEČATENE SLUŽKINJE Red mora biti in postav?, ostane postava, čeprav je v nasprotju s pametjo. Kaj pomenite razum in človeško pravo proti uradnemu pečatu. Slučaj, o katerem poročajo pariški iisti. je spet dokazal, kaj lahko naplavijo nespametni ljudje iz postavnih določil. dočim strop ni popolnoma prego-, . , . . , ," i , ^ , . . . .i . I danjega Krojača prvaka ali kaprice rel. Pokvarnjega voza ni bilo treba f K 1 odpreti in so ga pripeljali v Ljubljano. Ko so lovili zajčka. Posestnik Janez Žitnik iz Cme vasi 46 je prišedši popoldno domov opazi!, da mu je nekdo ukradel iz shrambe poleg veže več kg semena motovilca, 10 kg otrobov in nekaj jajc. Ko se je Žitnik informiral, kdo bi hodil okrog hiše, sta mu povedala domača otroka Janez in Jože, da se je približala hiši pred kako uro neznana ženska in jima dejala: "Glejta, fantka, tamle na travniku pa skače zajček!" Otro-f ka sta se trkoj zapodila za dozdev- j nim zajčkom in se vrnila šele čez J čas. Neznanka pa je med tem stopila v odprto vežo in si prilastila • stvari, ki jih je našls v shrambi.! Žitnik, je o zadevi informiral pa- ( truljajočega stražnika, ki je menda dotično žensko izsledil in naznanil policijski direkciji. kakšne brezposelne dame iz visoke družbe. Vse evropski ženski svet — v kolikor se je zanimal za modne novosti — je z zanimanjem in ko-prnenjem sledil oblačilnim transformacijam te lutke, posnetki njenih najnovejših kreacij so se razširjali čez kopna in morja, v Nemčijo, v Italijo, v Španijo, na Angleško, v Rusijo, da, celo do zaprtih zidin orijentalskin serajlov. • -Pravi modni žurnal v netiskani obliki. Šele pozneje so začeli izdajati tiskane žurnale, ki so pariško lutko in njene posnetke čisto izpodrinili. padanec sumiti, da pes mogoče ni zdrav, zaradi česar je moral iti na preiskavo k zdravniku. Nek bogat Parižan je mod poto-I vanjem po deželi umrl. Njegov prijatelj. ki je bil obenem izvrševalec oporoke, je odpotoval na pogreb in je cbema služkinjama umrlega na-Vočil. naj očistita in varjeta stanovanje. Do povratka izvrševalca oporoke ne smel a nikomur dovoliti vstopa v stanovanje; zakaj so be so bile polne dragocene oprave in raznih umetnin. Medtem ko sta služkinji opravljali svoje delo, je prišel sodni uradnik, ki naj bi zapečatil stanovanje. Zvonil je in trkal, služkinji pa, zvesti ukazu, nista odprli. Po razgovoru skozi zapiha vrata je sodni uradnik storil, kar mu je bilo službeno ukazano: prilepil je uradni pečat čez luknjo ključavnice. Vedel je sicer, da so še ljudje v stanovanju, ampak to ga ni nič brigalo, izvršiti je moral svojo dolžnost. Stanovanje je v tretjem nadstropju. tako da služkinji nista mo- Hudo je. če je bolezen v hiši. tc-da z dohtarjern je hujša komedija Ni dolgo tega. ko sem slišal rojakinjo iz Down tow na. ko je pripovedovala svoji prijateljici. Govorila je hitro, skoro brez sape takole — On, ta bolezen. Vse me boh Vse do frdamenta me boli. In ka: mufa se po meni. Zdaj je v hrbtu, zdaj je v nogah, zdaj v plečih. Z eno besedo — ni zp povedali. — In ponoči imam take rutin, sanje in spat: ne moren: cele noči. samo dopoldne se mi spanje pri-leže. — Sem se že zdravila s gomiljca-mi in tavžetjt rožami z žajbelnom in pelinom, z materno dušico in pasjim zobom, pa vse skupaj nič nc ne pomaga. To se pravi poma^n ze, me pa zlomek zopet potare — In v giavi se mi vrti skoro neprestano. — In tudi pratiko sc msi že navezala na žalodec. pa je šlo iz želodca in mi je v c;lavo udarilo. — Tako slaba sem včasih, cia tudi nob- nega apetita nimam. Kuj mi je bilo včasih šest porkcapsov? Za malo juzino sem jih poiedla. Danes imam pa dva za kosilo in dva za večerjo dovolj. — Tudi olje sem že pila. ribje in italijansko, pa ima. prehud duh in se mi zdi. da je moj želodec za olje prefin. — Sem sc mislila iti poleti par-krat kopat, pa dedci preveč zijajo kot da bi še nikdar nobene babe ne videli. Pravijo, da je solnce dobro zoper vsako zolezen. ;ia se moramo reve v senci držati. — Ali imam pa v glidih kakega vranča. kt*r mi leva noga včasi kar zaspi, dočim pravijo nekateri, da je z možgani v zvezi. — Špegle sem si že kupila, toda s špegli še manj vidim. No. pa naj i bo, ker ie moderno. — Kruha sploh ne morem jesti nobenega. L^ žemljice, ampak prav ; fiišne morajo biti. — Ko sem zadnjič mislila, da bo vsega konec, sem si rekla: — Marjanca — zdaj pa le h doh-: tarju! — Vse v novo sem se oblekla in To je krasna slika ljudskega zastopnika in člana "naj" — kot se je! \ zvišenejšega parlamentarnega zastopstva" ><»nat prejšnja lota rad ponosno nazival. Taki vzgledi so kot nalašč, da vzbujajo v narodu re-j >pekt pred postavo. I je škoda, da Mi s. Willebrandt ni omenila imena onega «Vdnega narodneg* zastopnika. i Viada si na vse načine prizadeva poloviti tiliotapc žganja. Obrožena so ct4a brodovja, ki straži jo obal, vsako leto s<> potroši na milijone dolarjev, v namenu, da izvedejo postave, ki jih sprejme kongres. V zvezi s poglavjem' glede vtihotapljanja žganja je navedla Mrs. Willebrandt nadaljni čedni slučaj. Poslanec*, ki je vedno glasoval za sušo, se je vrnil z ne" ko^a potovanja. V Floridi so njegovo prtljago zadržali carinski uradniki. < i os pod je prišel ves razburjen v prohibicijski urad *er zahteval prtljago nazaj. Medtem so preiskali njegovo prtljago ter dognali, da je dotični gospod vtihotapil eel sodšeek žganja ter precej kvartov najrazličnejših likerjev. Vtihotapil je pravzaprav dva-sodčka, toda eden mu je bil med transportom ukraden. . Taki so gospodje, ki v kongresu zavijajo oči in očitajo, da narod ne izpolnuje postav. Kadarkoli se jim pa nudi najmanjša prilika, se sami opijajo in se bavijo s tihotapstvom. "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda ^ Ameriki! Naročajte ga! . Tragična nesreča. 31. julija zvečer je naplavila Krka nedaleč od graščine Otočec moško truplo. Domačini so o tem takoj obvestili orožniško postajo v Krono vem. ki je še zvečer poslala na lice. mesta patruljo. Po ugotovitvi dejanskega stanja je bilo truplo prepeljano v mrtvaš nico pri Sv. Petru, kjer je bila vršena. sodna obdukcija. Krvoločna psa. V okolici Gline. Dravelj in Per-žana sta se pojavila te dr.i dva velika psa, eden dobermanske. drugi pa ovčarske pasme, ki postajata nevarna živini, zlasti kozam in ovcam. ki jih rede manjši posestniki. Nevarna psa. ki se podita naokrog vedno skupaj, sta napadla pretekle dni kozo delavca Petra Kožuha na Peržanu 13. Živalica se j? r>?.sla privezana k nkemu Qj.c""?su v bližini hiše. Domači so naenkrat začuli kozino meketanje. ki pa je kmalu utihnilo. Ko so prišli čez čas bližje, je bilo že prepozno in je ležala koza na tleh vsa razemsarjena in brez življenja. Poleg nje sta stala z okrvavljenima gobcema omenjena psa, ki sta utekla in se zapodila naprej po vasi. Morda četrt ure za 1Z_ tem sta napadla kozo delavca Fr. 1 Robleka na Peržanu št. 8. Zdelala gii skozi okno. in tudi zadnja vra- , rečem ti. da sem komaj pri.