Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 10 din
Nedeljski dogodki
Svetovno prvenstvo v rokometu v Ljubljani
FIZKULTURNI TEDNIK
l-etovTlI. — Štev, 27.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1952.
Po povratku naših košarkarjev s tekmovanja za
»Pokal Mairano«
Za mednarodna srečanja se bomo morali v Bodoče skrbneje pripraviti
-v atvuj V Z,d.VClivu mio	taumuuu, nanjuv/
ii kaj politično vzdušje v Italiji, zlasti te dni, ko vodijo najbolj reakcionarni krogi v Italiji šovinistično in iredentistično gonjo okoli Trsta. Tov. Kristančič nam je povedal, da so v Milanu takoj opazili, da to Protijugoslovansko in reakcionarno podpihovanje odobrava le majhen krog ljudi, ve-oina ljudstva se za takšne cirkuške demon-S(racije sploh ne zmeni ali pa jih celo obsoja. Tako so na neki takšni demonstraciji v Milanu opazili vsega nekaj sto ljudi
živi
Kaj
1. MAJ
Kakor osako leto, tako bodo tudi •etos proslavili 1. maj — praznik delovnega ljudstva vsega sveta — [u<li osi narodi Jugoslavije. Včasih le proletariat praznoval 1. maj ne *am.o kot praznik dela, ampak je na ‘a dan tudi demonstrativno pokazal, da zahteva ukinitev izkoriščanja človeka po človeku in izpolnitev upravičenih zahtev zatiranega proletaria-Danes, ko ima v naši novi do-Vjooini vso oblast o rokah delovno ladstvo, je 1. maj praznik manife-stacije naših uspehov na vseh pod-r°čjih človeškega udejstvovanja in V?°bljuba za še večji delovni elan d° popolne izgradnje socializma.
Naše letošnji 1. maj poteka o zna-^enju vidno naraščajočih uspehov Va političnem, gospodarskem in kul-.Urnem področju. Skoraj ob vsakem ,praku so že očitni uspehi, ki smo Uh dosegli o tej trdi borbi, prepu-d[m dlanem in lastni iznajdljivosti. sSeni skoraj sami sebi, svojim žulja-V'cer se še vedno pojavljajo tu in tani večje ali manjše> težave, toda er'° je nesporno: razločno so že vidni °rrJsi našega napredka, n§še indu-Jtalizacije, ki nam jamči, da bomo . Ifdni ekonomski osnovi v prihod-,ll'L letih z znatno hitrejšim tempom vrenili p0 p0n napredovanja in s -f:in dviganja življenjske ravni na-eSa delovnega človeka.
Nepregledna je že danes vrsta Predmetov, ki jih izdelujemo v last-,1,1 tovarnah. Ti izdelki se vse bolj “veljavi ja jo s svojo kvaliteto celo na vetovnih tržiščih, kar dokazuje, da j Jtaša država postopoma in neza-J^ano razvija iz predvojne zaostale Srarne polkolonije o moderno, nadredno in neodvisno industrijsko dr-<at>0
> Ob letošnjem 1. maju pa se naše Ittdstoo prav posebno raduje tudi JPeliov naše slavne in hrabre Ljud-T-'e Armade. Naše ljudstvo ve, da 0ramo veliko svojih sredstev upo-Hti _ 7____.-j   J T A Tndn
Ljubljana, 29. aprila. Sinoči je prišla v Jugoslavijo s tekmovanja v Milanu naša košarkarska reprezentanca, v koleri je tudi igralec ljubljanskega ASK Boris Kristančič. Nas dopisnik ga je seveda takoj poiskal, da bi kaj več izvedeli o nastopu nase vrste na tem pomembnem tekmovanju.
Takoj v začetku nas je zanimalo, kakšno (večinoma podkupljeni študent, itd.), kar 1 '	"■'v	’ v' T	'	*■- je za Milano z milijonom prebivalcev to-
liko kot nič. Nekega takšnega demonstranta so ljudje v tramvaju celo zasmehovali in se na vse načine norčevali i.: njega. Če pomislimo na sto in sto tisoče, ki so brez najmanjšega pritiska te dni spor.tano manifestirali za Trst po naših mestih, potem lahko hitro spoznamo, da je naš ^delovni človek navezan na Trs,t s srcem, dočim je v ustih italijanske reakcije beseda Trst trenutno plehek volilni šlager, kateremu pa povprečni Italijan kaj malo verjame.
Ko smo še nekoliko podebatirali o političnem položaju, je beseda seveda kmalu nanesla na košarko in zadali smo tovarišu Kristančiču prvo vprašanje.
ZAKAJ SE JE JUGOSLAVIJA SLABO PLASIRALA?
»Zdi se mi, da nosi glavno krivdo za naš poraz pomanjkanje zadovoljivih priprav z ozirom na to, da nismo v sezoni. Vsi igralci ostalih ekip so bili v veliki^ formi, ker so pravkar končali z ligaškim tekmovanjem. Tako smo se srečali na eni strani igralci z nekaj lahkimi prijateljskimi srečanji, na drugi stran' pa igralci v polni formi z bogato sezono za seboj. Tako na primer so se reprezentanti Grčije pripravljali na to tekmovanje, ki je nekako nesluž-beno prvenstvo Srednje Evrope, kar tri mesece, nekaj manj Italijani pa tudi Francozi in Turki v pripravah niso zaostajali za prvimi. Tako smo se znašli res v nerodnem položaju, ki nam je prinesel samo neuspeh.
Naši reprezentanti so zelo slabo skakali pod nasprotnikovim in našim kosem, slabo streljali na koš iz bližine in srednjih daljav, prav tako pa tudi metov od daleč, razen v zadnjih dveh tekmah, ni nihče uporabljal.■$
KAKO SO IGRALI NAŠI REPREZENTANTI?
»Prvi dve tekmi sta pokazali veliko mrtvilo v 'gri naše reprezentance. Pred tem tekmovanjem so se naši reprezentanti srečali samo s Turčijo, v prvi tekmi pa že z Grčijo, ki se je tokrat predstavila kot naj-sigurnejša ekipa na prvenstvu. Vsekakor smo slabo igrali v prvih tekmah v obrambi. Še najboljši od vseh na tem tekmovanju je bil Gec, katerega so st okove jaki na tamkajšnjem turnirju uvrstili med najboljše branilce. Zanimivo je tudi, da je italinjan-ski športni tisk pisal, da igrajo Jugoslovani v napadu s tremi krili in ne z dvema ir, enim srednjim ..padalcem, ker igrajo naši reprezentanti v napadu Še brez pravega
tipičnega srednjega napadalca. Od napadalcev lahko omenimo še sigurno igro Marjanoviča in Stankoviča in na momente izvrstnega Locija, ter Demšarja in Sokolo-viča. Ostali standartni igralci pa so igrali v slabi formi. Najboljši strelec naše ekipe je bil srednji napadalec Marjano-ič, ki je dobil tudi nagrado kot eden najboljših strelcev na furnirju. Videz je, da je bila taktična napaka, ko smo skušali prebiti tekmovanje samo s sedmimi igralci, ki se pa niso obnesli, kar je razumljivo, saj jim je začelo primanjkovati predvsem kondicije. Šele po prvih neuspehih pa so prišli na vrsto še ostali člani reprezentance, ki so dobro igrali v naslednjih tekmah ter spremenili način prejšnje igre naše reprezentance. Zdi se mi, da nosi krivdo za naš nuspeh tudi naša statična igra v prvih tekmah, ki je posledica pretiranega stremljenja za kombinacijami in omejevanja gibanja v igri.c
ALI JE BILA GRČIJA EKIPA PRESENEČENJA
»Na vsak način. V tej ekipi je bilo več pravih orjakov, od katerih sta se odlikovala predvsem dva srednja napadalca, visoka preko 1,95 m. Pa tudi ostali igralci so bili višji od 180 cm, zelo hitri, ter pravi atleti, ki so vzdržali vso tekmo v istem tempu do konca. Odlikovali so se v izredno sigurnem metanju na koš, posebno kazenskih metov, predvsem v zadnjih odločilnih minutah igre. Tako so proti nam dobili prvo tekmo samo z izredno točnim metanjem kazenskih metov, pri katerem se je odlikoval srednji napadalec Mateu. To je bila edina ekipa, ki sem jo videl, da igra skoraj brez napake individualno obrambo. Igrajo zelo premišljeno, tako da se mi je zdelo, da je vsaka žoga pri njih velika dragocenost. Za to tekmovanje jih je pripravljal ameriški košarkarski trener, ki ni prišel v njimi v Milano. V borbi za prvo mesto je nezasluženo zmagala nad njimi Italija v zadnji sekundi igre zaradi velike napake sodnika. Ker so grški košarkarji sedaj v polni formi in sodeč po načinu igre, mislim, da je bil to njihov največji uspeh v letošnji sezoni.«
KAJ PA OSTALE EKIPE?
»Naši sosedje Italijani so se nam predstavili z izredno hitro igro v protinapadih, tako da sem včasih pričel misliti, kaj igrajo hitreje, hokej ali košarko. Napadalna trojka Romanutti, Stefanini in Bongiovani se nam je predstavila kot odlično vigrana ter najboljša napadalna vrsta na tem turnirju. Vsi ti trije so odlični realizatorji ter se neverjetno borijo in skačejo pod nasprotnikovim košem za vsako žogo. Tako igrajo pod košem na momente nekakšno odbojko, ko tudi po petkrat ali šestkrat sku-(Nadaljevanje na 4. strani)
\ffza"okrepitev1 naše~JLA. Toda ak naš nn<tpn. državiian bo rad
f. . ■ 'ias pošten državljan d'*Peval še več, saj ve, da je samo x >r° oborožena Armada zanesljiv Hi7°ar naše svobode in vseh dragoceni:1 Pridobitev naše ljudske revolu-j.Ae' Kakor danes v lastnih tovarnah z „ ujemo najraznovrstnejše blago žp SJr°ho potrošnjo, prav tako danes aoma izdelujemo vse vrste orožja j,-; , Pušk in mitraljezov, do najtez-rrin ,n^OD, letal, topov itd. Zato zre-r>nn°h letošnjem 1. maju s posebnim tudi na našo JLA, ki budno (j 'l na naših mejah, pripravljena, ^sprejme slehernega napadalca na-t;.,?dvisnosti tako, kot so naši par-0Umi leta 1941 sprejeli fašistične 'Patorje: s svincem in bodalom.
