Jos. Vandot
Roža z Mucne gore.
*!Jz§Š*wMjlŠB\ ano v jutru je zbudil mož Gaba. ,,Vstani, pobič! — Vstani,
^S^ff/g^^]))    pa na noge!" — Gab se ni prav nič upiral, ampak
l0sišc°W{r^    ie vs^a^ ^ar na§l° in dobre volje. Mož je bil že zavrel
^-=2§ei^^!r    kozjega mleka in je potisnil polno skodelico pred Gaba.
—  ,,Včeraj  si mi skrbljivo pasel živino,"  je dejal.  ,,Ne morem ti reči
hudega. Res ti je medved odnesel ovco. Pa kaj moreš ti za to? Preslab
si, da bi se upiral zverini.  Rečem ti samo to, da mi boš tudi  danes
pasel živino, kakor si jo bil pasel včeraj. Jaz grem dol v gozd in se
povrnem šele proti poldnevu. Priden bodi in pazi na žival, dobro pazi!"
Mož je vzel puško iz kota in si jo je oprtil na rame. Tudi Gab se je dvignil in rekel: BLe brez skrbi, stric, le brez skrbi! Pasel bom, kakor bi bile moje. Zato le brez strahu, stric... Puško ste vzeli, pa greste v gozd. Pa ne, da bi šli nad samega medveda? Bojim se, stric! Kaj vas ni nič strah hudobe medvedje?"
BGrem nad medveda res, fant," je odvrnil mož. nPoiščem ga v njegovem brlogu in mu zaigram, da ga bo slast po moji živali za vselej minula. Gorje mu Tjo, gorje!"
Mož je zažugal s pestjo in odšel iz koče. Gab pa se je bal za"moža in je še klical za njim: »Nikarte, stric, nikarte! Medved je strašen! Rajši počakajte večera! Saj pride zver semkaj. Pa jo lahko ustrelite iz koče} ker imate puško . . . Nikarle, stric, lepo vas prosim — nikarte!"
A mož je malomarno zamahnil z roko in je odšel proti gozdu. Gab je zdrvel proti staji in izpustil živino na pašo. Pasel jo je potem lepo in vedno ter vedno pogledoval  dol v goščavo in pričakoval, kdaj  se
118
prikaže mož iz gozdiča. Pa tudi poslušal je, če se ne oglasi od kod strel? Toda strela ni bilo od nikoder, in tudi moža ni bilo od nikoder. Gab se je že pričel bati in je vedno nestrpneje gledal na solnce, ki se je počasi nagibalo v strani divje Ponce. Davno je že moralo biti poldne — in Gaba se je polaščal vedno večji nemir. — »Kaj, če ga je zasačil medved in je skočil nanj, preden je mož utegnil ustreliti?" je mislil strahoma. ,,Pa je nemara raož že mrtev, in jaz zastonj čakam nanj ? Medved je strašen, poznam ga. Saj me je lopnil s šapo, da sem odletel kakor žoga, pa sem ga zato s kamenom po hrbtu."
Gab je že razmišljal, kako bi šel možu na pomoč in bi mu po-magal,  da ubijeta grozno zverino.   Že je vstal,  da steče navzdol proti
gozdiču. A tedaj je zagledal moža, ki je bil ravno stopil iz goščave. Razveselil se je Gab na vso moč. Pohitel je možu naproti in mu rekel: „0, hvala Bogu, da ste se vrnili! Pa sem se že bal za vas. . ."
Mož pa je zmajal z glavo in odvrnil: ,,Fant, kaj si se bal zame? Pač sem iskal povsod medveda, da bi z njim obračunal. A našel ga nisem prav nikjer. Zato moram že počakati, da mi pride zvečer pred puško."
Mož je odšel v kočo, da skuha kosilo, ker je bil lačen, upehan in utrujen. Po kosilcu pa sta odšla z Gabom pod grmičevje in sta se zlek-nila po zeleni, dišeči tratini. Prijetno ju je ogrevalo solnce, ki je bilo le še za ped oddaljeno od ostrega vrha Ponce. Mož je strmel nekam daleč dol na zelene gozdove, ki so obrobljali ozko Planico, in je dolgo, dolgo molčal. Toda kar v bipu se je prevrgel in pogledal Gabu v obraz. —         i
119       1
BTi pobič!" je rekel nenadoma. »Včeraj sera bil v Ratečah in sem bil tudi Podkorenom. Makovec mi je posodil puško; prav rad mi jo je posodil, da ubijem to zver... Vprašam te, ali si ti res Lipnikov Gab?" BSeveda sem Gab — Lipnikov Gab," je odvrnil Gab in se zavzel. BPa zakaj vprašate, stric?"