šla dva ta v kuhinjo so bila zapečatena j bloka daleč. Potem sem morala po-Dva dni sta bili zvesti služabnici | klicati taksi. Tako strašansko me zaprti, dokler se ni vrnil izvrševa- je čevelj ožuiil. lec oporoke. j — Aaaah. če bi ti videla, tistega Muha ga je pičila- Na Gorenjem Rožniku na travniku nekega posestnika so kosili kosci otavo. Med kosci je bil tudi neki okrog dvajset letni mladenič, ki je naenkrat zavpil in pričel z roko otepati po obrazu. Ko so prihiteli do njega ostali kosci, jim je dejal mladenič, da mu je malo prej sedla na nos velika muha in ga močno pičila. Kosci so zares opa- ' w se dotaknU pečatov in je mo_ j žili na njegovem nosu rdečo r Sedaj se je pa začelo drugo deja- ' nje te komedije. Zakai izvrševalec j oporoke ni smel odstraniti pečatov ! I in je poklical policijskega komisarja. Komisar tudi ni imel pravice. Komisija, v kateri so bili zdrav- sta precej že tudi to živaheo. ven-nika dr. Gregorič in dr. Pavlic ter dar so ju domači opazili in ju se preiskovalni sodnik dr. Prijatelj, je pravočasno odpodili. Ker re ne ve. ugotovila, da je imel utopljenec popolnoma razbito lobanjo, dasi na truplu ni bilo nikjer opaziti kakih znakov nasilja. Na podlagi poizvedovanj se je ugotovilo, da gre za 34-letnega posestniškega sina Jožeta Pavlina iz Rateža. Pavin je pred krakimi 14 dnevi^odšel od do- 1 ma, da bi obiskal svojo, v Krono-vem omoženo sestro. Od tam se je vračal pozno okiog polnoči v trdni temi proti domu. Kako)" se domneva, se je na raz-drapanem lesenem mostu pri Otoč-cu spodtaknil in padel v reko ter pri padcu priletel na kak kamen ; kdo je lastnik omenjnih psov, so 1 oškodovanci prijavili zadevo na stražnici v Šiški, ki bo skušala izslediti gospodarje obeh krvoločnih psov. Kožuh, ki je moral izročiti mrtvo kozo, oziroma nje ostanke konjaču je cškodevan za okrog 1200 Din., dokajšnjo škodo pa trpi tudi Rozlek. ki sta mu psa kozo zelo poškodovala. NAZNANILO Odbor Slovenskega Doma (American Slovenian Auditorium, Inc.) 233 Irving Ave., Brooklyn, N. Y., je na svoji seji 14. avgusta sklenil, da se vrši seja za vse j; delničarje v soboto 24. avgusta ji ob osmih zvečer. Pridite vsi, kajti le delničarska seja je edina prilika, da stavite svoje predloge v dobrobit korparacije. Nasvidenje! Jakob Slabič, tajnik Vlom v prtljažni voz. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani ali pa morda že pozneje med vožnjo proti Zagrebu je vlomil neznan človek v prtljažni voz ter u-kradel od tam zavoj z raznimi deli avtomobilov v vrednosti okoli 1000 Din. Tat bo poskusal ukradene predmete spraviti v denar bržkone v kakem mestu, zaradi česar so bili opozorjeni mehaniki, oziroma lastniki avtomobilov, da tatu ne nasedejo. Pes ga je popadel. Hišni posestnik France Remic z Gline je prijavil, da ga je napadel na dvoriiču neke hiše v Rožni dolini neznan potepuški pes brez znam ke ter ga ugriznil v lovo nogo in nogo. Ker so bile njegove rane precej velike in ker ni bilo mogoče izslediti lastnika psa, je pričel po- co. okrog katere je koža kar vidno nabreknila. Kosca je mala ranica vedno bolj pekla, da jo je pričel močiti z vodo. Pcznee je že meiil, da da je vse dobro, a mu je nenadoma pričelo postajati slabo. K njemu so zopet prišli njegovi tovariši in ga vedli do gostilne na Rožniku, kjer so mu zopet hladili nabreklmo z vodo. Kosec pa je postajal v obraz vedno bolj moder in se je zrušil nezavesten po tleh. Ljue v gostilni ter njegovi sodelavci so se prestrašili ter je eden izmed njih cdhitel Pod Rožnik v Gadovo gostilno, odkoder so telefonirali v mesto po rešilni avto. Ta je nezavestnega kosca nemudoma prepeljal v splošno bolnico. ral šele izposlovati sodno c "'ločitev. Hitel je zelo. pa je bilo to v soboto zvečer, in pristojni sodnik se je odpeljal na deželo. Končno, po štirih dneh, je prišel na lepo pisanem dokumentu nov uradni pečat, ki je j napravil konec pečatom na kiju- j cavničnih luknjicah. Zvesti služki- ' ZENITNA PONUDBA. Slovenec, star 28 let se želi seznaniti s slovenskim dekletom v staro- j^e halo boleti sti od 20 do 25 let. Biti mora mirnega značaja in naprednega mišljenja. Jaz imam nekaj prihrankov, stalno delo in dobro plačo. Katera resno misli, naj pošlje pismo, ki se na zahtevo vrne. na: X. X., c o Glas Naroda, 216 West 18. St., New York City. dohtarja, kako je lep. kakšne oci ima in kakšne cartane roke. In ka-i dar se zasmeje, se mu pokažeta dve • vrsti belih zob. In frišen žekec ima ' na sebi, v ušesih pa srčni telefon. — Ko sem vstopila, je koj nagnal nursko, in sva bila sama v veliki i belopobarvani sobi. To se pravi. I nisva bila sama. ampak so bili tu-j di štrumenti v steklenem kostnu j in bukve na polici in smrt je imel 1 na mizi. Žeškrišč. ti preklet d^dec da ga le nič strah ni. — Oh. lep pa je lep. Tak je kot sv. Florjan v naši cerkvi. Se izplača dati tri dolarje, da ga vidiš. — Ko Sem ga tako gledala, nisem mogla spraviti iz sebe nobene belli tudi v križu me je prene- Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti P° ^^^^obrestovanje. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NewYork, N.Y. ............ in v nogah, samo srce mi je bilo — tinka—tonk—tinka— tonk—tinka —tonk kot da bi kdo z največjim zvonom klenkal. Pa ni dosti spraševal in srce je le odda-leč poslušal, nakar mi je neke pul-ferce zapisal. — Kaj pa naj jem° — sem ga vprašala. — Vse, kar hočete. — je odvrnil. — Kaj naj pijem? — Vse kar hočete, — je rekel. — Ali naj se hodim kopat? — Tudi kopanje vam ne bo škodovalo, — mi je odločno zatrdil. — Po teh besedah sem se pa prav prisrčno poslovila od njega, on je pa začel nekaj v debele bukve gledati in kar malo v zadregi je bil. Saj veš mlad je še in najbrž še ni videl ženske, ki bi bila z vsemi boleznimi tado dobro podkovana, kot sem jaz. Hudirja. h takemu doh-tarju se pa že splača iti, pa če te kaj boli ali ne. To je že zaradi zdravja koristno. To bacile prežene, ki jih je ponoči na stotavžent milijonov v zraku . Samo pravega dohtarja moraš izbrati, ne pa takega ki je v opere j-šen zaljubljen. Tisto te brž par sto dolarjev košta. So namreč tudi taki, ki pravijo vsaki stvari operej-šen, magari če te samo malo v želodcu všitipne. O, h temu mojemu dohtarju bom pa še sla. — Ni mi sicer rekel priti, ampak fant je fest, da se ga ni mogoče nagledati, ljubo zdravje Je pa tudi vredno tri dolarje. "GLAS NARODA1 NEW YORK. TUESDAY, AVGUST 20, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY tn tJ. S. A. Istra v razsuto. M.: Bil je eden tistih poznih jesenskih dni, ko se v senci že bleščijo kristaJi slane, toda solnce ima se na velikem, pustnem pokopališču žgočo moč.. . Okrog odprtega grooa je stala črna, nema skupina ljudi. Največ možje, umetniki in časnikarji... Obred se je bil končal. Bana je privedel prijatelj do voza. Ko je sedel vanj, je prihitel mladi časnikar ter mu strel obe roke. Se nisem imel prilike. .. sprejmite moje sožalje." "Uboga Lida!" je vzdihnil Ban. "Bila je dobra, l*pa. čista kakar svetnica .." SVETNICA ljena vase, bolna in drgetajoča ku.-kor prezebla ptica "Lida. menda nisi tu presedela noči?!" — "Mislila sem. da me pokličeš nazaj. Neprestano sem čakala." Odvedel jo je v sobo. položil jo čno tudi on legel k počitku. Ko se je ob zori približal Lidi, je ležala nepremična z rokami na odeji. Banu se je stisnilo srce. Uboga Lida je bila kakor mrtva.... "Lida! Lida!" Ni se ganila. Roka. ji je bila trda Istra je v razsulu. Gospodarska j beda in fašistovsko nasilje sta pri-^ gnala celo prebivalstvo do kraja potrpežljivosti, do obupa. Ne ob- j stoje nikake družabne vezi, ne po-' jem zasebne lastnine, ne spošto- j vanje postav in njenih varuhov, ki1 so bili že prevečkrat krivični. Po nesrečnih istrskih bajtah primanjkuje najpotrebnejše za živ-1 ljenje; le redko in v majnih mno-j žinah, se dobi moka. dostikrat pri-; manjkuje celo sol. Razcapani in udrtih lic se potikajo seljaki naokoli. Niti za časa beneške signorie. senjskih upadov in turškega ropanja ni bila Istra tako osiromašena, i SHfiMHEii tepali so jih na vse načine in je baje zato eden izmed njih izdal, kje so imeli shranjene puške. Beda, roparstvo, upor in nasilje,] to so štirje strašni gospodarji Istre. Izsiljene fašistovske Krasu. sla vn osti na v posteljo in jo odel z vsemi ode- in mrzla. Lida je bila umrla. Sli- Povedati vam hočem, kdo je bila ta svetnica. Zgodilo se je takrat, ko je Bar»u •.laba predla. opadal je, kolikor le more umetnik propadati. Njegovih slik niso sprejemali na razstavah, kritika ga je izžvižgala. O-pustil je delo, zanemaril se je. Nekega dne mu je stopila v atelje Lida. To Lido so poznali vsi u-metniki, vedel pa ni nihče, odkod je prišla. Nekega večera se je bila pač našla v gostilni, kamor so zahajali slikarji in kiparji in od tistega dne je spadala tudi ona v inventar umetniških ateljejev. "K'j hočeš tu?" Ban. "Zakaj ne slikaš?" "Kaj pa naj slikam?" Dekle je razpustilo svoje rjave lase, pograbilo paleto in se zasukalo na sredo sobe. Postavilo se ie jami, kar jih je bilo pri hiši. — O-poldne je poskusila vstati, toda i-nemogla se je zrušila na ležišče. Proti večeru jo je napadla vročica. Ban ji je stregel noč in dan. Neprestano je ponavljal: "Ne pustim te od sebe nikoli, nikoli več!" Minilo je več dni. Neke noči jc Lida rekla, da se počuti bolje. Nič več je ne boli, le utrujena je pa še malo. Ban je olajšan vzdihnil. potem pa je po dolgem bedenju kon- kar je čutil, kakor da ge je nekdo s kladivom udaril po giavi. Zrušil se je ha koleno in med jokom klical dekličino ime. Ko se je osvestil po prvem obupu, je dol^o pozorno gledal dekletov obraz. Plemenit, čist mir je bil razlit po njem, okoli ustnic ji je igral čuden nasmeh. Tedaj je izrekel Ban prvič besede ,ki jih je na velike začudenje prijateljev še tolikokrat ponovil: "Dobra je bila, lepa, čista kakor svetnica!" Fašizem čuti. da je mržnja kraškega prebivalstva proti njemu vedno večja. Zato hoče z umetnimi, prisiljenimi manifestacijami vplivati moralno na prebivalstvo ter svetu pokazati, da je Kras za fašizem. Zato so tudi v nedeljo 7. julija s silnim pompom otvorili nov Pregnali so ljudstvu njegove duhov-1 fašistovski dom v Nabrežini. Teško nike, pregnali učitelje, pregnali! bodo odplačevali dolgove, naprav-vsakega inteligenta in ljudstvo je| ljene za pozidavo doma. pred vsem samo svojo neizmerno bedo. brez; domačini, ki so si ga najmanj želeli. Obrtniki so pa že itak morali delati pri vpostavi doma "za božji Ion". Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 1 6 West ! 8th Street New York tolažnika, brez svetovalca, čisto sa-j mo s trumo tlačiteljev in izkori-; ščevalcev. Ni čuda, da se v ljudeh' lomijo vse dosedanje vezi nravstvenega poštenja, cfa boj za obstanek za golo življenje ustvarji iz ljudi volkove. Vedno bolj se mno-že vrste navadnih roparjev, vedno| bolj pa tudi vrste upornikov prori tlačiteljem. Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa*-— SAKSER STATE BANK 82 Corilandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. Moška moda. Moška moda se prav malo menja. Nekaj let prevladujejo suknjiči na 2 gumba, potem na tri ali na enega; pozneje pride modna novost .s poševnimi žepi in širokimi hlačami. Same nebistvene izpre-membe, ki jih večinoma ženske prej cpazijo kot moški. Obleko moremo jo je vprašal j ncijtj lrjt štiri, pet ali še več let. pa j je še vedno moderna. In če si da-I mc napraviti obleko po vzorcu, ki je veljal za modernega pred desetimi leti, ne bo nihče s prstom na nas kazal, da smo še iz starega sveta. V tem pogledu nam možem vsa čast in hvala! Notranjost ima pri po- v tako pozo, kakršne si še izpraša ni profesor kiparstva ne bi mogi;l! možeh veljavo, zunanjost je izmisliti. Imelo je krasne lakte . J stranska stvar. Ban je izvršil svojo najboljšo sliko: "Dekle s tamburinom". Slika je zbudila na razstavi veliko pozornost. Ban je postal na mah to, kar je moral postati. Nenadni uspeh je pregnal meglo, ki mu je legala na duševnost. v ateljeju se je zableščalo solnce, Lida je ostala pri Banu. Nekoč je prišla v atelje poštama gospa. S široko odprtimi očmi je o-pazovala pisano sobo. Hipoma se je okrenlla k Lidi: "Menda sem zašla.. Bana iščem, slikarja." — "Bana ni doma. Mogoče zvečer...." — "Torej stanuje vendarle tu? Pa česa iščete vi tukaj?" — "Jaz sem tu doma." — "Tako?" .. Gospa je molče odšla. Ban se je vrnil pozno zvečer. Mrko je rekel: "Moja mati je bila tu." "In zdaj me hočeš pregnati?" — Slikar je molčal. — "Oh, ni me treba poditi, sama pojdem." — "Ne tako, Lida, danes ostaneš