^°hre priprave za Titovo štafeto na Primorskem
°rca .VSei Sloveniji se društva in (Li l lz;*eije skrbno pripravljajo, b0jj °. letošnja Titova štafeta čim -	•’e ,'jvedena. Posebno marljivi _so
iškem in tolminskem okraju kal1 'iSo že izdelali načrte vseh lO' ~!1 Prog. Dobro se priprav^ , a; 1'tovo štafeto tudi v Celju in okolici, v Krškem in v Ma-
v jzvedena. Posebno marljivi _so Soriškem in tolminskem okraju, kair.,So že izdelali načrte vseh lo-Za m- Prog. Dobro se pripravljajo a; i*tovo štafeto tudi v Celju in r;J.egovi okolici, v Krškem in v Ma-torin' *z ostalih krajev še ni po-jn '1 ’ zato opozarjamo vsa društva ; . vse organizacije, naj ne zamn-Jo dragocenega časa, kajti 19.
ko bo štafeta stekla v Slove-jl’ se naglo približuje.
4. MAJA SREČANJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU: SAAR : FLRJ
V NEDELJO VSI
na stadion Odreda
od našega športnega občinstva, da bo polnoštevilno obiskalo to po-
V nedeljo popoldne se bosta na stadionu Odreda srečali v tekmi za „„	,......
svetovno prvenstvo v rokometu re- membno prireditev in vzpodbujalo prezentanca Saara in Jugoslavije, naše državne reprezentante v tej Prav gotovo bo to za vse ljubitelje težki borbi. Naši igralci so že v športa in tudi za Ljubljano izreden Ljubljani in imajo zadnje treninge športni dogodek. Zato pričakujemo na stadionu Odreda.
| Na sliki levo je Dasovič Nikola, srednji krilec naše državne reprezentance, eden najboljših igralcev rokometa v državi. Na tem mestu je doslej igral že štirikrat v reprezentanci FLRJ.
Hrvatska zmagovalec troboja v rokometu
Zadnje priprave za srečanje s Saarom : naši igralci rokometa izkoristili za tekmo# vanje med Hrvatsko, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Zmagala je ekipa Hrvatske, ki je premagala Bosno in Hercegovino s 7:5 in Srbijo s 16:6. Srbija pa je premagala v borbi za drugo mesto Bosno in Hercegovino z 11:5.
Enotnost prvak ljubljanske rokometne lige
Ljubljana, 29. aprila. Danes je bila igrišču Železničarja odigrana zadnja tekma rokometne podzvezne lige med enajsterica# ma Krima in Železničarja, ki se je končala neodločeno 9:9. Železničar je tokrat zaigral neprimerno boljše kot v dosedanjih tekmah ter bi z nekoliko več sreče lahko zaznamo# val tudi večji uspeh.
KONČNI VRSTNI RED EKIP Enotnost	4	3	0	1	40:25	S
Krim	4	2	1	1	38:31	5
Železničar	4	0	1	3	22:44	1
Prihodnjo nedeljo se bodo na mednarodnem veleslalomu na Jalovcu zbrali vsi naši najboljši alpski smučarji in se pomerili v borbi z elito avstrijskih tekmovalcev, kot so Huber, Senger, Pravda, Sailer itd. Našim fantom želimo v tej trdi preizkušnji veliko uspehov.
Na zgornji sliki je včrtana proga veleslaloma, spodaj pa vidimo 17-let-nega Sailerja, zmagovalca prejšnje nedelje na Zelenici, v hiojsterski
vožnji.
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Spremenljiva sreča nogometnih enajsteric, in presenetljivi izidi posameznih tekem slovenske nogometne lige vzbujajo med ljubitelji nogometa od nedelje do nedelje vedno večje zanimanje, kar kaže tudi zadovoljiv obisk na prvenstvenih tekmah. Najbolj pester spored pa bo prav za letošnji 1. maj. V Mariboru bosta nastopila precej enakovredna nasprotnika, domači Železničar in borbena Nafta iz Dolnje Lendave, v Murska Soliti bo imela v gosteh Mura kranjskega Korotana, ki se ji bo verjetno hotel maščevati za visoki poraz v lanskem republiškem prvenstvu. V Celju pa se bosta srečala Kladivar in Sloga, ki sta predvsem v zadnjih kolih pokazala, da se znata tudi boriti.
Najzanimivejši pa bo vsekakor dvojni spored v Ljubljani.
ODRED:RUDAR
Odred je predvsem v zadnjem srečanju s Korotanom pokazal, da se forma moštva vedno bolj izboljšuje in da je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v republiški ligi. Njegov nasprotnik bo trboveljski Rudar, za katerega je znano, da se zna prav proti močnejšim nasprotnikom zagrizeno boriti. Dobra forma Odreda, in borbenost Rudarja bosta prav gotovo užitek tudi za razvajene gledalce nogometnih tekem. Začetek tekme bo ob 16.30.
Železničar Lj. : Branik
V	prvi tekmi, ki bo na igrišču Odreda ob Tyrševi cesti ob 14,30, bosta nastopila domači Železničar, ki je preteklo nedeljo odvzel obe točki svojemu soimenjaku iz Maribora in pa Branik, ki bo hotel nekoliko popraviti slab vtis zaradi porazov, ki jih je doživel v zadnjih kolih slovenskega prvenstva. Brez dvoma bo to borba dveh precej enakovrednih nasprotnikov, ki bo pritegnila zanimanje nogometnega občinstva.
V	nedeljo mariborski derby
Branik : Železničar
Tudi v nedeljo, 4. maja, bodo na sporedu zanimiva srečanja republiškega nogometnega prvenstva. Središče zanimanja bo vsekakor v Mariboru, kjer bosta nastopila krajevna rivala Branik in Železničar. Tekma bo verjetno zanimiva in je pričakovati velik obisk. Ljubljansko srečanje med Slogo in Železničarjem bo zaradi svetovnega prvenstva v rokometu verjetno dopoldne,
kranjski Korotan pa bo imel v gosteh celjskega Kladivarja. Mura bo v nedeljo nastopila v Trbovljah proti domačemu Redarju, Odred pa v Dolnji Lendavi proti N .uti.
S tema dvema koloma bo zaključen prvi del prvenstva republiške nogometne lige, pričakovati pa je v obeh sporedih verjetno tudi kakšno presenečenje. Pr*v gotovo se bodo nasprotniki borili med seboj za čimboljši uspeh, upamo in želimo, da bi to pot vendarle ostalo brez protestov, ali; nezaželenih dogodkov na nogometnih igr.-ŠČih.	Tone Bančič
Teniška reprezentanca Finske za srečanje z Jugoslavijo
Finska teniška zveza Je brzojavno obvestila Teniško zvezo Jugoslavije, da Je za sr^ Čanje med Finsko in Jugoslavijo v I. ko* evropske cone letošnjega tekmovanja za Davisov pokal, ki bo 8., 9. in 10. t. m. v Helsinkih, določila svoje moštvo, ki ga sestav-, Ijajo igralci Forsman, Salo, Linkoln in Berner. Naša ekipa za to srečanje v postavi Palada, Petrovič in Plečevic Je odpotovala v ponedeljek na Finsko.
Ce naša reprezentanca zmaga nad Finsko, bo potem igrala v drugem kolu z Anglijo
17.,	18. in 19. maja v Beogradu.
Srečanje 1. kola evropske cone za Davisoo pokal med Madžarsko in Izraelom, ki bi moralo biti od 2. do 4. maja v Budimpešti, bo odpadlo, ker je Izrael odstopil od tekmovanja in se je tako Madžarska plasirale ▼ II. kolo w. o.
V	Suttonu na Angleškem je avstralski teniški prvak Frank Sedgman premagal Šved* Stefana Stockenburga 6 : 1, 6 : 4.
Nov italijanski plavalni rekord na 100 m prsno za ženske
V	Genovi so Imeli italijanski plavalci la plavalke, ki so sicer v zadnjem času na skupnem treningu v Torinu, predolimpijski nastop, na katerem je Solarijeva dosegla nor Italijanski rekord 1:29.9 na 100 m prsno (prejšnji rekord 1:30.2). Ostale boljše rezultate so dosegli — 100 m prosto: Pedersoll
59.0.	3X100 m mešano: Rebaudt, Grilz, Roma-nini 3:29.4. 100 m prosto, ženske: Callgarv. 1:10.1, Gamacchlo 1:11.3.
Mladi francoski plavalec premagal Janyja in Boiteuxa
Na plavalnem tekmovanju v Parizu je prw redil veliko presenečenje mladi francoski plavalec Eminente, ki je na 100 m proste z odličnim časom 59,6 premagal Janyja in Boiteuxa, oba 1:00.1. Na 100 m hrbtno je zmagal Bozon z 1:06,5, na 200 m prsno Lucien z 2:38.8, na 200 m prosto pa Boiteux z 2:13,9.
V Linzu sta bila dosežena dva nova avstrij* ska plavalna rekorda, in sicer na 4 X 200 m prosto moški: Union 9:34.8 in 3 X 100 m me# šano, ženske: Union 4:08,1,
Če bi povsod delali tako kot v Zdolah
Kar prijetno mi je bilo, bo sem se po treh urah vožnje z vlakom lahko sprehodil do telovadnice '»Partizanam v Krškem, kjer naj bi se vaditelji telesno-vzgojnih dru. Uev krškega okraja v dvodnevnem tečaju seznanili z vadbeno snovjo in zletnimi prostimi vajami.
Vodnik mora prvi poznali disciplino!