,,Hm," je zagodel mož. ,,Ali te nemara ne smem vprašati? Gab si — ja, Lipnikov Gab. Pa si tudi pošten fant, kakor je treba cloveku, ki je dopolnil deseto leto? Če si res pošten in nisi hudoben, te vprašam zakaj se pa skrivaš in potuhuješ tu v Planici? Saj ti tega ni treba, če si res Gab, Lipnikov Gab? Povej mi, da bom vedel!"
Gab je povesil glavo in je bil v veliki zadregi. Zdaj !je spoznal, da bo le moral možu povedati vse po pravici, kar se je bilo zgodilo od onega dne, ko je utrgal nesrečno rožo-ponožo. Toda Gab se je hotel še na vsak način potuhniti in ne povedati resnice. Zakaj si ni izmislil tu-jega imena in bi povedal možu, da je ongav in iz tega in tega kraja. .. Pa bi bilo vse dobro, in Gabu bi se ne bilo treba nič zoprnega bati. Oj, nemara je bil mož danes celo doma pri Lipnikovih in je zvedel za vse Gabove grehe, in tudi za sraraoto, ki jo je moral v nedeljo pretrpeti radi tega, ker je bil kradel. Zdaj pa mož ve vse. Neprijetno je bilo Gabu vse to. Zato se je potuhnil in pričel lagati. — BVeste vi, stric, tako je in tako," je govoril in gledal v tla. ,,Težko mi je bilo doma, in me prav nič ni veselilo delo na polju. Pastir sem želel biti, oj, samo pastir. Zato sem pa šel od doma, ker so me tudi oče napodili. Pa" sem prišel semkaj v Planico. Tukaj ostanem in ne grem nikoli več domov. Živel bom lepo, kakor živite vi, stric! Ia živinico vam bom pasel, boste videli, pridno ..."
Mož je pogledal Gaba prav hudo in zarobantil: BTi |lažeš, fantl Povem ti, da lažeš! Poznam vašega očeta in vašo mater in vem, da bi te nikoli ne podila od doma. Ali ti si malopridnež, pobič, velik malopridnež! In še lagati se mi hočeš zdaj. Pa meni se ne boš lagal! Govori resnico, ker drugače ti ne bo dobro."
Gab se je prestrašil moževe jeze in je izprevidel, da mora pove-dati samo resnico. Še se je nekaj obotavljal in ugibal, kako bi se iz-muznil iz zadrege. Nazadnje se je pa vendarle opogumil, pa je pričel praviti počasi, počasi. 0 starem očetu je pravil, |o roži-ponoži, o svojem prestopku, o tatvini in o sramoti, ki jo je moral prestati pred cerkvijo. Pa tudi o šestih mrtvih ovcah je povedal in o dveh pobitih jarcih. 0 svojem strahu in o svojem begu je pripovedoval, pripovedoval čisto in odkrito, da se mu je pastirski mož čudil. .. „0, stric!" je sklenil Gab pripovedovanje. BTako se je bilo zgodilo, res tako. .. Pa povera vam, da je vseh nesreč kriva samo tista roža-ponoža. Da ni bilo rože-ponože in da ni zrasla na Mucni gori, bi jaz zdaj še prepeval in žvižgal pod Poljanami in bi pasel ovce. Pa je morala zrasti na Mucni gori roža-ponoža, in radi njenega maščevanja sem moral pretrpeti toliko hudega. In sam Bog ve, kaj me še čaka! Oli, roža-ponoža, ti huda roža-ponoža!"
120
Gab je globoko vzdihnil in povesil glavo. Molčal je in čakal, kaj mu bo povedal mož. A mož ni izpregovoril dolgo časa. Zatopil se je v svoje misli. Naposled je dregnil Gaba s komolcem in ga vprašal: ,,Pa kaj boš počel tu v Planici? Povej, s čim se boš preživljal in kdo te bo oblačil in obuval ? "
Gab je dvignil glavo, pa odvrnil: „0, doli onkraj jelovega gozdiča stoji lepa koča. Tam bora stanoval, pa spal na pogradu. Kuhal si bom pa na ognjišču, ki je v koči. Lovil bom pa zverine, ki jih je polno v goščavi. Tudi divje koze bom lovil po skalovju. T a bom imel vsega zadosti."
