Listek.                                                                 445
latentne narodne moči v Cehih in Slovencih, ko so si smeh snovati društva in  gojiti narodnost.
Da imamo uprav mi Slovenci v slavistiki toliko odličnih zastopnikov, n. pr. Kopitarja, Miklošiča i. t. d., je po mojem mnenju posledica tega, ker so Slovenci pri svoji nadarjenosti in marljivosti v tako ozki dotiki z znanstvenim delovanjem naroda »mislecev«, dočim so bolj oddaljeni Poljaki, Rusi, Srbi in Bolgari.
Daljnji zvezki brez dvoma dokažejo,   da sem,   ali da   skušam biti po polnoma objektiven v tem obziru;   skušam se obvarovati   tistega šovinizma, ki prezira sosede.
(Konec prihodnjič.)
LISTEK.
Izbrane pesmi Funtkove. Gabrščekova »Slovanska knjižnica« v Gorici je izdala ravnokar ličen, 160 str. obsezajoč zvezek izbranih pesmij čitateljem »Zvonovim« dobro znanega pisatelja A. Funtka. Ne nameravamo pisati temeljite ocene o tej najnovejši pesniški zbirki slovenski, saj so pesmi, zbrane v njej, izvzemši 13 številk bile natisnjene že po raznih listih naših, večinoma ravno v »Zvonu«, a čitatelji naši so si naredili o Funtkovi muzi vobče že gotovo svojo sodbo. Funtek je lirik, in lirskega značaja so vse pesmi v knjižici, pred nami ležeči. S Funtkove lire nam sicer ne odmevajo akordi raznih »prokletih vprašanj«, ki pretresajo današnji svet, strun lire njegove ne razburja vroča srčna strast — muza našega pesnika je pretežno mirnega in mehkega, dasi refleksivnega značaja, podobna nekoliko žanru Cimpermanovemii. Motive jemlje Funtek iz ožjega življenja srca človeškega, in marsikatera taka brska slika njegova je res nežna in ljubka. (Prim.: »Poročenca«, »Bolnik«, »Bolnici«, »Zaprto srce«, »Igrača« i. dr.). Na širje polje stopa pesnik v nekaterih drugih (»Duh življenja«), zlasti v rodoljubnih snoveh (»Mejnik«, »Pravica«). Srečo ima Funtek v nekaterih pesmih prigodnicah. »Kan-tata ob odkritji Vodnikovega spomenika« je biser te vrste. Takisto je umetniško lep prolog ob otvoritvi novega gledališča v Ljubljani, Prizora iz realnega življenja »Pred nastopom« bi se menda sam Stritar ne sramoval. Tudi »Pesem o pesmi« dela našemu avtorju čast, V nekaterih drugih pesmih pa je smisel bodi si v celoti, bodi si v posameznih kiticah in verzih precej nejasen. — Jezik ima Funtek popolnoma v svoji oblasti, dasi nam se skoro vidi, da se ga je učil pač bolj iz knjig, nego-li med narodom. Poleg bratov Cimpermanov je menda Funtek doslej jedini pesnik slovenski, ki ni vzrasel iz prostega naroda. Se pred petdesetimi leti to nikakor ne bi bilo možno. Imenovani trije pesniki so prvi, katerih poezija ne kaže nobenega posebnega dijalektnega kolorita in so prvi naši — knjižni pesniki; kajti celo Stritarjeva muza zaudarja poleg vse svoje univerzalnosti in splošnosti še vedno dovolj čutno po duhu onega slovenskega kraja, v katerem se je rodil. — Pesniška tehnika Fuutkova priča, da se je veliko učil; verzifikacija mu ne dela težav. Vsaki poznavatelj naše poezije pa ve, da je bil Funtku v poetični dikciji že iz začetka vzor in mojster — Gregorčič, katerega marsikdaj, morebiti že nezavedoma , nekoliko preveč posnema. Temu učitelju svojemu je zložil ob petdesetletnici njegovi v nalašč,
44«
Listek.
a prav srečno imitiranem slogu  kaj  lepo pesem,  ki je ob  jednem  pesniška  karakteristika in  nekak pregled Gregorčičeve  muze same.