Po zaslugi prizadevnega predsednika krškega »Partizana« tovariša Agreša so se že v nedeljo, 20. aprila, zbrali na enodnevno predelavo načelniki društev Sevnica, Kajhenburg, Senovo, Brežice, Zdole, Artiče in Krško. Na predelavi so se obogatili z novim vadbenim gradivom, ob koncu pa je vsakdo izrazil željo, da bi se vsaj enkrat v mesecu zbrali na sličnih predelavah, kajti jeseni nameravajo prirediti okrajni nastop.
»V torek, ko bo vodil predelavo zvezni inštruktor in naš naučil zletnih prostih vaj, pridemo prav vsi sigurno,« so zatrjevali tovarišu Agrešu. Vendar pa v torek, pa tudi v sredo razen vaditeljev iz Krškega, Sevnice in Senovega ni bilo nikogar. Pa jim nihče ne bi tako zameril, če ne bi pred dvema dnevoma sami zaprosili in želeli takšno predelavo. No, kar takole obljubiti, potem pa niti sporočiti, zakaj se predelave niso mogli udeležiti, pa le ne gre. To kaže, da načelniki in vaditelji teh društev niso ravno veliki prijatelji discipline ,zato tud resno dvomim, če bodo isto mogli zahtevati od telo vadečega članstva. Če si pa članstvo v teh društvih želi res pestrejšega programa, če si želi nastopov in tekmovanj, za katere se je treba resno pripravljati s
trdim delom, potem je nezainteresiranost načelnikov in vaditeljev za takšne priložnosti, kjer bi lahko mnogo pridobili, dovolj močan dokaz, da zaupanja, ki so si ga pridobili pri članstvu s tem, da jih je izbralo za svoje vodnike — niso vredni! Kaj pomaga vsa dobra volja okrožnega in okrajnega načelnika, inštruktorja in članstva, če te dobre volje prim n kuje ali pa je sploh ni pri vaditeljih. Tovariši vaditelji! Treba bo torej spremeniti in izboljšati odnos do organzacije, do telovadečega članstva in do društva, ter se z večjo resnostjo lotiti dela, če hočete obdržati zaupanje, ki vam je bilo izkazano.
Tudi brez telovadnice je lahko telovadno društvo!
Dobro uro od Krškega Ježi med zelenimi hribi ma '	. v?s Zdole. Čeprav je
naselje majhno, ima vendar dovolj mladine, ki se rada udejstvuje v telesnovzgojnem društvu »Partizan«. V šolski veži, ki je dolga komaj 6 metrov, se nahaja »trdnjava« partizanskega društva te vasice. Du-ša in srce društva je tovariš Branko Šoba. Skromen, marljiv in vztrajen farnt je zbral okoli sebe vse tistr ki si po napornem delu zaželijo razvedrila in svoj prosti čas izkoristijo pri telovadbi. Gojijo pa ti fantje prav vse kar morejo — od telovadbe na
krogih (ki visijo v isti 6-metrski veži), akrobatike in atletike, . pa do smučanja, sankanja, odbojke, krosov itd., torej tisto splošnol judsko telovadbo, ki je tem ljudem najbolj potrebnaj primerna in pri srcu. Da pa zdolski mladini ta vadba ni samo v razvedrilo, dokazujejo tudi tekmovanja, ki se jih društvo v okrajnem merilu vselej udeleži s celo vrsto. Čim priredi TV D »Partizan«. Krško kakšno meddruštveno tekmovanje, potem je prav gotovo, da fantov iz Zdol ne bo manjkalo, največkrat se pa zgodi, da so sploh edino društvo, ki pride poleg telovadcev iz Krškega na tekme. Ob delu in uspehih, ki jih imajo zdolski telovadci, se nam šele pokaže, kako majavi so izgovori nekaterih funkcionarjev telesnovzgojnih društev, ki imajo na vsako vprašanje ali opomin na ustih samo tarnanje »kaj pa hočemo? Saj nimamo telovadnice, niti orodja!«
Primer zdolskih telovadcev kaže, da je možno tudi tam, kjer ni na razpolago telovadnice in orodja, prav uspešno delati, samo če je med telovadečimi dovolj trdne volje. Prepričani smo. da bodo fantje v Zdolah še naprej s takšno voljo premagovali vse težave in si ustvarili vedno boljše pogoje. Vsem tistim pa, ki imajo orodje in telovadnice svetujem: očistite že prah z orodja in začnite z delom!
Dr. Viktor Murnik:
Pomen telovadbe za obrambno in delovno moč naroda
Atleti sa fiu^ledcdi svoje dela
35 let le vaditelj
Leta 1919 Je bilo, ko Je tov. Agreš po dovršenem župnem vaditeljskem tečaju v Celju absolviral tudi zvezni vaditeljski tečaj v Ljubljani in kot mladenič stopil na pot vzgojitelja mladine v telovadnici. Da ni bila ravno lahko ta pot, vč predvsem tisti, ki ]e občutil kruto roko političnih režimov v bivši Jugoslaviji in kot učitelj romal iz enega službenega mesta na drugo, širom cele Slovenije. Tako se je godilo tudi tov. Agrešu. Kot učitelja so ga stalno premeščali iz kraja v kraj. Toda kamor je prišel, povsod je ustanovil čete in že v kratkem času svoje telovadce predstavil občinstvu na raznih tekmovanjih in društvenih nastopih.
Pripovedoval mi je o vseh teh dogodkih, ki Jih Je doživel v dolgih letih. Vsake prireditve, nastopa, letnic ustanovljenih društev in čet, se spominja živo in videl sem, da ga spomin na vse to delo še danes mladostno poživi. Pa saj tudi Je še vedno mlad po volji in vztrajnosti, ki Jo kaže pri delu. Danes vodi v Krškem v partizanskem društvu dva oddelka, načeljuje okrajnemu vaditeljskemu zboru in prav zdaj pripravlja akademijo v proslavo 60-letnicd rojstva maršala Tita.
»Ko sem pa za vse sam,« — mi je potožil (nehote sem pomislil: kje si načelnik društva! Kaj ni tudi Tebi dolžnost odmerila del tistih nalog, ki Jih zdaj opravlja tov. predsednik? Vse tri dni ga nisem videl v telovadnici, čeprav Je vedel za predelavo, ki sem jo imel te dni z vaditelji okoliških društev). Vem, da ni bita to želja po odtegovanju od dela. Ne! Bila Je skrb za tisto delo, ki bi ga danes morali opravljati vsi tisti, ki so prevzeli svojo dolžnost, pa se je ne zavedajo.
Pridi zato mladi vaditelj in uči se od tega moža, k! Ti hoče dati vse svoje obširno znanje, pridobljeno z izkušnjami 33-letnega neumornega dela, pri katerem Je Imel samo eno željo: koristiti mladini in JI pomagati.
B. K.
Atleti so preteklo nedeljo po Izčrpno poročilo Izvršnega odbora je v večurni razpravi so delegati Živah z znano reorganizacijo v najnovejši svečanost. Tov. Bručan Je dobil za amaterski športnik, katerega odlikuje kristalno vazo.
Zastavljeni so bili novi dlji in sprejeti važni sklepi. Treba je .predvsem doseči množičnost med delavsko, srednješolsko in podeželsko mladino. Merodajni politični forumi naj navežejo stike s sindikati in jih pripravijo k sodelovanju. Tov. Valitar je povedal, kakšno je stanje v mariborskem Kovinarju, kjer manjka samo primeren vodnik. Dr. Sef je opozdril na važno misijo, ki jo ima telesna vzgoja pri dviganju delovne storilnosti. V Novi Gorici, Škofji Loki, Kranju, Ptuju, Murski Soboti, Brežicah in Kočevju so ustvarjeni pogoji za atletiko, toda atletska društva Je treba utrditi. Atletska zveza Slovenije bo za ta društva priredila več kratkih tečajev.
Načelnik »Partizana« tov. Savnik je pozdravil skupščino želeč, da v bližnji bodočnosti obe organizaciji najtesneje sodelujeta na terenu. V nadaljevanju je diskusija dobila novo smer, ko so komentirali zastopnik ASA J sekretar Takač, Valita r. Glonar, Čebulj, Št rukelj in drugi. Sklep plodne diskusije je bil tale, da bo Atletska zveza Slovenije sodelovala s »Partizanom« pri uporabi telesnovzgojnih naprav, to Je igrišč In telovadnic, AZS pa bo priskočila na pomoč s svojimi inštruktorji za vaditeljski tečaj »Partizana«. Pomemben je sklep, da lahko na tekmovanju AZS tekmujejo člani »Partizana« in obratno.
Tov. Korce In Glonar sta se dotaknila vprašanja srednješolske atletike. Profesorji in učitelji telesne vzgoje naj priredijo čimveč tekmovanj lokalnega značaja.
Propaganda v preteklem letu ni bila načrtna, čeprav smo imeli v Ljubljani lepo število kvalitetnih mednarodnih tekmovanj. Načrtna propaganda je bi la sprožena samo ob priliki III. kola zvezne lige. AZS bo skupno z ASAJ naredila kratek učni film o atletiki. Dr. Rem je ugotovil, da Imamo v resnici veliko več atletov, kolikor Jih Je registriranih. Omenil Je primer njegovega matičnega društva, kjer jih nastopa precej več kot jih Je v seznamu AZS. Registracijski znesek ovira pregled stvarnega števila atletov.
Med posameznimi društvi obstajajo danes veliko boljši odnosi kot pred leti, toda kljub temu eo društva včasih malomarna do zveze. To J<* bil slučaj z letošnjim krosom.
dali na skupščini poročilo o preteklem letu. bilo finančno, tehnično in- administrativno, no komentirali sedanje stanje atletike v zvezi dobi. Po poročilu sekretarja Je bila majhna svoje 20-letno delo in nastopanje kot čisto resnična ljubezen do atletike, lepo plaketo in
Poročilo nadzornega odbora je preči tal geotiieter Černe. Nadzorni odbor meni, da je bilo delo v pretekli sezoni uspešno. Administracija je bila vzorna. Nato je predsednik tov. Krese v kratkih besedah orisal kakšen naj bo lik športnika-amaterja, ki ga odlikuje tudi njegov športni stil v privatnem življenju. Poudaril je, da ponekod še vedno preozko pojmujejo izrabljanje telesnovzgojnih objektov.