še tu, jutri bomo videli." — Misel, da naj bi šc prenočila, dekletu ni dala miru. Nič več ne ostane.... takoj poj-de... Kar je imela, Je zamašila v veliko ruto. "Zdaj grem," jc rekla in šla počasi. Ban je dvignil glavo. Hotel je še nekaj reči, toda premislil se je — če se že mora zgoditi, naj se zgodi hitro.... Slikar je imel nemirno noč. Mogoče nI niti spal. Ko je vstal in hotel stopiti iz stanovanja, je osupnil. Na stopnicah je sedela Lida, zatop- ''Ženska je sužnja mode!" je že stara krilatica, ki je čedalje bolj resnična. Ženske — vsaj večina! — se pokorijo slepo diktatu muhaste mode. Moda zahteva sloko postavo. Dobro! — hujšajmo, čeprav tvegamo svoje zdravje. Moda diktira širok klobuk in tako in tako barvo, ki prav nič ne pristoja, pa to je vseeno, samo da je moderno. Debeluške nosijo kratka krila, ker so zelo mderna, dasi izgledajo v njih prav smešno in neestetično. Itd., itd. Pa vendar! Ženska moda iraapo-leg prav temnih tudi jasne in solnčne strani, zlasti če izpustimo bolestna modna pretiravanja. Čeprav je ženska moda nad ženskami absolutni diktator, ki je zadnja instanca za vsako pametno misel o ženski obleki, vzlic temu pa do- ku. Rokavi srajc se navadno končujejo v ozko zapestnico, ki tudi ne prepušča zračnega toka. Prav take smo možje pepeti na nogah, take da zrak nikjer ne more pošteno prodreti pod obleko. Zaradi premajhnega značenja se ne more hitro in uspešno z našega telesa iz-parjati voda z vsemi strupenimi snovmi, ki jih s potom izloča koža Pogoj zdravja pa je, da se škodljive snovi iz našega telesa kolikoi mogoče hitro izločijo. Ker se pot neovirano ne izparja, se v vročini tudi toplota ne more pravilno rs-gulirati. Kako radi bi si gospodje v soparnem ozračju odpeli telovnik, rokave, ovratnik, slekli suknjič — pa sc ne upajo, ker se tc ne spodobi, ker je proti pravilom o lepem vedenju. Danes, ko so nekatere ženske komaj še za silo oblečene, se še dobijo inteligentni možje, ki se branijo kupiti črne nizke čevlje, češ: "To se vendar ne spodobi, da bi jaz nosil nizke čevlje". Faštistovski tajnik Cobolli ie premleval raz balkon doma običaj-, ne neumnosti o silni ljubezni do Mussolinija do Krasa in druge podobne otrobe. Domačini pa niso pozabili. da jc le par tir.i prej trpelo sedem mladeničev po nedolžnem radi neke zastave. Nekaj jih je bilo izpuščenih šele po petdnevnem zaporu, dva pa sta bila oproščena šele po dol^i zaporni kazni od tržaških sodnikov. ŽIVLJENJE IN SMRT STA VALOVANJE JUGOSLOVANSKE PESMI RADIU. NA Samo od aprila naprej so doživele orožniške patrulje šest oborože-! nin napadov v okolici Pulja in Po-! reča. Orožniki si nc upajo na deželo kot le v močnih oboroženih oddelkih. Puijski prefekt Leone je razposlal po deželi 300 orožnikov na lov za seljaki. Približno enako število agentov in konfidentov po-I licije stika po hišah. Tovorni avto-j mobili vozijo neprestano trume J vklenjenih seljakov v puijske zapore, kjer se pretepa in pretepa do blaznosti. - Serija jugoslovanskih koncertov na radiu, ki je začela dne 19. avgusta s slovenskim programom, na-I daljuje vsak pondeljek zvečer < si ie v bodočnosti mogoča spremem-Stotine drugih bo pa morala hirati ba g]ede dneva in ure, iz radio_ Radio-postaja VVABC v New Yorku in i njo spojene postaje drugod 10.30 P. M. dne 26. avgusta. Štirideset predlogov za konfina-cijo ima pred seboj samo puljska konfinacijska komisija. Po ti bodo še srečni, ker bodo le konfinirani.1 leta in leta v raznih ječah Italije. Iz nesrečnih Marezig je v zaporu že sedmi mesec čisto po nedolžnem 16 oseb. Troje izmed njih in siccr Babiča, Šergona in Vatovca so konfinirali za dobo petih let. Vse druge so hoteli spraviti pred posebni tribunal. Pa ne rimski in ne tržaški sodniki niso mogli najti na njih nobene krivde. Izpustili pa bodo kljub temu baje le 5 oseb, še tri druge mislijo konfinirati in proti Kemični procesi v stanicah so dobili v najnovejšem Času povsem nepričakovano razlago. Neutrudnemu raziskovanju učenjakov se ie posrečilo odkriti v celicah nekn posebno obliko izžarevanja, ki pospešuje v svojem končnem efektu rast in življenje organizmov, čeprav je v tesni zvezi z njihovim razpada-I njem. 1 Že pred nekoliko leti je opazil rast finski fizijoiog, znani profesor ; Gottlieb Haberlandt, da povzročajo produkti odmiranja in razpada-! nja živih celic pri neranjenih ce-: licah v svoji okolici hitrejšo rast in delitev. Ruski histolog prof. Alkesantfer Gurvič je pozneje Haberlandtova opazovanja razširil tudi na živali in' ie prišel do prepričanja, da izvira- stem. Ura je 10.30 zvečer postaje WABC v New Yorku in drugih radio-postaj drugod, ki spada- | Jo ti dražljaji ranjenih celic iz ne-jo v Columbia-Broadcasting Sy- kega posebnega izžarevanja. S kla-koncerta v New Yorku sičnim eksperimentom je dokazil. Prihodnji program I to rta korenini čebule, ki so vpli-dne 26. avgusta je posvečen Hrvat- i vali nanjo žarki iz korenine druge ski in Medjumurju. Moški kvartet j čebule. Pri tem je ugotovil, da se "Jadran" zapoje sledeče pesmi: j rast tako rastlinskih kakor žival-l. Ružica i slavulj, 2. Štiri me-j skih organizmov ne preneha morda djumurske narodne pesmi: Pij mi-; zato, ker bi prenehalo delovanje la — Cin can cvrgudan — Zibu ha- 1 teh žarkov, temveč zato ker se ju — Išel bom na vizitu. 3. Još ni- 1 v celicah sčasoma izvršijo neke ke- renja pri živaiih v krvi in sicer v krvi. ki kroži po žilju. Niegova šola potrjuje izžarevalno sposobnost zlo-čestih oteklin in napoveduje v zdravljenju raka dubo, ko bodo kratkovalovni ultravijoletni žarki igrali isto vlogo kakor Roentgeno-vi in radijev! žarki. Že tu se odpirajo praksi velevažni vidiki. Vsekakor je treba z napetostjo pr»ča4covati. kaj nam bo še prineslo raziskovanje najskrivnostnej&ih dogajanj v živih stvarih na dan. 100.000 STEKLENIC STRI PENEČA PLINA. V Wilmesrdorfu v Berlinu so kopali delavci kanale in sc- nenadoma zadeli na veliko skladišče s strupenim plinom, ki datira še iz vojnega časa. Nekoliko teh steklenic se je razletelo, cim se jih je dotaknilo erudje In v hipu je bila vsa cesta in njeno sosedstvo pod plinom. Delavci in pasanti so pričeli bežati v paničnem strahu, pri onih, ki so se nahajali v bližini uhajajo-čega p"Iina, so se pojavile bolečine v očeh. prehodne slepote in omed-levlce. Po prvi preiskavi je dognala po- I / . , * i ipdan Zacorac_Misli moie — Čaji mične spremembe, ki jim vzamejo . ' ostalim se bo se vršilo sodno pošto- Jeaan ^agorac ivtuu mujc ^-"J * .o licija, da gre