Stari pastir se je pogladil po kozavem obrazu in se je zasmejal: . nTi si pa modrijan! — Mar misliš, da se divje zverine love na limanice kakor jerebice? Jojmene, kako si norčav, fant! Manj je pameti v tvoji glavi kot v glavi otroka, ki leži še v zibeli. .. Le ostani tu v Planici in si lovi divjačino! Čez tri dni bomo pa videli, kako boš pretrgan od lakote. Le ostani, pobič — hehe, le ostanif
Gabu se je zdelo za malo moževo posmehovanje Pa sta se mu zbudili v srcu trmoglavost in nevšečna jezica, da je zapihal zlovoljno in rekel: BKaj se norčujete iz raene, stric? Dovolj je zajcev in drugih živali po gozdovih tod okrog, pa še več je divjih koz po skalovju. Pa če drugi love živali, jih bom lahko lovil tudi jaz. Glejte, stric! Tudi vi živite leto in dan tu v Planici. Pa je vam dobro in imate še celo živino. Pa niste sestradani, kakor tudi jaz ne bom, če ostanem v Planici . . ."
BHehe, pobič, hehe!" se je spet zasmejal mož. BModro govoriš, da bi ti raoral človek kar verjeti. Fant, ti me vprašaš, zakaj jaz ne stradam in se mi godi dobro v Planici ? Pa ti povem, kdo sem jaz, ker me prav nič ne poznaš. Jaz sem Kezovec — ljudje me imenujejo tako, ker so mi v mladih letih koze najedle obraz. Saj si že slišal kaj o Kezovcu? Kaj, pobič?"
Gab je odmajal. Pa se je brž domislil, da je včasih že kaj slišal praviti o Kezovcu. To je bil mož, ki se je pečal samo z rejo ovac in koz. Imel jih je cele trope. Nakupoval jih je vsako zgodnjo pomlad in jih pasel vse poletje fpo širnih planinskih pašnikih. Na jesen jih je pa odgnal v Korotan ali pa še dalje in prodajal za dobre denarce. Ljudje so pravili, da |je Kezovec precej preraožen in da ima lepo hišo nekje onstran Vožice kraj baškega jezera. No, Kezovec ni kazal nikjer, da je bogat. Živel je preprosto in bil z malim zadovoljen. Poštenjak je pa bil, in raditega pri Ijudeh dobro zapisan.
Nekaj tega se je zdaj Gab domislil in se je čudil. — „0, stric Kezovec!" je dejal. ,,Seveda sem že včasih kaj slišal praviti o vas. Pa vam verjamem zdaj, da ste res stric Kezovec."
,,No, vidiš,'' se je namuznil Kezovec. ,,Zdaj lahko uvidiš, da jaz lahko živim tu v Planici, in mi ni treba skrbeti, odkod dobim potrebne hrane. Zdaj imam pač samo par glav živine tu pri sebi, ker še ni zadosti zrastla trava. A čez nekaj tednov se bo paslo tu že sto ovac in koz. In vsa ta živina bo moja.  A ne morem je pasti sam — pet pastirčkov
121
bom poklical iz Korotana, pa bodo pasli. Joj, ti fant pa lovi zverjad od Ponce do Prisanka!"
Gab [si je podprl glavo z roko in je razmišljal. Pa je brž uganil, da ima mož prav in da je težko loviti zverjad brez puške po gozdu, a še težje jo je po skalovju. Pa je začel Gab v svojih načrtih omahovati . . . S čim bi se pač živil, če bi ne imel zverjadi ? S koreninicami in z mleckom ter s kiselico bi pač ne izhajal dolgo časa. Prišel bi glad, in prišla bi nazadnje še smrt. Oh, maščevanje rože-ponože, kakor je bila prišla nad rajnkega Martina .. .
Vsega tega se je zdaj Gab domislil, pa je pričel zdihovati. — „0 roža-ponoža, zakaj  me tako preganjaš ?  Kaj ti še ni zadosti nesreč, ki  • so mo zadele? Da si vender tako hudobna, ti roža-ponoža, ki si zrastla na lepi Mucni gori!"
Solze so se zasvetile Gabu v očeh, in bridko mu je bilo. Tako bridko, da bi se bil razjokal, pa ga je bilo sram pred Kezovcem. Mož ga. je gledal od strani, in ko je videl, da je prišel fant do pravega spoznanja, ga je potrepljal po rarai. — »Ne cmeri se nič, fant!" mu je dejal. ,,Prej bi bil lepo razmislil vse to, pa bi ne bilo te nesreče . .. Na rožo se jeziš? Pa vedi, da roža ni nič kriva. Kriv si ti, samo ti! Poslušal bi bil starega očeta in ga ubogal. Zato te je pričela tepsti nesreča, da si boš za drugokrat zapomnil in boš ubogal ljudi, ki jih moraš poslušati, kakor je Bog ukazal... Hej, pobič! Pa misliš, da raste roža-ponoža samo na Mucni gori?"