Ko je pred 2431. leti perzijski kralj Kseiks s svojo, za tiste čase ogromno armado, stal pred grško sotesko slavnega imena Termo* pile, je vprašal, kaj počno Grki sedaj, ko jim grozi poguba. In dobil je odgovor: svoj olimpijski praznik slave, kjer se mladina in moštvo bori v telesnih vajah za eljkov venec. In začudil se je ošabni kralj, da se grški narod ne trese pred njim, se v tem času ukvarja s tako, kakor je mislil, malen* kostno stvarjo in pri tem peha ne za zlato ali srebro, ampak zgolj za oljkovo vejico. Ali neki perzijski velikaš — kakor poroča starogrški zgodovinopisec Herodot, »oče zgodovine« — mu pravi: »Gorje, proti kakšnim možem nas Vodiš, ki nikakor ne tekmujejo bogastvo, ampak za vrlost in junaško
:ta!« In
venec ni tu niti smrekov, niti bršljanov. niti oljkov: drug venec je to, ki obsega v sebi vse, kar človeka osrečuje — svobod® namreč - vsakega posameznika
skupne očetnjave sploh, njeno blaginjo J®' rodbin in radost domorodni
posebej
. .. -	___.ive smon. nteno v' •---
slavo, varstvo
slavnosti, skratka vse najboljše, kar bi b> kdo želel od bogov doseči.
Tako so cenili stari Grki telesne vaje ,n v mnogih njih državah so imeli zakon, d* nihče, ki ni telovadno popolno izobražen-ne more uživati državljanskih pravic.
Tudi stari Rimljani, ki so bojevali >n zmagovito izbojevali nešteto bitk, so pog’d! vitno svoji vojaški telovadbi pripisova* vojne uspehe. In tudi v srednjem veku J® temeljila vojaška zaležnost na telovadn1 vzgoji.
moč bolj cenijo kakor zaklade sveta!« gorje je res prišlo nad perzijsko vojsko.
Vkljub veliki njeni premoči so jo Grki na* ,P .	.	..	„	.
posled pregnali' s svoje zemlje.	tudi v novejšem času »•*»
Telovadba se v nobenem narodu, kar ve , k * lc lztiubi!e na sroji veliki vreonos. zgodovina, ni gojila toliko in s tako vnemo “ obrambno sposobnost narodov, da. pr« kakor v stari Grčjii. Od nje so poleg mnogih	Pndob.Ie ob vedno bolj napreduje«
drugih koristi pričakovali in dobivali seveda ! “vilizaciji in zaradi nje pešajoči zdravo’-« tudi popolno sposobnost za zmagovito i11 telesni moči narodov, obrambo domovine proti vsakemu sovraži niku, pa naj je bil tudi tako številen, ka* kor so bili Perzijci. Ko grški zakonodajalec
Solon, kakor prjpoveduje sloviti starogrški pisatelj Lukian, Skitu po imenu Anaharziš, ki se čuti, ko vidi v Atenah nage Grke, kako vneto se vadijo v telesnih vajah, razlaga pomen telesnih vaj, pravi: »Ne le za javne tekme gre pri njih in ne^ samo za nagrade, katere je pri njih mogoče do* seči, ampak, večjo korist i za tekmovalce i za vso domovino dobivamo iz njih. Drug skupni boj namreč čaka vse vrle občane in
Tu moramo postopati elastično in odpreti vsa vrata na stežaj onim, ki se udejstvujejo v telesni vzgoji.
Sprejet je bil nov način ekipnega tekmovanja za prvenstvo AZS, koledar atletskih prireditev za leto 1952 je bil popravljen, odpravila se je registracijska taksa in uvedel primeren pavšal. Pri volitvah so delegati izbrali nov odbor s tov. Premelčem kot predsednikom in sekretarjem Naprudnikom.
Skupščina Je bila dobro pripravljena, Vsj delegati so dobili ob pričetku tabelarične preglede o razvoju slovenske atletike, tako da so na prvi pogled lahko videli pregled razvoja atletike v preteklem letu. Popoldne je bil še kratek sestanek, kjer so se delegati dogovorili o podrobnostih letošnje tekmovalne sezone.
r*
*
Kaj je s fizkulturo v Tobačni tovarni
Let* 1946 je bil v Tobačni tovarni na pobudo mladine ustanovljen fizkulturni aktiv. Tedanji direktor je imel za to veliko razumevanje in je dodelil aktivu lep pro« »tor, na katerem so si mladinci sami na« pravili igrišče za odbojko in košarko ter priprave za skoke in mete. Aktiv je imel čez„$0 delujočih članov, ki so prirejali mno* ga tekmovanja. Preteklo leto pa je novo vodstvo tovarne začelo zavirati delo raz« gibanega fizkulturnega aktiva, na igrišču so se pojavili kupi drv, zidarji so na pro« štoru za skoke začeli mešati malto, vse intervencije, da bi se to preprečilo pa niso nič zalegle. Ob koncu preteklega leta je bilo na občnem zboru sindikalne podružnice tako mimogrede sporočeno, da je fizkulturni aktiv Tobačne tovarne ukinjen, ker se je gojila le »divja« fizkultura. Kljub tej »div* ji« fazkulturi pa so člani aktiva dosegli prav lepe rezultate, predvsem v atletiki, kar kaže, da je bilo delo aktiva vsekakor te* meljito in poiztivno. Naj navedemo samo nekaj številk: moški — tek 100 m 11.8, 3.000 m 10.23, skok v višino 165 cm, skok ^ daljino 579 cm, ekok s palico 310 cm; ženske — 100 m 13.88, 200 m 28.7, 800 m 2.34.9 in skok v daljino 426 cm.
Prav zato, ker so Člani fizkulturnega ak* tiva Tobačne tovarne dejansko pokazali poziitvne rezultate svojega dela, se vpraša* mo, ali vodstvo tovarne ne pozna pisma CK KPJ o stanju in nalogah v fizkulturi in ali je sindikatu vseeno, če se njihova mladina udejstvuje v fizkulturi ali ne. Fiz* kulturni aktiv je namreč zajemal v svojih
Ptujska Drava je krenila na novo pot
Znano je, da ptujski športniki, predvsem pa šD Drava, preteklo leto niso imeli za* dovoljivih uspehov. Vzrok temu je bila ne« budnost uprave društva, ki ni znala po« skrbeti za odstranitev nediscipliniranih po* javov med članstvom in kaznovati vse one, ki so škodovali ugledu društva.
Občni zbor ŠD Drava pa je pokazal, da so tudi ptujski Športniki pravilno razumeli naloge, ki jih je postavil CK KPJ v svojem pismu in da nameravajo tudi ▼ svojih vr« stah napraviti red. Sklenili so pritegniti v društvo čimveč delavske mladnie in usta* noviti poleg nogometne sekcije še druge, iz društva pa so odstranili vse one, ki zaradi svoje nediscipliniranosti ne spadajo v nji* hove vrste. Prvi uspehi pozitivnega dela članov ni uprave ŠD Drava so se že po* kazftli na začetku tekmovanja v nogometni podzvezi. Že v prvi prvenstveni tekmi so nogometaši Drave porazili Fužinarja iz Gu* šfanja s 6:1. Takih uspehov in pozitivnega dela ŠD Drava si želi vsa ptujska športna javnost, ki bo nudila članom ŠD Drava vso moralno' podporo.	S. D.
vrstah mnogo mladih delavcev, med kateri« mi je precej kmečke mladine, in vzbudil med mladino zanimanje za fizkulturo. Na* pačna je trditev, naj ie vkjučijo športniki in telovadci v društva, če hočejo aktivno delati in je to opravičilo, ki ga je dalo vodstvo ovarne, graje vredno. Zato svetu* jemo, naj bi si odgovorni upravni in sindi* kalni funkcionarji ogledali, kaj piše v pismu CK KPJ.
Ivan Sevčnikar
poudarja, da mora smučar trenirati celo leto
Ko je angleški vrhovni general WeIIin£t«?o-ki je pri XVaterlooju premagal Napoleona \ pozneje obiskal šolo v Etonu, kjer sc ič svoj cas šolal, in prišel na prostrano tel°* vadišče, je ginjen vzkliknil: »E ton ie h’ vzrok naše zmage pri Waterlooju«.. Pri Urn pa pač ni imel v mislih samo etonskej!9 telovadišča, ampak vsa tako številna vadišča na Angleškem.
Toda iz tega Wellingtonovega vzklika smemo sklepati, da so pri \VateilobjjJ Angleži v telesni zmogljivosti prekašali Francoze. Angleško zmago je namreč krivila« nezaslišana neposlušnost Napele®*, novih poveljnikov, Napoleon bi bil — ka* kor kažejo vojaško*znanstvena preiskovanj8 okolnosti ob tej bitki, celo nemška vkljub dvojni premoči Angležev in NemceV zmagal, ako bi bil zlasti maršal Grouchy \l\ polnjeval njegove odredbe, se ne vdaj8* brezdelnosti, zaradi katere ni prišlo, k a kot je to zahteve! Napoleon, do »notranje4, zveze Grouchyjevih oddelkov z vojsko. ** se je bjl* »proti Wellingtonu. Sicer pravij0? da so Grouchyja ovirala slaba pota iri zel® slabo vreme. Ali Napoleon sam je z delOIJl armade takrat ob prav tako slabem >re# menu naredil dva do trikrat daljšo Pot: Zmogljivost francoskih vojakov je bila to:®j »na višku« le Grouchy je bil daleč P°d njim.