Čeprav Funtkove pesmi-' ne vplivajo z elementarno silo na srce naše, čeprav ne otvarjajo pred domiselnostjo čitateljevo novih in širokih perspektiv, vender smo prepričani, da bodo našle te pesmi dosti hvaležnih čitateljev — zlasti med našim rodoljubnim, rahločutnim ženstvom. Posebej pa je še učiteljski stan slovenski po pravici lahko ponosen, da šteje v sredi svoji dva pesnika:  Freuensfelda in Funtka.
In ker je vrhu tega čisti dohodek Funtkovih pesmij namenjen Ljubljani, želimo, da se čedna knjižica kar najhitreje   razpeča.
Knjižnice za mladino nam je to pot na kratko oceniti dva snopiča: četrti, ki nam je bil za zadnjo številko došel prekesno, in pa peti snopič. — Četrti snopič pod naslovom »Dragoljubci« obsega »zbirko pripovedek, pravljic, basnij, smešnic itd.«, kijih je »iz raznih jezikov zbral in priredil Podravski«. Uverjeni smo, da jih bode mladina z veseljem in s pridom čitala. Samo »ZkUa zrna« se nam zde precej neprebavna za mladinsko dobo, kateri so namenjena; njim kakor tudi smešnicam, ki so deloma neslane, odmenjeni prostor bi se bil lehko drugače porabil. Viri, iz katerih je g. Podravski zajemal, so le pri nekaterih pravljicah itd. naznanjeni ; želeli bi, da bi bil to povsod storil. — Drobne povesti (6), prevedene nekaj (3) iz češčine, nekaj (3) iz nemščine so vsebina tudi petemu snopiču. Dasi brez posebne vrednosti, se čitajo vender še dokaj prijetno ; nadejamo se, da bodo mladini prijale. Najmedlejša se nam vidi »Babičina povest«, a najzanimivejša brez dvombe »Nekdanja jezerska naselbina pri Ljubljani«, v kateri popisuje prav zanimivo na podlagi istinitega izleta nekih Čehov Klement Čermak (iz češkega prevel S. G. ml.) stavbe na koleh pri Igu. Glavno besedo ima kot strokov-njaški mentor znani preparator deželnega muzeja g. Sulc; ta se bode pač sam čudil, ako zve, da je postal menda »noleus volens«, vsekakor pa vzpričo svojih zaslug, glavna oseba v neki češki povesti.
Glede jezika, ki je videti v obeh zvezkih dokaj jednovit in se še dosti gladko čita, nimamo mnogo očitati (11. pr. »rmenih«, »dete je ozdravelo«, »bik ste poslani dve stotniji«). Pač pa glede besedosledja vnovič opozorajemo izdajatelje »Knjižnice za mladino« na letošnjega »Cvetja« 4. številko. Sploh priporočamo njim in vsem pisateljem v temeljito proučevanje platnice tega ceuega mesečnika (70 kr. za celo leto), ki je tudi v zadnji (6.) številki zopet priobčil prav zanimive jezikovne reči, razpravljajoč o jeziku v zadnjih »Pomladnih Glasih«.
Tiskovnih pogreškov sta oba snopiča precej  prosta.
Zbornika »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain« (redigiert vou Anton Kaspret) je izšel letošnjega (VIII.) letnika I. sešitek s tem-le obsegom : Vom Vereinsausschuss; Schloss und Herrschaft Lueg, vou S. Rutar; Aus dem Tagebuche eines krainischen Edel-mannes (1600 bis 1608), von A. Kaspret. — Kleinere Mittheilungen: J. G. Fellingers Wurdigung des krainischen Volkscharakters und Wertschatzung der slovenischeu Sprache und Dichtung von A. Puc=ko; Marktprivilegien von Planina-Alben, von S. Rutar; Alter-thiimliche Funde, von S. Rutar. — Literaturbericht: Die deutsche Sprachinsel Gottschee, von  Dr. A. Hauffen.  Graz,   1895.  Von A. K.   —  Literatur uber Krain.
Ze goli naslovi so nam porok, kako zanimive snovi se tu razpravljajo; da se pa tudi zanimivo in temeljito razpravljajo, za to nam jamčijo imena pisateljev, strokovnjakov na glasu. Samo temu se bode marsikdo čudil z nami vred, da domačo tvarino skoro zgolj domačini obdelujejo — nemški. Toda če pomislimo, da vis. naučno min. in si. kranjska hranilnica in takisto si. dež. odbor daje svoje prispevke   muzejskemu   društvu le