ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto VI
19. februarja 1930
Štev. 3
(Foto J. Skerlep.)
Zimski motiv iz "Planice, v ozadju Jalovec
18
Spoduj ; Dr. Josip šilovič, haii Savske banovine, filovie' je po poklicu vseufiliški pvo-fesoi- in se je jnnogo iidej-stvoval zlasti na socialno-po-litičneni polju, zato je bilo sprejeto njegovo imenovanje z velikim zadovoljstvom v vseh slojih prebivalstva.
Menjavanje straže kraljeve garde na dvoru. Na levo konjenica, na desno pehota.
Na levi: general Matic, poveljnik zagrebške armade, v katere področje spada tudi vsa Slovenija. General Matic spada med najod-ličnejše častnike naše jugoslovanske vojske.
Spocinj: Z naiega kraljevega dvora: Lesene stopnice v zimskem vrtu starega dvora s tJ'emi dvornimi lakn ji.
Na levi: Naši športniki   v   Nemčiji. O božiču je priredila zagrebška >Concordia«    več
lepili tekem v Nemčiji. Naša slika nam jo kaže v boju z berlinsko Minervo, v katerem je podlegla v razmerju 4:'^.
Msgr. di. Juraj  Magjeiec
rektor   znanega   jugoslov.   zavoda sv. Jeronima v Rimu. za katerega so vladali toliko let hudi spori.
19
spodaj: Starosta slovenskih županov je gotovo Ivan Piruat, posestnik na Krtini pri Dobu v kamniškem okraju. Navedeni je prevzel županske posle 1. 1895. kot tridesetletni mož in županuje svoji občini brez prestanka še danes, to je celili 55 let. L. 1925. je bil za svoje zasluge tudi odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge.
Iz šolskega življenja naših jeseniških malčkov v razredu, k. er se vrši pouk po najmodernejših metodah t. zv. delovne šole. Učenci so baš pri roč. delu, kjer izvršujejo spretno in z največjo natančnostjo najrazličnejše predmete (vas s cerkvijo in mlinom, vlak itd.) iz navadnih škatlic za vžigalice. V ozadju g. Lampič, razr. učitelj g. Leo Pibrovec in zastopnica staršev ga. Čatičcva.
Naši   bodoči   vzorni   gospodarji.
sBorba«, društvo gojencev kmetijske šole na Grmu s svojim predsednikom F. Selokom (X) v sredini.
Stolp sodarskih dog, ki jih je izdelal iz enega samega hrasta sodar Martin Kurnik iz Tartinja v Slovenskih goricah.
Prvič pred božičnim drcAescem! Na desni:  Blagoslovljena  rodbina
Valencičeva   iz  Trnovega na No-____
tranjskem. Najmlajši sinček je star 4 nicsf.ce. iiajstaicjšn hčerka 20 Itn
20
Najstarejše zgodovinsk najdbe na Slovenskem
Sledovi pračlov v Potočki zijalki
Na levi:
Vhod v Potočke zijalko
od zapadne strani; pred vhodom kup grušča in prsti, 'ki se je sčasoma naletel s pobočja.
Na desni:
Pogled   iz   notranjosti Potočke   zijalke   proti vhodn.
Spodaj :
Skalnata skleda v zijal-ki, v katero kaplja od stropa dobra pitna voda. Ta skleda je sicer mlajšega porekla, a je dala povod za nadaljnja raziskavanja, ki so odkrila naselbino iz starejše kamene dobe.
Zgoraj na desni v krogu :
Nekaj najdenih kosti z jasnimi sledovi udarcev po pračloveku.
Na desni:
Skupina raziskovalcev pri delu v jami, med
njimi  dva  ljubljanska akademika.
Zapadni greben Olševe (i) v Savinjskih planinah, pod katerim se nahaja v višini 1 Potočka zijalka (X), v ospredju pogled na Sv. Duh (1250 m), k jet nahajal glavni stan ekspedicije pod vodstvom Sr. Brodarja.
Ob poti iz Solčave mimo Sv. (1250 m) na vrh Olševe (1930 m) v vzhodnih Karavankah mora vdst opaziti v višini 1700 m ležečo veliko jamo, imenovano Potočkcko. Nahaja se v apnencu in je vse njeno okrožje visokogorske^čaja. Njen vhod je 17 m širok in 6 m visok; v dolžino se raztez»g HO m, a največja širina znaša 40 m. Spočetka je dokaj ravna, m strmo vzpne, da spet rahlo pade.
rTo jamo si je izbral pračltOo nizki cenitvi že pred kakimi 20.000 leti, kot svoje zatočišče, li človek je bil samo lovec, imel še ni niti domačih živali, niti ni ppoljedelstva. Znal je že napraviti ogenj, ni pa še imel nikakih posKuhanje. Njegovo orodje je bilo iz sirovo obdelanega kamna-kre» i" iz kosti. Pokrival si je telo s kožami.