Francoski vojaki so vedno sloveli žara®* svoje gibčnosti, zlasti pa zaradi velepohodov ob najslabših okolnostih. Napoleon sam nekoč (pred bitko pri EIchingenu 1. 1805 v vojni proti Avstriji) rekel: »Dež lije v P®’ \ tokih, ali to ne ovira velepohodov velik® \ armade.^« Sloveli pa so tudi zaradi hitrost1 in zmožnosti, če je bilo treba, da prav®* časno pridejo do boja, ali v pomoč že bor®* čim se oddelkom, dolgo pot v polni opr®11}! premeriti tudi v teku. V tem so se izkaza*1 zlasti v vojni Francije in Sardinije Pr°.V Avstriji 1. 1859. Francoska »hitronožnost- Je tu odločilno prispevala k zmagi. Pravo® sicer, da je Francozom ta gibčnost in hitro^1 dana že »od narave«, vendar oni so jo z v1' Sevali z marljivo vadbo. To je do ve®*®
se
Pruse do spoznanja, da je treba prns \ vojakom; zato še tem več telovadbe, da f jim tako umetne prigoji, kar jim ni zadostn w dano »od narave«. Tako pa je že 1. 1860 * A prusko*avstrijski vojni vzbujala preseneč®' a nje in občudovanje »opičja« hitrost Pruso^
V t
#
<>
<i
v
V
V
v,
v
)
Sevčnikar ie je rodil pred 22 leti v Šoštanju. Prvič je nastopil pred 14 leti na Mozirski planini v slalomu. Do danes pa ima za seboj nad 200 tekem v slalomu, smuku in veleslalomu. Vedno je ponosen na rezultate, M jih je dosegal tudi v inozemstvu. Za svoj uspešen razvoj je dolžan zahvalo predvsem trenerju Čopu, pa tudi znanemu smučarskemu organizatorju . Purkelcu. Tudi Slavko Lukane mu je med boleznijo trenerja Čopa večkrat dajal pametne nasvete. Mladi Sevčnikar je mnenja, da je za vsakega smučarja suh trening neobhodno potreben, dobri dopolnijo! športi pa so predvsem skoki v višino in daljino. Mnenja je, da bi moral vsak smučar posvetiti največjo pozornost splošni telovadbi.
Sevčnikar pa ’ se ne udejstvuje samo v smučanju. Opazimo ga lahko tudi med atleti in odbojkarji, večkrat pa lahko vidimo njegov izvrsten refleks tudi pri namiznem tenisu. Te skromen fant, njegovo bistro oko vedno opazuje starejše in izkušenejše tovariše. V bodočnosti si želi čim tesnejših stikov z našimi najboljšimi smučarji, saj je prepričan, da še ni dosegel vsega kar zmore.
Simpatični Ivan Sevčnikar prav posebno rad pohvali mariborske smučarske organizatorje in Sodnike. Med tovariši je zelo priljubljen, čeprav je še mlad. Njegova resnost nam zelo ugaja in prepričani smo, da bo v bližnji bodočnosti dosegel še večje uspehe, kakor v letošnji sezoni, čeprav nas je prav na nedavnem veleslalomu na Plafku nadvse prijetno presenetil.	E. B.
Mariborčani so v pretekli sezoni v smučanju pokazali lepe uspehe.
Predvsem so nam ugajali alpski s'mu.
čar ji. Najboljši med njimi	je ne-	f	pa tudi njih krepke postave,	ki	so si	\w
dvomtlo Sevčmkar Ivan, ki se	ie prav	\	pridobili na telovadiščih. Nemški	telovath;
* »i	*hud>	i	teti«. ”, t l
konkurenci najboljših rdpskth	veza-	\	zatrjevali, kako veliko korist	so	imeli
četi države	f telovadne vzgoje ob vseh prilikah vojn£C
f življenja.
(I
V
1»
{
življenja.
Telovadci so se izkazali zlasti tudi v 2®* dinjenih državah severne Amerike 1. 1861' aih držav proti juž trdovratno upirale lile na
»V najbolj temnih dneh vstaje« je višji častnik (major Har) pričal o pos'
1865 v ypjni..jl^eyfrnih držav proti južn1^ državam, ki , so ,'se trdovratno upirale v°, pravi suženjštVa,’ 'a bile naposled premaga11.-
......................nCL
:eD*
nih telovadskih polkih, »ko se je zdelo, vse obupna in so tudi patriotični rn°il0 že prestrašeno gledali v bodočnost, so bili telovadci, ki niso obupavali in bili trd^ odločeni ne nehati z bojem, dokler stava ne zaplapola nad zemljo brez sjj —	n-.. -- nam pOSebno očituje
)č, ki jo vzgaja telovad
Da je tudi v obeh svetovnih vojnah tisi®’ kar vzgaja, vzdržuje, krepi in utrjuje Prl telovadba: zdravje, telesno moč, spretn®^ in vztrajnost, pa odločnost, pogum i*1
ženjstva«. Tu se velika moralna moč,
v«!/
druge moralne vrline, bilo največje nosti, o tem ne more biti dvoma. Saj vk!l ^ velikim izpopolnitvam vojaških tehnit'r!^
sredstev, vkljub mnogim, tako strašnim
umom na tem področju, vkljub vsem
tak®
izpopolnjenim vozilom za transport nf $U., hem, na vodi in v zraku vendar

Po skupščini Planinske zveze Slovenije
Najobširnejše podiočje je zajemala v pla* ninski organizaciji doslej gospodarska de* javnost. Gospodarska komisija je imela v glavnem večji del operative v svojih rokah, ker so bili skoraj vsi artikli, ki so prihajali v poštev za redno oskrbovanje planinskih postojank, kot za gradnjo slednjih konti* gentirani. Brez dvoma je opravljala gospo* darska komisija važno nalogo, ko se je spuščala v podrobnosti in sama opravljala marsikakšne operativne posle, ki bi sicer spadali v delokrog društev. V letu 1950 in v začetku leta 1951 je b;Io tako delo nujno potrebno, ker smo dobival: kontingente naj* različnejših artiklov centralno in jih nato od tu razdeljevali društvom. Tako je bilo n. pr. e cementom, opeko, lesom itd. za gradnje in tudi s sladkorjem, moko, rižem, alkoholnimi pijačami itd. za redno oskrbo* vanje planinskih postojank. S postopno sprostitvijo trga pa gospodarska komisija ni izpustila vajet* iz rek za opravljanje onih nalog, ki bi jih sicer lahko že poleti opravljala društva sama, pač pa je še na* dalje centralistično vodila svoje delo. Šele na zadnjem posvetu gospodarjev se je to do neke mere decentraliziralo, toda nadalj« ni koraki v decentralizaciji so Se vedno potrebni. Kot rečeno, je bilo takrat centra* iistično gospodarstvo potrebno, kasneje pa je začelo počasi zavirati iniciativo društev, ki so postajala hočeš — nočeš nesamostojna. To se je pokazalo v najrazličnejših prime* rih. ko so se društva obračala na Zveto po takih vprašanjih, ki bi jih sicer lahko sama brez nadaljnega rešila.
Ogromno delo, ki je bilo izvršeno na gospodarskem področju pa je vsekakor od* raz velike zavednosti naših planincev, ki so požrtvovalno vlagali ogromno truda v čim* večje uspehe gradbene in gospodarske de* javnosti planinske organizacije.
Gradbeni plan za leto 1950 je obsegal 22 društev s 24 gradnjami. Otvorjeni so bili
vrednosti 3,300.000 dinarjev.
Golaki, na Trstelju, na Dobrči, dalje zave* stovoljnih
lIKStSSI
gorela je tudi električna luč v Vojkovi koči ! 6» doma v Ljubljani Nedvomno je m se na Ianosu. V letu 1951 smo deloma končali ‘Y„d-JPodbb,, da pr.demo končno vendarle in odprli za promet sledeče postojanke:
Mozirsko kočo na Golteh, nov veliki Pogač*
nikov dom pri Križkih jezerih, dom pod Storžičem, kočo na Boču, kočo pod Čemše* niško planino, gospodarsko poslopje pri Ribniški koči, zavetišče na Krnu, kočo na Smrekovcu, kočo na Križki gori, dom na Šmohorju, kočo na Javorniku, zavetišče pri Heleni nad Mežico in na Pesku. PD Dom* Žale je zgradilo prvo planinsko vzpenjačo na Veliko planino. Odprti sta bili dve novi postojanki na Pokljuki in Jelovici t. j. koča na Mrzlem studencu in koča na Rovtarici.
V	obnovi se nahajata dom v Logarski do* lini in Valvazorjev dom pod Stolom. Pia* ninsko društvo Kranj je uredilo v domu na Krvavcu moderno kuhinjo in z adapta* cijo povečalo jedilni.o in spalne prostore.
V	surovem stanju je tudi že gotova koča na Lisci, enako pa je v surovem stanju go* tova koča na Lobniku PO Ljubljana—Mati* ca je dokončala gradnjo gospodarskega po* slopja in velike cisterne nri domu na Kom* ni, Triglavskemu domu na Kredarici pa je prekrila streho. Jeseniški planinci so z la* stnimi denarnimi sredstvi napeljali telefon na Vršič. V načrtu ima Planinska zveza tudi še napeljavo telefona v Vrata, Krnico, Tamar in na Komno.
Gradbeni plan za leto 1952 zajema 61 pla* ninskih postojank. Krediti za izvršitev teh del so potrebni v višini 95 milijonov di* narjev. Samo v letu 1950 pa so planinci pri gradnji planinskih koč in domov ter popra* vilu potov opravili 145.835 prostovoljnih de* lovnih ur v skupni vrednosti okoli 3 mi-
dom na Okrešlju, koča nad Šumikom, podlijone dinarjev, v letu 1951 pa 165000 pro* odločno prenehati,
Slovenci kot sinovi planinskega naroda do tega planinskega doma. Če pogledamo preko meja v druge države, bomo videli, da ima* jo marsikje že svoje planinske domove. Planinski muzej je vsepovsod v takih do* movih nujen sestavni del planinskega centra in bomo tudi pri nas z gradnjo te zgradbe izpolnili vrzel in uresničili s tem željo mno* gih naših planincev, da se končno vendarle zbere ves raztresen zgodovinski material v celoto in s tem izkaže priznanje ter spošto* vanje kulturnim vrednotam slovenskega pla* ninstva.