za zemljišče, na ka- Skrajni čas je že, da se otresemo zastarelih predsodkov, ki so utrje- ! Panje. Med prvotno aretiranimi je ni v tradiciji", da mora biti mož le- bil tudi neki Bernetič. Na prošnjo, po zapet v težko obleki. Reforma j ki 3e napravil na višje oblasti, naše mode je nujno potrebna. Vsa : Je bil° postopanje proti njemu reforma bo šla v tem, da bo naša obleka lažja in rahlejša in še enostavnejša kot je bila doslej. Moška obleka naj se spremeni ta- , kole: | Ovratnik s kravato vred naj od- j stavljeno. Pred časom pa so ga hoteli zopet aretirati in konfinirati, a je pravočasno zbežal v Jugoslavijo. Prav posebno teška usoda čaka pa šest mladeničev iz Berma pri Pa- pade! To je najvažnejša zahteva, zinu. O priliki zadnjega plebiscita pušča zdravemu precej svobode se letnemu času primerno oblačijo, če se — kokopa! — hočejo. ženskemu okusu j 2akaj Prost vrat boli Prispeva k In možje? Možje so pravi hlapci, sužnji brez svoje volje pred vsemogočnim tiranom — modo. Moška moda vlada nad moško oble-ko prav despotsko; ne briga se niti za zdravje, niti za udobnost, niti za neznosno vročino ob pasjih dnevih. Neizogibno ovratnik tišči vrat, o-vira gibanje in krvni obtok. Mehki ovratnik je še slabši kot trdi, ker sconl zlasti v ročini tesneje prilega vratu in s tem zastavlja pot zra- iii'-'!""" ''^HIHnsiMBBSiira IMLJIC'^SlllffiiiHiiKailiilMllMyina B imajo velik uspeh vsaj toliko, da ' udcbn°sti, kakor pa če vržemo suk-nič od sebe. Telovnik naj poleti brezpogojno odpade! Zapestnice rokavov pri srajcah naj bodo širše! Suknjič naj bi vsaj poleti nujno ne spada k o-bleki! Nizki čevlji naj bi bila na jermen, da pride več zraka v obuvalo. Hlače naj bodo široke, pa ne predolge! Najboljše bi bile kratke, do kole ni. Nogavice bi mogle biti poljubne. Obleka bodi iz lahkega blaga! Vse navedene zahteve se dajo prav lepo izvesti, treba je le začeti! Vse velja za poletje, čeprav bi bilo v drugih letnih časih tudi primerno, saj bi zdravju le koristilo Nesreča ze reformo moške obleke je le v tem, da se moški v sedanji, tesno popeti obleki bolj postavimo kot v lahki, higijenski. To je eden izmed važnih — mogoče celo glavnih — vzrokov, zakaj higijena in pamet ne zmagata pri .možeh. Ženske so v tem oziru na boljšem, ker njim pristoja bolj lahka obleka. Moška moda je "močni" spol zelo pomehkužila. Ženske so proti mrazu neprimedno bolj utrjene kot možje. Pogosto vidimo v pomladanskih, jesenskih ali celo poletnih dnevih sprehajati se dame z golimi rokami, može pa lepo zapete v suknjič iz težkega blaga s.površnikom čez roko. Nazaj grede oblečejo še površnik, da jim sveži vetrič ne mor^ do živega. Možje, učimo se v pogledu mode nekoliko — ne preveč — od žensk, osvobodimo se zastarele, zakoreninjene tradicije, bodimo manj mehkužni in gizdavi in dovolimo sapi-} ci, da nas -poboža in solnčnim žarkom, da nas poživijo! WVERT78& IN GLAS NARODA je po nesreči bil ubit seljak Tuh-tan. Fašisti so po svoji navadi kar na slepo zaprli naj prvo Gortana Vladimir j a ter Vivodo Danila. Šele po dveh mesecih so zaprli Bačaca J Viktorja, Gortana Živka, Dušana Ladava in Vjekoslava Ladava. Posebni sodnik je prišel iz Rima, pre- ! Čiro, 4. U boj, u boj Rojaki na vzhodu naj prislušajo WABC postaji in oni bolj na zapa-du svoji lokalni postaji, ki spada pod Columbia Broadcasting System. Člani kvarteta "Jadran" bodo hvaležni za vsako oceno, ki jo pošljejo svoji radio-postaji. Par vrstic komenta, naslovljenih radio-postaji, bo v vzpodbujo pevcem in pokaže Amerikancem, da se rojaki zanimajo za te koncerte jugoslovanskih pesmi. in ADVERTISE "GLAS NARODA" Vsakovrstne sposobnost do sprejemanja zarito v. Gurvič je končno dognal, da so ti žarki istovetni s kratkovalovnimi ultravijoletnimi žarki, ki so za naše oči nevidni Razni drugi učenjaki so petem Gurvičeva dognanja v polni meri potrdili. Raziskovalca dr. Reiter in prof. Gabor pa sta šia še dalje. Odkrila sta izžarevanje pri zločestih oteklinah, dočim jih pri navadnih nista mogla dognati. Vse tkaničje, ki še raste, učinkuje izžarevajoče. že odraslo tkaničje pa ne več. Tudi valovno dolžino gur-| vičevih žarkov sta izmerila. Solnčna svetloba in živosrebrna kremenčeva luč, ki tudi vsebujeta ultravi-ijdetne žarke, ne učinkujeta kakor Gurvičevi žarki zato, ker drugi vidni žarki ta učinek ovirajo. Vendar sta izolirala iz živosrebrne kremenčeve luči celičnim enake žarke s pomočjo spektra. Valovna dolžina POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO t t - . « se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York« N. Y. Telephone: CHELSEA 3*78 POPOLEN CENIK JE PR1QBCEN - V TEM LISTU VSAKI TEDEN terem so med vojno izdelovali strupene pline. Kakšnih 100.000 manjših napolnjenih steklenic so bili takrat zakopali v zemljo, čez katero gre sedaj zelo prometna cesta. Cesta in nje okolica sta precej razrovana, tako da bo plin lahko uhajal še več dni. Vendar pa ni smrtno nevaren, temveč' spada v kategorijo dražilnih plinov, ki povzročajo solzenje. Kakor je ugotovlila nadaljne preiskava so uporabljali takšen plin v vojnem času za preizkušanje plinskih mask. Lastnik tedanje tovarne plina ima sedaj pirotehnično podjetje na Saškem. Oblasti so stopile ž njim v zvezo, da bi jim pojasnil, ali je še kaj strupenih zalog na tem o-zemlju. Za sedaj so poslali na mesto gasilce, da bi uničili na povr- šju ležeče steklenice. Vsi so oprem-teh je znašala 340 miljontink mili- ,jcnl s plin5kimi maskami. oblasti metra. Žarki med 290 in 320 mili-j ^ ne vedQ kakQ b| ^^ jontinkami j zakopane steklenice, ki jim ni lah- ko priti blizu brez nevarnosti, da dotiku z orodjem ne razletele. žine so neučinkoviti, žarki lijontink milimetra povzročajo . w ^ Qb 340 mi de-1 litev celic in končno tudi razpad tkaničja. Ti žarki so torej za življenje organizmov nad vse pomembni. Gurvič in njegovi učenci menijo, da je zadnji vir celičnega ža- MORSKO POKOPALIŠČE Od svetovne vojne je Američanom ostalo nad dve sto večjih in manjših lesenih ladij. Lahko bi jih poceni prodali obalnim ribičem in prevoznikom, a zoper to so se oglasile ladjedelnice: imajo i-tak premalo posla, pa ne gre delavcem jemati zaslužek. ZglasiU so se kupci iz inozstranstva, a zopet so nastali pomisleki. Naposled so sklenile oblasti sežgati vse te ladje v skupni vrednosti več milijonov dolarjev. Razen lesenih je zasidrana v Hud-sonu tudi velika množina železnih ladij, za katere sploh ni odjemalcev. Počasi jih bo uničila rja. Tako so ponavljajo čudni dogodki iz vojnih let, ko je trpela Evropa lakoto, dočim so kurili v Argentini lokomotive s koruzo, katere nisa mogli izvoziti. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjajo sorodnikom prijateljem in znancem, da je umrla naša sestra FRANČIŠKA .ŠKRJANC dne 23. julija v starosti 38 let. Bolehala je več let na jetiki. Pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 27. julija na Summit pokopališče. Prisrčna hvala vsem, ki so jo obiskali ob mrtvaškem odru ter ji darovali krasne vence. Vence so darovali: Mary Dovjak, Josephina Jurič, Anton Jakopin, Mrs. J. Svete, Mrs. Smole, Mrs. Bevčič, "Mr. Srbčič ter društvo Woodmen of the World. Lahka naj Ti bo tuja zemlja! Žaliijoči ostali: Mary Dovjak, Josephine Jurič, sestri. Anton Jakobln, brat. V Kanadi zapušča eno sestro. V starem kraju pa dre sestri, odeta in mater. Chicago, HI., 15. avgusta 1829. "fltll NARODA" NEW YORK, TUESDAY. AVGUST f, 192» A« LARGEST SLOVENS BAM te 9. *. JL Mlada ljubezen ROMAN Za OLas Naroda prlredU G. P. (Nadaljevanje.) — Ali hočete mogoče zamenjati svoj jopic gospod župnik? Varuh Jakobine pa nl občutil ničesar zbadljivega v tej izjavi in prav tako malo gospod Gaston, ki je takoj vzkliknil: — Ah, vi ste vzeli seboj flanelo, da se človek lahko preobleče? Fa-mozna misel! Če bi to že poprej vedel! Silver se Je čutil osvečenim. — Sedaj vam je treba le čitati začeti, — si je mislil sam pri sebi. In v resnici 111 trajalo dolgo, ko sta govorila o rusko-francoski zvezi. — in ljudje pravijo ,da drži Anglija z Nemčijo, — se je pritožil i.bej, ki si je izpodrecal sutano, da prekorači živahen potnk. ki je žuborel preko modrikastega peska. — Anglija nam bo vedno uganjala take burke, — je izjavil Gaston Roumigas. ki se je sklonil, da spleza skozi veje veličastne smreke, ki se je dvigala visoko v zrak. — Pomislite na stoletno vojno! Nato sta izmenjala svoje nazore glede carinskega tarifa. Abej je bil pristaš varstvenega carinskega sistema, a se pustil od odvetnika skcro pregovoriti, da se je zavzemal za prosto trgovino. — To imenujem razumevanje za naravo! — si je rekel Silver. Jakobina je hodila ob strani. Gotovo se je grdo jezila. Naenkrat pa je čutila, kako se ji je približal Gaston in ker je vedel, da je bil preveč prozaičen, ko je izrazil svoj strah pred pljučnico, je hotel sedaj to ropet popravit5 ko je vzkliknil z občutljivim glasom: — Ah, ta lepa drevesa! Kakšne zaklade vsebuje ta kotiček Francije! Milijoni leže tukaj nerodovitni, ker manjka prometnih cest! Z majhnim Decauville.... Zares, človek ni moge biti bolj poetičen! — Lopov! — si je mislil Silver. Zapazil Je, ne brez tajnega veselja, da je postala Jakobina neobčutljiva napram navdušenju svojega zaročenca, kajti popolnoma sama je odšla proti rdečim smrekam Gargosa, ter resnim drevesom žalosti, ki nosijo najviše proti nebu barve zemlje. — Kakšno drevo je to? — je vprašal Gaston vodnika. , — Rdeča smreka, gospod. — Zelo čudno?.... Kaj ne, Jakobina? Tudi abej je postal vzradoščen nad tem ter rekel: — Nekaj lesa hočem vzeli s seboj, da ga obdelam v stružnici. Mlada deklica pa je nervozno udarjala s planinsko palico po skalah ter hitela naprej. — Tukaj bomo počivali! — je rekla. Silver je videl, da se je spustila na tla na isto mesto, kjer sta takrat zajtrkovala. — Torej ji ni ničesar več svetega? Ali hoče onečastiti vse prostore, na katere je je bila prišla s svojim prvim ljubimcem? Vodnik nl čutil nikake lakote. Pustil je ostale jesti ter sedel sam pod smreko. Obed se je precej zavlekel. Abej je parkrat zaklel, ker Je bilo vino nekoliko motno in skaljeno. Mlada človeka pa sta bila tako vesela kot le mogoče. Silver je slišal glasni smehljaj Jakobine, ko je obrnil proti volji glavo napram njej ter videl, kako se je gibčno kot mačka stezala na travi, pod raz-paljenimi pogledi Gastona. Kakšna bolaoina je razjedala mladeničevo srce! Stisnil je obe pesti pod smreko ter pričel škrtati z zobmi. Nato pa je pokazal hrbet cbedujočim ter zrl na čredo ovac, ki so se prosto pasle, brez psa ali pastirja, po obronkih Gargosa. Naenkrat pa je čul od strani zamolkel šum, skoro kot udarec s kladivom ob skalo. Dvigni je pogled ter zapazil dva ovna, ki sta se borila na obronku gore. Silver si je mislil pri tem: — Hrabri ovni! Srečne živali, ki se smete boriti na življenje in smrt za last zaželjene samice! Gaston in Jakobina sta se še vedno smejala v travi in Silver se je dvignil, da odide še bolj v stran. Že po par minutah pa so prišli vsi ostali ter pričeli nadaljevati hojo na Gargos. Silver je povedel svojo družbo na prazno in pusto ravnina ter dospel nato na strmi obronek gore. Ob pogledu na velikansko skalo, ki se je dvigala pač petsto metrov v vjšino, je abej obstal. Kako, — je vzkliknil. — semkaj gori hočete splezati? Ne ženila j te se! Povsem udobno si zlomite svoje vratove! Jaz bom čakal tu-, kaj na ono, kar bo ostalo od vas! Nato se je spustil na parobek, obraščen s travo. — Vendar, stric! — Prav nič si vama ni treba prizadevati! Jaz se ne premaknem več s svojega mesta! Na povratku poti me lahko zopet poiščeta. Imel je dovolj! Prav gotovo ni bilo treba spremljati mladih pustolovcev, da zadrži hudobne jezike Gargosa. Tam zgoraj pa ju ni mogel srečati noben človek in vsled tega gresta lahko oba k vragu, če jima to dela prav posebno veselje! Kljub tembu pa je pocukal abej Sil-verja, Raj ne? Niti za ped se ne odstrani! Nato Je pričel, popolnoma brez sape. čitati brevir, a se takoj prekinil ter zaklical: — Hej, Montguilhelm! Pusti tukaj svoj jopič! Hvala! Z Bogom! Nato so se napotili mladi ljudje v hitrejšem tempu. Silver je šel molče, s povešeno glavo naprej. Zaljubljenca pa sta mu sledila ter govorila o stvareh, ki so ga zmedle. Pustila* pa sta vnemar najbolj enostavna pravila hribolaztva ter podvojila *voJe korake, mesto da bi hodila vedno bolj počasi. Cim bolj pa sta hotela nikdar nista bila oddaljena od njega več kot dva metra. Ce se Jfc pri ovinku poti obrnil, je videl, da sta se držala objeta. Ka« dar Je obstal, pa potegne vase sveži zrak, ju je slišal, kako sta izmenjavala netne besede. Uganil je strastne vzdihe prvega ter molče zardevanje druge, in njegova kri Je pričela vreti bd ljubosumne vročine. Ta gora je postala njegova Golgota in ta hoja njegov križev pot. Rajše bi šel hitrejše, a se je bal pustiti ljubeča sama. Kmalu pa so dospeli na vrhunec Gargosa. Tla so Izravnala in od vseh strani so se pokazali vrhunci Pirenej! Dospeli so na vrh Gargosa! Silver je obstal ter pustil zaljubljenca iti mimo. Videl je, kako sta šla, roko v roki, do najvišje točke ter opazovala vrhunce povsod naokrog. Vodnik ni govoril ničesar. Zaprl je oči. Danes ni hotel gledati Pirenej, svojih dobrih prijateljic, s kamenitim srcem in sneženimi hrbti. Jakobina pa ga je kmalu prisilila, da je govoril in gledal. — Prosim, imenujte nam njih imena! — je rekla ter pokazala na gore, ki so polnile obzorje. — Tukaj na iztoku je Pic dl Midi Iz Bogorrja, nadalje ostri vrhunci Tolmaleta in na desni strani, prav v ozadju, Monts Maudits. Tukaj na juftu.je višek Mont Peduja ... Naenkrat pa je obstal. 