Do sedaj so deloma odkrite>sti v zadnjem delu jame in pri vhodu. Razbita in razmetana » ogromnih jamskih medvedov pričajo, da so bili ti glavna hi»iačloveku na Olševi. Že kmalu pod površjem leže prve kosti; iimi presledki jim sledimo več kot 2 metra globoko. Nekatere>bžgane in obtolčene, druge so preluknjane. Mnoge kažejo jas^ke obrabe in zopet na drugih opazimo neštevilne drobno zareitrte, napravljene s kresilnikom. Na mnogih mestih se nahajajo m^mi koščki lesnega oglja; najdenih je bilo celo nekaj piavflisč v raznih globinah. Pravih, umetno izdelanih izdelkov iz kosti aktov) je vsebovala izredno mnogo, namreč 81, tik ob zadnji steni se JJ«a   60—85 cm globoko ležeča plast.
Dokazov za bivanje pračloveka v-*",-jalki torej ne manjka. Nobenega dvoma ne more biti, da spada najd zvano starejšo kameneno dobo
(paleolitik). ki je istovetna z ledeno d(0 »ekih znakih sodeč, bi jo bilo treba prideliti v aurignaški oddelek, t. j. ietek mlajšega paleolitika. Dokončno sodbo bo mogoče izreči šele, ko bo^ raziskovanja dovršena. Zlasti glede mlajšega paleolitika so mnenja stroko^v zelo deljena. Upati je, da bo prav Potočka zijalka posvetila v temo in .pJ^ogatila znanost. Ker se nahaja v največji bližini nekdanjih ledenikov if?'."* 1^00 m, bodo ugotovitve v Potočki zijalki gotovo precejšnjega pomena z^"^^' poteka ledene dobe.
Te velezanimive sledove pračlovei "as je odkril I. 1928. prof. Brodar Srečko iz Celja. Radi nevarnosti pred*»Jem, nahaja se namreč tik državne meje in v neobljudenem ozemlju, je® J«™® Muzejsko društvo v Celju m poverilo izkopavanje prof. Brodarju.   .   , r.     ,      ,
Izkopavanje je trajalo 1. 1928. tri, 1- 1^29. osem tednov. Stroški izkopavanja so radi višine 1700 m izredn(^!- nakup jame m dosedanja dela je izdalo Muzejsko dništvo v Celju d*J <>krog 40.000 Din.
t_____. .
21
Na desni:
Vhod v Potočko zijalko
od vzhodne strani; pred njo ekspedicija, ki je izkopavala (na skrajni levici g. prof. Brodar, ki vodi izkopavanje).
Na levi:
Pogled k prehodu v zadnji del jame, kjer je bilo izkopanih največ artefaktov (= izdelkov pračloveka).
Spodaj:
Opoldanski počitek raziskovalcev pri vhodu v zijalko; večina spi, g. kaplan V. Kolman iz Solčave bere brevir.
Zgoraj na levi v krogu:
^Ua in bodalca iz ko-stenine; sličnih artefaktov je bilo doslej odkritih 82.
Na levi:
Razgled izpred Potočke zijalke. V sredini slovita Logarjeva dolina, v ozadju Savinjske Al-jje od Ojstrice do Kočne.
22
Razne zanimivosti in posebnosti
Nu desuj:
Krasen primerek mladega planinskega orla, ki ga je pridobil lail-sko leto naš Zoo, a je žal v ujetništvu kmalu poginil.
Na levi:
Višek človeške volje in vztrajnosti.
šele invalid popolnoma uvidi kakšne neizmerne važnosti so zdravi udje in kako težko je zanj doseči to, kar se zdi zdravemu samoposebi umljivo. Kljub temu pa najdemo tudi pri invalidili primere vprav neverjetne vztrajnosti in volje, s katerima v precejšnji meri nado-ineste posamezne ude. Tako nam kaže naša slika dva muzikalična invalida brez desnic, izmed katerih se je naučil eden dovršeno igrati na gosli, a njegov tovariš ga spremlja na klavirju.
Na desni: Cela cerkev se seli. Radi povečanja župnije Our Lady of Lourdes v Chikagi jc stala dosedanja cerkev na ]ako iieprikladnem kraju. Da si prihranijo stroške za novo cerkev, je župnija po nasvetu stavbenikov preselila staro cerkev in sicer tako, da so jo razdelili na dva dela, prepeljali vsfkcga samostojno na novi prostor, med njima pn pustili praznino, ki jo bodo dozidali in tuko obenem cerkev povečali. Kako se jim je to posrečilo, nam predstavlja slika cerkve že na novem prostoru. Prihranili so baje 150 tisoč dolarjev.