V letošnjem letu bomo pričeli z novo gradnjo Tržaške koče na Doliču, adaptirati in dograditi pa moramo kočo na Črni prsti, kočo na Jermanovih vratih, dom na Veliki planini ter koči na Lobniku in v Tamarju. Skrajni čas pa je, da izročimo v upravo kak planinski dom Planinskemu društvu Trst, kamor bodo lahko Tržačani prihajali na svoja letovanja. Najprimernejši bo dom bivše financarske kasarne v Trenti, ki ga je treba le adaptirati in primerno urediti. Planinsko društvo Gozd Martuljek, ki je imelo doslej v upravi Kočo na Gozdu, je slabo gospodarilo. Skupščina je zaradi tega odločila, da to kočo odvzame temu društvu in jo dodeli v upravo PD Kranjska gora. PD Železničar bo pričelo graditi nov dom na Voglu, misliti pa bo treba na novograd* njo na Velem polju.
Doslej je bila razpasena navada, da so si razni člani GRS, alpinisti in nekateri društveni funkcionarji rezervirali posamezne sobe v postojankah. S to prakso je treba
do telesnih in moralnih moči vojaštva bile nič manjše kakor prej, da, celo ^ večje. Dolgi pohodi zaradi novih tehn*y . sredstev niso nehali in nehalo ni še mvaroSt kaj drugega, kar terja telesno moč, Cibc?yfČ in spretnost ter velike moralne moči. N3!,, pa morejo o tem povedati naši slavni tizani, ki so prenašali tako velikanske 0 lesne napore kakor nobeno drugo v0.^. pč>; v svetovni vojni. Saj se zdi, da so b111 JJjH hodi dobro hranjenih in dobro oble- -p Napoleonovih vo jakov skoro igrača v-r pni meri z brezštevilnimi dolgimi in t®*,
_i: -i-v- l_-_: — :u jn ge slabše ob*
pohodi slabo hranjenih nih partizanskih enot.
kih
Toda, kakor je vojaštvu treba kr®p j-0 telesnih in velikih moralnih moči s. *ak® prej in dandanes Še bolj kakor prej- .pili pa mu je treba vseh in najboljših sredstev. Teh pa je današnji čas mnog0 in takih, ki se po učinkovitosti	^ih-*
merjati ne dado s sredstvi v prejšnjih c‘ -pida. niti še s tistimi v prvi svetovni^ Primerjati pa tudi ne po tem. kar T" nejo! Že francoski maršal Cian Gu p* Trivulzio (v petnajstem stoletju) vprašanje kralja Ludvika XII., kakšne ^}pjc opreme in zalog bi bilo treba za vojsko ‘rj: z milansko vojvodino, rekel: »Treh * V denarja, denarja in še enkrat denarj j^j našem času pa bi morali na vprašanj -je treba za vojskovanje ta »še enkra vem kolikokrat ponoviti. Pa recimo treba je bogastva naroda!	t
A kje ga dobiti? Dobiti se da sa kar najkrepkejšim — delom!	. ;jn<>
Ker najboljše, najzaležnejše delo. ® tn® po kolikosti pridelkov in izdelkov in lZf ‘ pflP po kakpvosti pa more opravljati le *3 sj)rt® bolj zdravo in krepko ter moralno delavstvo. Tu pa so za vzgajanje, ^0jjš®' vanje in utrjevanje teh moči zopet naj da. edino sredstvo prave telesne vaAValje) Pa poglejmo si stvar bliže!
Odličen uspeh strelca Ant01*9 Jeliča	,i(-
Na izbirnem tekmovanju za sestio.^. je žavne strelske reprezentance v Dot - )c Anton Jelič iz Osijeka pretekli v krogov, kar je le 7 krogov s*ayfe ^	i*1*?
tovnega rekorda. S tem rezultat 1 vSptP Jelič najboljše izglede za za dovolj rv6® na letošnjem svetovnem strelskem stvu.

ii vse v redi
Ko iščemo vzroke uspehov ali neuspehov med našimi športniki, smo vec-krat zelo ozkosrčni, po vrini, včasih pa celo krivični. Navadno izpuščamo' osnovne vzroke in prezremo bistvo. Tokrat imamo v mislih nase kolesarje, ki so že dosegli lepe uspehe i So večkrat predmet razpravljanja tudi izven meja nase države.
j Kadar smo razpravljali o slovenskem koprskem športu smo navadno v glavnem !*Wo hvalili, ne da bi točneje ugotavljali p ni morda naše kolesarstvo na drugi poti, *akor si jo želimo. Govorim s tem funk-c,toarjem ali z onim tekmovalcem, a pri Jseh vedno spoznaš, da imajo le eno te-Zavo: muči jih pomanjkanje materiala. Aii Ji morda v našem kolesarskem športu še drug važnejši problem, kakor na pr. Množičnost za kar imamo vendar vse poboje? Pozornost kolesarskih funkcionarjev !e bila do danes obrnjena vse bolj na potezne »ase«, ki so imeli morda poleg Z!janja tudi dovolj iznajdljivosti in so si ir>ali samo s svojo samoiniciativo priboriti ?aiprej dirkalno kolo, nato pa še ugled. P vse ostale, ki so morda imeli za kolenski šport še vse večje veselje kakor ti Posamezniki, pa smo pozabili in izginili so kolesarskih vrst. Namen kolesarskega ?Porta pa prav gotovo ni enostranska vzgo-ia cestnih ali dirkakščnih tekmovalcev. Če "Poštevamo, da i. ramo prav v Sloveniji nad 100.000 koles, potem so vendar dani Jsi pogoji za množični razvoj tega športa. n, za ta razvoj so vsi naši kolesarski foru-Mi vse premalo vztrajno reševali. Za nami Pa je doslej le vrsta tekmovanj, kjer so nakopali samo dirkači na najboljših dirkalnih "plesih in nič več. Ali ne bi bilo za populacijo in za splošen razvoj kolesarstva Mod našim ljudstvom naravnost potrebno, J11 bi večkrat organizirali izlete v naravo s '°ksi. pa hočete končno tudi tekme z flavadnimi turističnimi kolesi? To je sploš-*|a in osnovna ugotovitev, ki jo zapazamo 'so dobo nazaj pri našem kolesarstvu.
Kaj je s 500.000 lirami?
, ^e na skupščini KZS smo lahko ugotovi, da kolesarstvo v naši republiki lani ni poseglo takšnega razvoja. kakor bi ga ^"‘iub pomanjkanju rekvizitov) lahko do-$e8li. Takrat nismo podrobno razčlenjevali ^ napake, ker smo bili prepričani, da bo Mo v poznejših mesecih pokazalo, da je
odbor pravilno deloval in začrtal slo-Jenskemu kolesarstvu v letošnji si zoni lep* So Pot. čimbolj pa se bližamo kolesarski sezoni vsebolj se širijo razne govorice, da M vse v redu niti pri posameznih društvih, le manj pa pri Kolesarski' zvezi"Slovenije. *av dobro se spominjam, da je bilo govo-a ° vsoti 500.000 lir, ki naj bi jo KZS Mečasno dobila od Predsedstva Vlade. i r,ecfj časa je minilo in zanimalo me je haP je s tem denarjem, vendar danes nihče a KZS ne ve ničesar o tej vsoti. (Govori "J: celo, da je tisti, ki je izposloval pol Mdijona lir za nabavo kolesarskega mate-,ala, računal da bo šel sani nabavljat ma-*rial v tujino. Ko pa je livedeljjda bo se kolesarski material nekdo drugi. je P°*
■milijona lir na lepem izhlapelo .. .) Naj bo že tako ali drugače, če je bilo 500.000 lir namenjenih za dvig kolesarskega športa v Sloveniji in če jih iz kakršnihkoli vzrokov funkcionarji KZS niso znali takoj s pridom uporabiti, potem je seveda to vse graje vredno; še več, to nam daje slutiti, da na KZS Je ni vse v popolnem redu.
Ali se je delil ntaierial pravično?
Pa. prisluhnimo še drugi nepravilnosti, zaradi katere je med društvi in tekmovalci nastalo zopet veliko razburjenje. Iz Beograda je prispelo nekaj kolesarskega materiala za vsa društva v Sloveniji. Ta material pa — kakor se. spet na različnih mestih znova in znova šušlja — ni bil pravično razdeljen. Tako so na pr. dobili dirkači Triglava fsekcija imr vsega 8 registriranih vozačev, v resnici pa jih je, kakor čujemo, samo 5) skoraj polovico celotnega materiala. Vsi pa vemo, da je v Sloveniji ,še cela vrsta društev z mnogoštevilnejšim članstvom kakor Triglav in prav fako_ z .uspešnimi tekmovalci (Branik, Šlander, Železničar - Gorica itd.). Ali niso pri razdelitvi tega materiala odločale osebne simpatije do; tega ali onega kluba in ne dejanske potrebe?
Trenja zaradi kolesarskega dirkališča
v Čudno se nam tudi zdi, da vse do danes mi bilo mogoče rešiti vprašanja dirkališča .v Ljubljani. Pred vojno smo imeli dirkališče na bivšem igrišču. Hermesa v Šiški. (Ko so si železničarji gradili nov stadion,
iso pri tem storili največjo napako, da so (kolesarsko stezo razrušili. Od tedaj pa je bilo vprašanje dirkališča vedno samo pred-tmet živahnih razgovoirov, a vse je ostalo le (pri besedah, dirkališča pa še danes nima-Imo. Zvedeli smo, da namerava »Ilirija« v Zg. Šiški na pobudo svojega Članstva in upravnega odbora v najkrašem času začeti a graditvijo kolesarske steze. V razgovoru is funkcionarji tega društva pa smo ugotovili, da nekateri člani KZS iz neznanih vzrokov nio zadovoljni z gradnjo tega dirkališča. In spet se širijo po cestah in za vogali govorice, ki nam odkrivajo slabosti kolesarskega foruma v Sloveniji. Govori se, da bi KZS sama hotela zgraditi dirkališče in ga tudi sama upravljati. Če je temu res, čemu neki takšne želje? Ali je KZS najvišje organizacijsko telo, ki mora vsmerjati delo kolesarskih društev in sekcij v naši .republiki, ali pa trgovsko prido-bitveno podjetje, ki se bo ukvarjalo in skrbelo za dirkališče? To so grobe nepravilnosti, in če ustrezajo resnici, potem ni čudno, da naše kolesarstvo ne more na boljšo pot.