8olrs so mu zalile glas. Preizkušnja je bila pretežka. „ Videl je Jakoblno na istem mestu, na katerem ji je priznal svojo Ijubeseit, na posvečenem mestu, kjer je obljubil postaviti križ. Ko je ;x>vesil giavoi da skrije svoje razburjenje, je zapazil, da je Jakobina prav na istem mestu poljubila Gastona. -! in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. LIKOVIC JOŽA: Mrliška rožica. Na Žalostni gori je prizvanjalo nedelji v slovo. Večer je bil polh žalostnega hrepenenja. Solnce ni moglo odma^kniti svoje zlate dlani od temena kraških gor. Nebo je bilo malce megleno, rdeče oblačne gube so visele nad barjem. Dušeča soparica je migotala nad skritimi jaški, vlaki komarjev so se podili nad mlakužo.... Paški bregovi so žehteli v odjenjači pripeki, rdeči boki železničnega mostu so žareli v pojemajoči solnčni luči kakor svodi začaranega gradišča. Maturant Tone se je dvignil na zasilnem ležiču za hišo. Iz bolestnega polsna ga je prebudil krik murnov. KlecniUje kraj klopi, val vročine mu je skalil zavest, za hip se Je vrgel nazaj med sparjene blazine. Stisnil je izsušene ustnice; grenka slina se je zajedla v globoke razpoke, pekoč občutek ga je predramil. Onemogel in tresoč je omahnil skozi vrtna vrata v poletni večer. V leščevju je požvižgal kos... Potrkal je na zakajeno kuhinjsko okno: "Na polje grem, mati! Tu me duši, preveč solnca je za prazna prša. Kar žge me. Tudi zdravnik je priporočil senco in hlad, in sicer mi zavrejo pljuča. .." Vročične oči ječnega so zažarele v vlažnem blesku, sapa je zapiska-la v načetih pljučih, naslonil se je na okrajek. gov obraz je bil bel in miren, vdanost je sevala iz bolnikovega obnašanja, kakor da čaka samo še na strupeni dih smrti. Katera roža ga ozdravi, kateri veter mu zamori bolezensko kal? Bel in pol mrtev obraz je strmel vanjo. Samo pod senci se je vlekla tanka, rdeča lisa, mrliška rožica ji pravijo ljudje. Tajno znamenje za zgodnjo smrt mladih ljudi, neizbrisna sled bele kuge, ki razjeda mlada telesa.... Mati je premagala bol in solze ter poskušala pridržati bolnega sina: "Vsaj ostaneš, Tone! Sladkega mleka ti skuham, vročega popi ješ in zaspiš...." "Ne zdržim, mati! V polju je zrak lažji. Sicer sem pa danes mnogo boljši. Jutri pojdem pod Srobot-nik". Izvlekel je oškrebljano zrcalo in se ljubosumno ogledal. Bridko se je nasmehnil in nagnil glavo bližje k zrcalu. Potegnil je z roko po potnem čelu. "Lepšo barvo imam danes! Lica so mi zardela, kakor rožice so sveža... Vsaj nisem tako slab. Samo hudobn ljudje želijo, da umrem.... V šmarnih mašah bom že jabolka tresel". Hotel je zakriliti s suhljavimi rokami. pa je omahnil na okno. Zr-calce je palo na skalni rob in se razletelo z votlim zvenkom. Tisoč utrinkov se je razpršilo. "Ne morem, mati!" je plašno za- te... Tone se je gugal med ogradami, naprej in nazaj, počasi in varno, kakor mornar v razbitem čolnu, kadar poskuša zvezano veslo. Mati je s tiho srečo v očeh zrla za sinom, ki se je lovil nizdol po skaloviti rebri. Morda pa le ozdravi! Ah, čudoviti morda, ki nam da-ješ upanje na povoljen uspeh.... Žena Je sklenila roki In razmišljala. Moža. jI je pobrala sušica; v liških šumah se je prehladll, smrt ga je velikodušno spremila do domačega praga, da se je mogel zgruditi še ženi v naročje, nakar je umrl. Vse se je zgodilo tako, kakor Je zapisala usoda malih ljudi. Tudi sina se je lotila za vratno bolezen; čimbolj je doraščal. tem vztrajnejše je glodala mlado telo. Lica so upala, prepoteno telo je hujšalo, prsa so se praznila; noči so postajale mučne in dolge, usta so bila vedno polna krvavih slin in grenkobe Zdravniki so zmajeval? matura se je bližala. Sin je hrepenel, mati je molila in ponižno želela. Vse je bile zastrto v prijeten sen: mašni plašč kadilo, zlat kelih. božje oko ... Ko bi ne bilo te grozne bolezni, ko b; ne bilo teh usodnih mrliških ro žic, ki kalijo na bolnih licih mladih fantov! 1 Tone je omagal. Zleknil se je v senco kraj jaška. Nerodan jelša sr je krivila preko črne, mlakužne vode. Kobilice so strlgle v gosti travi. Z Marijinih lase se je posipal dišeč prah.... Tone je vse to poletne žitje občutil natanko in deseterno. z neko grenkobo, kakor popotnik ki se za večno poslavlja. Zdelo se mu je, da je vsa ta lepota tako blizu, da bi jo zlahka dosegel. Občutil je, kakor da vse to korenini samo v njegovem srcu: glasna soseska žužkov, šumeča žita, plodna drevesa, zlati oblaki, veličastno nebo.... Čutil je, kako kipe grudi zemlje, kako se pretakajo sokovi zdravje z ičistega ozračja v zlate korenine. Medene vonjave so ga zalivale, sladkobni vonj ga je dražil. Dušljiv kašelj ga je popadel; ranjena pluča so se dvigala in napenjala. Oslabelost se je vračala, praznina v prsih se je večala. Zdelo se mu je, da ga žgejo rdeče lise na licih kakor ognjen pečat. Ah, te mrliške rožice! Hotel se je dvigniti, pa je brez moči omahnil nazaj v travo. Odprl je trudne oči.... Nad razori so se prepeljavala beli golobi; Izza rakiške planote se je nagibal velik oblak, visok in jasen, svetil se je kakor zlata rajska podoba. Tonetu se je zameglilo. Čutil Je še, kakor da mu je ledeno mrzla roka zatisnila oči, potem je pa padal, globoko padal. Ko se je prebudil, Je že ležala poletna noč nad zemljo. Toplota in zlato sta se prelivala po vsemiru. Gostožički so se posipali, bel odsvit je migotal nad obzorjem. Tajnost-na luč je prešinjala ozračje, sv. 'Tgikar ne hodi. Tone! Mračno' ječal. "Jutri pojdem, danes mi je Marjeta je hitela k Žalostni na go- r?jfttPomJd afraj) je, lahko omahneš!" ga je skušala pridržati mati z žalobnim glasom. "Ko ozdraviš, poj deva skupaj in poneseva svečo na žalostno goro". Vedela je, da sin ne bo več ozdra- j Korak je bil sigurnejši, oči so vodi-vel. Koščen fant, brez lic, z razbi-! le zvestejše. Dlani niso bile viažne, timi prsi, lahek kakor suh list! \ rmene pege pod očmi so splahni-Skrivaj ga je pogledala. Kakor ne- j le, morda je po noči veter od mor-gibna senca je visel pri oknu. Nje- ; ja prinesel trohico zdravja in sre- slabo. .. Pod nogami gori, primite ro.... Tone se je mukoma dvignil in me...." I odpravil domov. Gosta slina ga je dušila, vsakih pet korakov je ob- Drugi dan se je odpravil Tone v polye. Bil je res boljši in trdnejši. JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ * Z. ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem -parniku Francoske parobrod ne družbe Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 1 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi - in posije aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 CortlandtJStreet __ __ New York, N. Y. » stal ter kaši j al in hropel. Čisto j sam je bil, klicati ni mogel; le kak-j šna zapoznela, plašna kresnica se j Je spustila izpod grmičevja, nato ' pa utonila v travi, fcim večkrat je postal, tem bolj ga je praznina v prsih razrivala ter pritiskala na slabotne kostne sklepe. Pekoča bolečina je naraščala. V brezbrižni otopelosti se je plazil v breg. "Ni bik> prav, da sem ležal; zemlja je hladna In strupena, je obupno razmišljal. Prisluhnil je za hip. Ptički so šumeli v vejevju, mehke trave so vabile. Murni so klicali: "Tone, Tone! Ostani! Napi j se rose in zdrav boš!" Tone pa se ~ je ril kvišku, samo kvišku. Morda je najde doma košček Zemlje, kjer se bo navžil zraka. Čutil je, kako postaja votlina okoli pljuč večja; prsa so se trgala, brezdno se Je odpiralo v vročičnem telesu. Do zvezd bi se pognal In na gol tal zraka, sladkega, dobrega zraka.... Ni več ni mogel, roke so odpale, noge so klecnile, onemoglo telo je ginilo. Krč ga je zgrabil, u-sta se se razklala, smrten rvzdih se je izvil iz pekoče notranjščine. Bela sestra je dihnila vanj ter ga rešila težav in bolečin.... Ko so ga našli in prinesli domov, so se na belem, negibnem obrazu še vedno blestele rdeče mrliške rožice; od bolesti odnempgla mati se jih ni mogla nagledatt V zmedeni otopelosti je mrmrala: "Lep si, Tone! Lica so se ti raz-cvela, vesel te bo tvoj rajni oče.... Samo jaz bom ostala sama in brez rož!" Te mrliške rožice na licih naših tatov! 21. avgusta: « Stuttgart. Boulogne m;r Mer. Kre men Aquitarla, Cherbourg George Washington. Cherbourg Bremen 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Bremen, Cherbourg. Bremen 23. avgusta: Vulcania, Trst Majestic, Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Rotterdam, Boulogne sur M«-r. Rotterdam 24. avgusta: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg Minnek&hda. Cherbourg 26. avflusta: Resolute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: * Pari«. Havre 28. avgusta: BerenEana. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 29. vaeusta: Dresden, Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg Penntand, Cherbourg. Antwerp«-n Berlin. Cherbourg. Bremen N»-w Amsterdam. Cherbourg, Rotterdam 31. avgusta: St. Louis. Cherbcurg. Ha/nburg C«>tite Hlamnmanu, Napoll. Genova 2. septembra: France, H;i\rf- Reliance. Cherbourg. Hamburg ' 4 septembra: M.iuretii nia, C'h^rbf .urpr President Harding. Cherbourg; Bremen. 5. septembra: Mtienc hen. Boulogne Sur Met, Bremen. 6. Septembra: I'e de France Havre Homeric. Cherbourg Belgenland. Cherbourg. Antwerpen Republic, Cherbourg. firemen Statendam, Boulogne sur M.-r, Rotterdam ItrnTiiL, Xapoli. Genova Minnesota, Cherbourg 7. septembra: New Yurk, Cherbourg, Hamburg I.uetzow, Bremen Leviathan, Cherbourg 10. septembra: Saturniu Trst 11 septembra; Karlsruhe, Bremen Aquitanla, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Rre-• men. 12. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 13. septembra: Purls. Havre Majectlo, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen 14. septembra. Deutschland. Cherbourg, Hamburg Veendam, Boulogne sur Aler, Rot-dam C >nte Grande Napoli, Genova new york, thursday, aug f Velik STENSKI ZEMLJEVI CELEGA SVETA sestoječ i z šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. * iSWfflOTikUSSKJ Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . Ksiraffiiifflffl CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 18. septembra: lit rengarta. Cherbourg i;«>rgc Washington, Cherbourg. Bremen Kfndam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 19. septembra: Stuttgart. I'.ouiogne sur Mer, Bremen 20. septembra: Frame,, lluvr« O'ympk'. Cherbourg U|>Und, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoli, tifnovu, 21 sepjtembra: .Milwaukee. Cherbourg Hamburg Yolendam, Boulogne sur .Mer, Rot-t« rda m Mmmkahdn,' Cherbouig 23. septembra: Resolute. Cherbourg, Hainburg 25. septembra: Mauritania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 26. septembra: l »redden. Cherbourg, Bremen 27. septembra: Be de France, Havre Vulcania. Trat Ilom*>rlc. Cherbourg P*-tsnli.nd. Cherbourg. Antwerpen Berlin. Cherbourg, Bremen Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 28. septembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg, l.< via than. Ch»-rt-«>urj; 1. Jesenski IH«t, — ssp. I., a« Francs". 2. Jesenski izlet. — okt 1«. "11® (Ob poln.) Nalkrmjta pot po tcissntcl. vsakA Je v posebni kabini s vsemi On>^«rn1 ml udobnoetl — PHa^a In sLavm francoska kubtnja. laradno nlske can* Vprajka.it« kateregakoli ooobla*6«naga aganU FRENCH LINE 1« STATE «1kl|t NEW YORK. N. Y. {' v"-"^s?*****'.''--S - COSULIGH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCANIA 24. AVGUSTA—28. SEPTEMBRA 2. NOVEMBRA SATURNIA S ji 11. SEPTEMBRA—16. OKTOBRA 20. NOVEMBRA !! Saturnia in Vulcania prekata vse lad-j- je svt-ta. v razkoSju, udobnosti in r.a-■ g-lici ter nudi najtx.ljfto s'užho v Evrn-: po. Posebne cene za tja in nazaj. V»-fi •i novosti na teh motornih ladjah vklju eno plavalni baz»ln v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO. AjjeniJe 17 Battary Piaca. New York i Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec : pred nameravanim od potovanjem in onš, ki potujejo preko Nev Torka, i je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. i KAKO DOBITI SVOICE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znašr jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vlzejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost t kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drugo polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov. ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK . 82 CORTLANDTJSTREET new ton