Spodaj; Potujoča vas. V tesinskem kantonu v Švici so ugotovili ta-mošnji strokovnjaki, da se premika radi nevidnih podzemeljskih pre-memi) in dogodkov vsa vas Campo z najbližjo okolico. Dognali so, da se je vaška cerkev samo v zadnjih 35 letih premaknila za 12-40 m. obenem pa že za 2-8 m pogreznila. Baje se tako stalno premika tu (30 milijonov kubičnih metrov zemlje. Slika nam kaže pogled na to znamenito vas s cerkvico.
Zgoraj: Največja in najmodernejša hladilnica v Evropi. Za sli raiijcs aiije živil, ki se rada (idIvn urijo, so /piadili ob \zliodai luki v Berlinu ogromno hladilnico, v kateri lahko deponirajo 75 milijonov jajc ali pa 160.000 q /mrznjeiiega blagu. Hladilnica proizvaja dnevno toliko mraza, da zadostuje za proizvodnjo 50 vagonov ledu. — Slika kaže pogled na hladilnico.
23
Xgodovinslca meddržavna konferenca v Haagu
V petek, dne 5. t. m., je bila v Haagu otvorjena meduaiodna konferenca, ki je nekako nadaljevanje lanske, /astopanili je na njej 15 držav iii iinspeli so tja vodilni evropski di/uviiiki. Predseduje ji že vlani izvoljeni belgijski ministrski predsednik Jas|)iir. Namen konCcrcuce je predvsem popolna gospodarska likvidacija svetovne vojne. V to svrlic sta bila izvoljena dva odbora, izmed katerih naj eden uredi nemške, drugi pa vzhodne reparacije. Čeprav se nekatere države z vso silo upirajo izvršiti svoje obveznosti (zlasti izzivalno nastopajo Madjari), je vendarle upati, da doseže konferenca svoj namen in da se uredijo vsa še sporna vprašanju.
Pogled na plenarno zborovanje haaške konference. Na desni po-dolžni strani sede od spredaj proti ozadju vodilni državniki: Snowden, Loucheur, Chéron. Briand, Tardieu, Hymans, Jaspar, Curtius in Wirth.
/i Xa desni:
Prihod francoske delegacije v Haag.
Dne 2. in 3. t. m. je imel inozemski zunanji minister Belaerts polne roke posla s sprejemanjem tujih gostov. Naša slika nuui kaže prihod frane, delegacije. Od leve na desno stoje: fin. min. Chéron, Briand, Belaerts, min. preds. Tardieu in Loucheur.
Na desni: Dr. Wirth, minister za zasedena ozemlja m zastopnik katoliškega centruma v nemški vladi in eden izmed nemških delegatov pri sedanji haaški konferenci. Razen Wir-tha zastopata Nemčijo še zun. minister Curtius, fin. min. Moldenhauer (slike obeh smo pred kratkim objavili), gospodarski min. Schmidt i. dr.
Japonska delegacija na poti h konferenci za pomorsko razorožitev v London se je spotoma ustavila tudi v New Yorku. Slika nam jo kaže z ameriškim zun. ministrom Stimsonom v sredini: drugi od njega na desno je admiral Tnkarabe. načelnik delegacije.
Gostoljubni >ladar. Po zadnjih velikih manevrih jc japonski cesar pogostil velik del oficirjev in m,oštva; oa sliki
vidimo za moštvo pogrnjene mize.. Na levi: Prvi del železnice na Zugspitze je bil pred kratkim dograjen in 19. decembra slovesno- otvorjen. Slika nam kaže najvi.šjo postajo Zugspitz§-Libsee s prvim vlakom.
24
Naš filatelistični kotičeK
riavknstordeca
zelena
vijolčasta
modra
rnniena
bledordeča
rdeča
rdeča
morim
modra
rjava
cinober
temnozelena
olivna
karmin Nove vatikanske znamke
Poslednje znamke nekdanje cerkvene države so bile izdane 1. 1868. Ker so dve leti nato zasedli Rim Italijani, so bili ukinjeni nekdanji uradi samostojne papeževe države in z njimi je prenehala tudi pošta ter posebne papeške znamke. Ko je bila lani vzpostavljena papeževa posvetna suverenost v obliki osnovanja nove vatikanske državice, so na novo organizirali tudi lastno pošto in izdali v to svrho vnovič lastne znamke. Vrednosti od 5—75 cent. nosijo stari grb iz 1. 1851—1871, vrednosti od 80 cent. do 10 lir nosijo sliko papeža Pija XI.
Car Berendej.
¦     (Povest iz sibirskega pragozda.)     '
k XX. poglavje.