Poglejmo si Še vrhunske tekmovalce in njihov odnos do svojih društev odnosno do KZS. Spet stara, nam že dobro poznana rakova rana. Med ostale nedisciplinirane športnike se uvlrščajo tudi nekateri kolesarji, ki s svojim pretiranim samoljubjem bolj škodijo ugledu ostalih, kvalitetnih tekmovalcev in slovenskemu športnemu kolesarstvu, kakor pa koristijo, pa čeprav sp dosegli še tako lepe uspehe. Tudi naši ko-lesarji-tekmovalci so vse preveč občutljivi in prav redki so tisti, ki prenesejo objektivno., kritiko. Res .je, da se je včasih temu. ali onemu dirkaču zgodila krivica, tpda^s tem. še ni rečeno, da lahko zaradi, kakršnekoli krivice vzklikne: »Ta je dobil toliko takšnega in taksnega materiala več kakor jaz, zato pa ne bom nastopal!« Takšna.demon-
Samo i množičnim gojenjem kolesarstva, zlasti v vrstah ».Partizana««,.'se bo dvignila
tudi kvaliteta tega športa	'
Ptcu/cdtofr $&&&(*& sc ftd&Uzufe
Toplo pomladansko sonce opozarja plavalce, da le sezona tekmovanj pred vrati. Bazeni s toplo vodo v Vevčah ki tovarni *lntext v Kranju so že pri-pravljeni in cakaja Samo se plavalcev. Kot smo bili nedavno obveščeni, so najbolj navdušeni kranjski plavalci že pričeli s treningom, medtem ko bo v Vevčah že prve dni maja pričela trenirati držama reprezentanca v vaterpolu iti plavalci Mornarja, istočasno pa J# bodo tja preselili tudi plavalci ljubljanskih klubov ko bo zimski bazen zaprt. Kakor So vsestransko postali aktivni naši plavalci, tako so tudi plavalni funkcionarji pripravili zadnje odločitve pred se.
zemj.
Vium Plavalne, zveze Slovenije, ki je
w 6fe Naval
- -sue _____________ ______ ...	. ,
. e,ekli četrtek zasedal, v Ljubljani, je
uJJMlnega športa v Sloveniji. Že sama ude-delegatov - bilo jih je nad 30 —
aPort
.NVc-jel vrs;0 koristnih sklepov za razvoj alr	-- ■“
a.', _
?Sni Priča, da je zanimanje za . plavalni j 1 v Sloveniji vedno večje, saj so bili tri fani na Plenumu vsi naši glavni cen-
botl' aVanja, od Jesenic Pa do Murske So"
^ACKA PLAVAČA — IZRAZ NASE AINOŽIČNOSTI v plavanju
ift */Van!e je eden izmed osnovnih športov VsaV enem takorekoč življenjska potreba , e8a človeka. Plenum je smatral, da je p0 J množičnosti v plavanju dati poseben eke i>ek m sicer z uvedbo plavalne znata]/ j avalna značka bo imela tri stopnje, eVoj. bodo vsi kandidati lahko pokazali itle*C sPosobnosti. Najnižja stopnja je na-šf]. *etla predvsem onim plavalcem, ki se Jn na?ee plavati in so zmožni preplavati //Druga st,	' ‘ '
Navaulan,le na 400
D0 • Uruga stopnja vsebuje že vztrajnostma/, nie na 400 m, medtem ko mora V$(ta.eC| ki osvoji najvišjo stopnjo, poleg Val- ln°sti in hitrosti obvladati tudi teše-n° Plavanje.
M°tali ^bi in
ki jo bodo
e'>ka propagandna vloga,
v teni pogledu odigrati naši plavalni v sekcije, je nedvomno pomembna. *na/ ‘ki meri pa bodo k propagiranju Vzg0j„e Pjavača pripomogla ' ’’ **'
tudi telesno-ki bi morala
v
plavača
spre:lna društva »Partizan«, svoi etl tekmovanje za plavalno značko redni program dela.
$,<vV'r/NSKA LIGA BO RAZDELJENA v TRI RAZREDE S 15 EKIPAMI
p0^!°venska plavalna liga. ki je že dve leti Slo em...no sredstvo za razvoj plavanja tet'€nl)l> po letos pridobila tudi v kvali-Va|-ern Pugledu, ker bosta v njej sodelo-1 ,/di prvi ekipi lanskih zveznih iigašev |L.. 'rije in Br nika. V kvalitetnem po. u je iiga razdeljena v tri razrede. V
prvem razredu bodo tekmovali Ilirija, Branik in Železničar	Ljubljana), v drhgem
Bled, Železničar (Kranj) in druga ekipa \ ljubljanske Ilirije, medtem ko bo tretji raz- ' red razdeljen po teritorialnem principu v tri cone in sicer v gorenjsko: Prešeren (Radovljica), Gregorčič (Jesenice) in Železničar (Kranj) II., osrednjo: Kamnik, Rudar (Trbovlje) in Železničar (Ljubljana) II. ter štajersko: Sobota (Murska Sobota). Železničar (Celje) in Branik (Maribor) II.
Če upoštevamo, da bo vsaka ekipa, ki nastopa v plavanju, waterpolu in skokih Štela najmanj '0 tekmovalcev, potem lahko izračunamo, da bo samo v slovenski ligi letos nastopalo okoli 300 tekmovalcev. To je že vsekakor izraz množične kvalitete, saj morajo tekmovalci, ki nastopajo v ligi, že pokazati določeno stopnjo kvalitetne izurjenosti.
ALI SMO V SKOKIH SPOSOBNI ZA OBSEŽEN PROGRAM?
V diskusiji okoli t-'Opozicij za ligaško tekmovanje je bila debata najbolj živa okoli problema skokov v vodo. Medtem ko je prva skupina delegatov zagovarjala stališče, da moramo Slovenci kot vodilna nacija v tej panogi z zgledom naprej in da obsežni program v skokih odgovarja, kvalitetni stopnji naših skakalcev, so bili drugi mišljenja, da smo v skokih sicer napredovali, vendar pa ta napredek ni zajel fak-šne širine, da bi lahko danes v večji meri razširili program skokov v ligi, temveč je ta napredek vidnejši le pri nekaterih posameznikih. Z glasovanjem je bil sprejet ^širši program v skokih. Če je ta odločitev pravilna, bomo seveda videli šele v sezoni in na samih tekmovanjih. Vsekakor smo mišljenja, da smo s to odločitvijo — če naši skakalci po Sloveniji še niso zmožni za ta program :— več škodili razvoju skokov, kot bi v nasprotnem primeru, če bi bila ta ■ razširitev programa počasnejša in postnp-nejša.	Al. P.
strativna abstinenca na tekmah, nekulturni izpadi in večkrat celo intrige so kaj žalosten pojav med' našimi tekmovalci. ..
V zadnjem; času je postalo tudi »moderno« preseljevanje tekmovalcev iz enega kluba v drugega. Društveni funkcionarji trdijo, da je temu vzrok nediscipliniranost tekmovalcev, dirk’ . pa spet izjavljajo, da jih funkcionarji poznajo samo takrat, kadar jih potrebujejo.
Vse te in še mnoge ugotovitve nam nujno vsiljujejo misel, da b-. treba vpte paših kolesarskih delavcev in tekmovalcev na bližnjem plenumu KZS precej templjito prerešetati. Nikakor ne smemo dopiistiti, da bi se v tej lepi športni' panogi še naprej in vedno bolj bohotilo samoljublje, kluba-Štvo, oportunizem in druge slabosti. Predvsem pa bodo morali .napraviti red v svojih vrstah funkcionarji KZS, kajti če imamo takšne nezdrave pojave med društvi, so prav gotovo odraz razmer, ki vladajo v našem najvišjem kolesarskem forumu.
Lipar Marjan
George Mikan:
Hali#
srednjega napadalca v košarki
George Mikan je najboljši amaterski igralec košarke zadnjih 50 let. Preteklo leto je bil na sestanku ameriških športnih novinarjev izbran za najboljšega srednjega napadalca v ZDA. George je visok 6 čevljev in 10 palcev ’(okcdi' 208 cm!). Nosi očala in je težak 108 kg, star je 27 let. Njegov trener pravi, da George verjetno še vedno rase. Rekord drži tudi v povprečju danih košev. V reprezentanci igra tri let. . Poslušajmo kaj pravi o svoji igri.
»Če si visoke postave in igraš v košarki srednjega napadalca, je tvoja dolžnost, da dos žeš čim več košev. Kot vsak drug srednji napadalec, sem tudi jaz vedno blizu kosa in brž ko dobim žogo, jo spravim po možnosti v koš. Običajno ni nihče drug v mojem moštvu v tako ugodni poziciji za met v koš. Od časa do časa pa se morda prebijejo moji soigralci skozi obrambni zid nasprotnika. Tedaj sem jaz vedno nekje v bližini koša. Povem vam, da lahko sredn;. napadalec poskuša skoraj z vsemi načini metanja, ki so znani. Seveda pa morajo tudi igralci v polju pogosto metati žogo na koš.