,,Samo na Mucni gori raste," je odgovoril Gab. ,,Dobro vem, da ne raste nikjer drugod na svetu."
Kezovec se je namuznil in je vstal. — ,,Pojdi z mano, fantič, pa ti nekaj pokažem. Ne greva daleč. Samo dol v jelov gozdič stopiva!"
Gab je bil radoveden in je šel z možem v gozdič. Mož se je ustavil pod samotnim mecesnom, iztegnil je roko in pokazal Gabu na veliko, čudno rožo, ki je rastla ondi tik ob macesnovem deblu. — ,,Ali jo vidiš ?" je vprašal in se je namuznil.
Ves začuden je gledal Gab tisto rožo, pa se ni upal stopiti bliže. Mraz ga je stresel in kar zbal se je v svojem srcu. — BTo je roža-po-noža," je kriknil. „0, ravno taka je bila tista, ki sem jo utrgal na Mucni gori. Pa se je bojim, ker je hudobna... Pojdiva, stric, pojdiva, da ne bo nove nesreče!"
A Kezovec se je posmejal. — ,,Pobič, kako si ti lahkoveren!" je dejal. ,,Kaj ti more storiti uboga roža, ki se niti z mesta ne more geniti ? Roža je vesela, da more rasti in srkati tople žarke božjega solnca. Roža ne pozna hudobije, še manj maščevalnosti! Zato ti pa tudi ni treba verjeti, da boš za vse življenje nesrečen, če utrgaš tako rožo. Vraže so to, fant, samo vraže. Ne roža, ampak tvoj prestopek, tvoj greh se znaša nad tabo, ko si izmaknil dvajsetico ..."
Gab je molčal in ni vedel kaj odgovoriti. Verjel je možu, in srara ga je bilo.  Pa  mož tudi ni čakal  odgovora,  ampak je nadaljeval:   BBil
122
sem včeraj pri vas, in vse so mi povedali o tebi. Jeze se nate in po pravici se jeze. Pa jaz mislim, da so te izmodrile vse nesreee, in da boš postal zdaj pameten. Ne boš silil in rinil na stranska pota, ampak boš hodil po stezi, koder vodita poštenost in mirna vest. Kaj ne, da si boš zapomnil te nesreče zadhjih dni in jih ne boš pozabil?"
,,Nikoli jih ne bom pozabil, stric!" je zasopel Gab ves osramočen in je nadaljeval: ,,Vem, da se jeze doma name, pa tudi pri sosedovih. Zato se pa ne upam domov in zato moram ostati tu v Planici. Pa vas prosim za nekaj, 'stric. Glejte, dejali ste prejle, da pokličete pastirčke iz Korotana, da vam bodo pasli živino. Oh, obdržite rajši mene. Tako lahko [ostanem v Planici, in ne bo mi treba hoditi domov, kjer me ne čaka nič dobrega. Lepo vas prosim, stric — obdržite me pri sebi!"
A Kezovec je zmignil z glavo in rekel: »Ne more biti tako! Jutri zarano pojdeš domov. Tako bo prav! Zdaj je pa čas, da pogledava po živini in jo poženeva v stajo. Solnce je že zašlo in nemara se nemarni medved  že spet plazi okrog in preži na kako  ovco...  Pojdiva,  fant!"
In sta [šla iz gozdiča in se napotila preko goličave proti koči. Solnce je bilo res že zašlo. Bele skale so gorele vseokrog v rdeči večerni zarji, in v ozko sotesko se je že spuščal mrak. Zivina pod gručevjem se je oglašala z jasnimi glasovi, ker je želela v stajo. Gab je stopal počasi za Kezovcem. Mučila ga je v srcu težka misel: Kaj pa jutri? Kaj naj počne in kam naj se obrne, ko ga zapodi Kezovec iz Planice?
Toda svetovati si ni vedel ničesar, in to ga je bolelo "posebno. Bil je ves obupan in pobit in bal se je novega dneva . .. Ne, domov pa ne grem, za ves svet ne grem domov! Če me Kezovec zapodi, pojdem pa kam drugam. Čez Poljano bom šel v Korotan, pa bom tam služil za karkoli... Samo domov ne grem — nak, domov pa ne!"
Gab je gledal v tla in bil potrt. Pa ni hotel več za Kezovcem, ampak je krenil proti koči. Tam je sedel na prag. Z roko si je podprl glavo, pa je premišljal, samo to premišljal, kaj bi ukrenil jutri...
(Nadaljevanje.)
123