Mesec dni pozneje pa je udaril pri njih grom iz jasnega neba: nenapovedan in nepričakovan jili je iz Urjanhaja obiskal sam car Berendej. Petra Mosejič. Pripeljali so ga hlapci, ker se ni več mogel premikati: zadela ga je bila kap — mu spačila obraz in pohabila desno nogo. Ni ga bilo več spoznati, samo senca je ostala od nekdanjega Beren-deja. Čudno je bilo videti, kako je skopnelo to orjaško, obilno telo! samo glas se mu ni izpremenil. bi! je slejkoprej hripav, a postal je še bolj nerazločen.
Matvej Palic ga je sprejel prijazno in mirno, ni mu hotel ničesar očitati. Grunja pa se od kraja sploh ni hotela prikazati očetu. Prišla je šele takrat, ko je zvedela, da ga je zadel mrtvoud, pa je obstala med vrati. Vabilin je uprl oči vanjo, rekel, naj stopi bliže, potem jo je potegnil za roko in poljubil na čelo.
— Glej jo begunko! — je dejal: mislil sem, da prihajajo ljudje po poslih, a namesto tega so prišli — da je hentaj! — samo dekle krast!
Matvej Palic se je nasmehnil in bolniku ni maral povedati resnice.
Berendej je trenutek molčal. — Saj si pametno storila, da si pobegnila! — je slednjič zahripa!: — naj ti bo sreča mila! Tukaj pa imaš za svojega tasta dolg, pa svojo doto!
Pokimal ^e hlapcu, ki je stresel iz vreče kup kovanega denarja: našteli so ga dvajset tisoč rubljev.
— Razbojniško gnezdo, Usinsko, so vse izkoreninili, čim sem naznanil tvojo pritožbo! — je rekel Vabilin: — Ivana Afanasjiča so zaprli ter Merkala pa še dosti drugih... polovico kmetov so menda odpeljali! Zdaj so tam vojaki pa policija... naučili so jih kozjih molitvic ... prav tako ! tolovajem je že treba stopiti na prste!
Dva dneva je ostal Berendej v Krasnojarskem na obisku, potem pa so ga odpeljali naprej v Irgiz: stari je sklenil vstopiti v samostan. Tako se poje
v starinski pesmi o spokorniku: — veliko je ropal in moril, naposled pa se je moral skesati, da ne izgubi božje milosti!
*   *   *
Kake tri mesece pozneje je počasi korakal opoldne k obedu, nazaj domov krasnojarski drugorazredni trgovec Vedenej Savič.
Matvej Palic je vse storil, kakor je bil obljubil. Čeprav mu ni prinesel poslovodja denarja, ga je takoj drugi dan vpisal v trgovski seznam in sprejel za svojega družabnika.
Šel je in na samem moževal. Ta dan so imeli njegovi tovariši na trgu spor. Eni so trdili, da lahko človek prav vse doseže, če le zahoče, in so se sklicevali na znane slučaje: marsikdo je imel samo kakih deset žemelj, ko je pričel kupčijo, a sčasoma je postal milijonar. Drugi pa so zopet zatrjevali, da je vse samo od sreče odvisno, brez sreče ne bi imeli tudi oni milijonarji nikoli ničesar razen svojih desetih žemelj. Prišli so tudi k Vedeneju Saviču in ga vprašali, kaj o tem misli. Zavihal je svojo bradico: — Sreča seveda tudi nekaj pomeni... — jim je odgovoril, — a vendar pravi pregovor, da se s prazno roko kače ne lovijo. Vsak je svoje sreče kovač!
Rožljanje verig je prekinilo Vedenej Savičevo zamišljenost. V Krasnojarsku so vajeni ljudje te godbe: venomer vodijo skozi mesto uklenjene pregnance in dosmrtne obsojence. Vedenej Savič Je obstal, se obrnil in pričel ogledovati kaznjence. To pot jih je šlo precej, kakih dvajset ali še več, in vsi so imeli okove na rokah in nogah. Nenadno je ob-strmel. Zazdelo se mu je, da med obsojenci vidi dva znana obraza. Pogledal je bolj pazno, pa res, korakala sta skupaj uklenjena starec Ivan Afanasjič pa Merkul!
Oba sta tudi njega spoznala. Kakor smrt je vanj uprl Merkul svoj svinčeni pogled, in so starcu vzplamtele sov je oči. Odkorakali so mimo .,. vedno tišje so rožljale verige; kaznjenci so zavili za ogal in izginili izpred oči, a Vedenej Savič je še veono stal in nepremično gledal za njimi.
— Vsak je svoje sreče kovač! — se je spomnil svojih lastnih besed.
KONEC.
Balerotialc JugosJovansUe tlsUarne v Lfublt€uU