Poznamo navadne me'.e preko glave, dvoročne jn enoročne. Te uporabljamo takrat, ko smo obrnjeni proti košu. Moja višina mi dovoljuje, da mnogokrat mečem v skoku; to so meti, katerih nihče ne more blokirati. Če sem močno pqkrit od nasprotnikovih igralcev, se umaknem od koša, s čimer pridobim na prostoru. Kasneje zaokrožim z žogo preko rame čez, iztegnjene roke svojih nasprotnikov v koš. Vsak srednji napadalec mora poznati »hookshot«. To je met, s katerim istočasno pripraviš teren za ta najvažnejši met. Ko te nasprotnik prične opazovati, ga premotiš z rotacijo in slečeš mimo njega h košu. Ta manever je najbolj učinkovito prožje srednjega napadalca. Jasno je, da je te lahek met, pri katerem pa si v takšnem položaju, da lahko žogo zopet vržeš v koš, če se je odbila. Pri polaganju, žoge v koš je važno, da imaš smisel za ritem in zadosti, mehke roke v zapestju.
Ne smemo pa pozabiti, da ima srednji napadalec tudi druge dolžnosti. Med- drugimi, mora tudi pobirati žogo s tal. Večkrat se zgodi, da prednjega napadalca pokriva več nasprotnikov. Če se jaz nahajam v taki situaciji, skušam oddati žogo soigralcu, ki prodre mimo mene skozi nasprotnikovo obrambo. Ko oddam žogo, jo poskušam tako kriti s telesom, da Je nasprotnik ne more blokirati. Pri pravilni igri mora biti podajanje hitro, cisto in direktno.
Če hočeš* nasprotnike zmesti, moraš včasih zapustiti mesto srednjega napadalca. Pogostokrat uporabljamo igralca, ki naj bi mu bila žoga podana Naredim se, kot da bi. mu hotel podati, namesto tega pa	na
pa obratno. Včasih delam, ko da bi hotel metati na koš, v svojemu soigralcu.
Vsak srednji napadalec mora znati dobro varati nasprotnika. To vznemirja nasprotnike in tako dobimo mnogo več prilik za metanje na koš. Moje^najboljse varanje je z glavo; hitro se ozrem na kos preko te ali one rame in se hitreje pogledam, če je to nasprotnik videl in če bo reagiral. Če skoči ali ce se premakne, se zavrtim na drugo stran ali pa oddam žogo soigralcu na drugi strani. Dtugi centri morda lažje uporabljajo svoje rame, roke ali celo^ telo za. varanje. Vsi pa so soglasni, da je najvažnejše pri varanju to, da izzoveš nasprotnika na kakršenkoli gib. Čim se je premaknil, ne trati časa s ponovnim varanjem! Zaigraj čim hitreje, sicer mu daš dovolj časa, da popravi svojo napako. Vazno si je tudi; zajjomniti,. da, prepogosto, varanje včasih zamoti lastne soigralce v napačne kretnje ali-v prekrške. .,	v ■ .
• Novo pravilo o treh sekundah me je prisililo, da streljam iz večje daljave. S 'tem pa se je odprla tudi pot za igralce, ki igrajo okoli mene. Tudi jaz se lahko poženem proti košu hitreje zaradi večjega prostora. To b; bilo najvažnejše, kar vem povedati o svoji igri.«
za vabo.
mečem na koš, ali resnici pa podam
mata
pričetek borb v zvezni košarkarski ligi
Kakor smo ic poročali, bodo letos tekmovali najboljši jugoslovanski ko= šarkarji ločeno v dveh skupinah »n sicer v vzhodni in zahodni. V vsaki bo igralo 6 ekip. Slovenijo bosta za* stopali obe ekipi (ASK in Železničar) v zahodni skupini. Prvi del tek mo v a* nja, ki se bo pričel 11. maja, se bo igral po temle razporedu.
11. MAJA — NEDELJA Karlovac:	Železničar (K) — ASK (L j.).
Sodnika: Pastor in Kldjčmk"(Madžeruh), de; legat Alilankovič '	1,1	' .
Zadar: Zadar — Železničar (Lj.). Sodnika: Silvani in Počkar (Tominič), delegat Cace.
Zagreb:	Jedinstvo — Mladost. Sodnika:
Wolfer in Tomič (Matko), delegat dr. Prosen.
17. MAJA — SOBOTA Ljubljana:	Železničar (I-j.)	— Mladost.
Sodnika: Kosec in Tončič (Počkar), delegata določi KZS.
18. MAJA — NEDELJA Zadar: Zadar — ASK. Sodnika: Tornimi in Breznik (Lahman), delegat Cace.
Karlovac:	Železničar (K)	— Jedinstvo:
Sodnika: WoIfcr in Madžeruh (Pastor), dele# gat Luketič.
23. MAJA — PETEK
Karlovac:	Železničar — Zadar. Sodnike: 1
Tončič in Pastor (Madžeruh), delegat Mi* lankovič. -
24.	MAJA — SOBOTA
Ljubljana: Železničar — Jedinstvo. Sodni* ka: WoIfer in Počkar (Klojčnik), delegata določi KZS.
25.	MAJA — NEDELJA Zagreb: Mladost — Zadar. Sodnika: Ton;
Čič in Cindrič (Matko), delegat Lužar.
31. MAJA — SOBOTA Ljubljana:	Železničar	(Lj.) — Železničar
(K). Sodnika: Klojčnik in Modžcruh (Ko* sec), delegata določi KZS.
1. JUNIJA — NEDELJA Zagreb: Jedinstvo — ASK. Sodnika: Tonič in Kosec (WoIfer), delegat, Cindrič.
7. JUNIJA — SOBOTA Ljubljana: ASK — Mladost. Sodnika Brez nik in Tončič (Počkar), delegata določi KZS.
14.	JUNIJA — SOBOTA Ljubljana: ASK — Železničar (Lj.). Sodni*
ka Klojčnik in Kosec (Počkar), delegata do* loči KZS.
15.	JUNIJA — NEDELJA Zagreb: Mladost — Železničar (K). Sod*
nika NVolfer in Neferovič (Matko), delegat dr. Prosen.
Havui frv/ak Slovenije, v kegljanju
Kolesarji so otvorili svojo sezono
Letošnja oficieln* otvoritev kolesarske se. (Šlander) .3:55:36, 8. Godnič (N. G.) 3;55:37 zone se je zaradi izredno neugodnih vremen. 9. Iodmilscak (Branik) S.m.	.	..
skih razmer zakasnila za mesec dni. Kako , (N G ) 3;57:00 (povprečno 30 4 km) jurnorj. nestrpno so jo pričakovali vsi kolesarji. ; (80 km) 1.. Zanoskar (Zel. Lj.) 2.2. «7, i N športniki, je pokazala številna udeležba na dor (Ilirija) 2;22;07	3. L,kovie tZel. L}.)
izbirni cestni dirki preteklo nedeljo, ki J« 2:22.07 4 Bozmk (‘Nua 2,23 01	5 Guštrn
je priredila Kolesarska zveza Slovenije v (Ihnja) 2;24:35, 6. GUmjan (Krim) 2,24 Ljubljani. Namen dirke je bil predvsem ugo= j 7 Slame (Branik) 2,24.07, S. Bajc (N U.) toviti kondicijo slovenskih prvorazrednih yo* 2:24,07, 9. Lasič (N.	*•) *•’	'
začev pred težkimi preizkušnjami, ki jih ca* (Ilirija) -;~4:4U.	]nz. Sef
kaj o že takoj v začetku maja (prvomajska dirka, udeležba na dirkah v Avstriji in državno prvenstvo v Ljubljani). Zaradi okvar na kolesih med vožnjo razvrstitev prvih desetih ni povsem točna, saj je Pod* milščak na primer po tem, kar je pokazal med vožnjo, zaslužil eno prvih mest,, enako tudi Perne in Polak. Če prištejemo k prvim desetim še Grajzerja in Uršiča, ki nista mo* gla nastopiti zaradi poškodb, ter Cajhna, ki je zaradi okvare moral odstopiti že v začetku dirke, smo vse kandidate za večje nastope že našteli.
Juniorjem, ki so prevozili 80 km dolgo progo, manjka še kondicija. Prvi del proge do brezjanskega klanca so prevozili skupaj, k la* nec pa jih je razdelil. Likovič, Podor, Božmk in Eržen so vztrajno »vodili« dirko, zčanoškar Silvo je najizkušenejši med juniorji in si jc prvo mesto priboril razmeroma lahko, ve. čidel z vožnjo za omenjenimi štirimi. Tudi Guštin, Bajc in Slamič že znajo voziti, ven« dar jim manjka resnejši trening in kondicija.
TEHNIČNI REZULTATI
Seniorji (120 km). 1. Mikolič (Triglav)
nik):083;38°l/rC3nOAloz^ič)-(N.	Na kegljišču Gradisa v Ljubljani je bilo Sanmrau v počastitev obletnice ur ne«.
4 Perne (Triglav) 3 39:55, 5. Polak (Triglav) preteklo soboto izbirno tekmovanje keglja* j baški turnir, ki se ga je udeležilo 6 moš ev. 3;39:55, 6. Blažun (Ilirija) 3;49:30, 7, Karner čic, ki bodo sodelovale na nadaljnjih tek* £magala je ekipa prireditelja.
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani III. republiško prvenstvo posameznikov v mednarodnem slogu, 2 krat 200 lučajev mešano. Nastopile je 22 tekmovalcev, ki so. si pridobili pravico udeležbe na izbirnih tekmo* vanjih centrov Ljubljana, Kranj, Ce» Ije in Maribor.
Prvak je postal član KK Kranj Kavčič Franc, ki je prejel v trajno last pokal,^ za presenečenje pa je poskrbel novinec Pečnik iz Ruš, ki se je uvrstil med prvo petonco. Dvanajst tekmovalcev se bo udeležilo iz* birnega tekmovanja za sestavo državne re* prezentance, rezultati pa so bili naslednji:
1. Kavčič Fr. (Kranj) 1596 kegljev, 2. Smoljanovič (Žel. Lj.) 1586,	3. Martelanc
(Kranj) 1582, 4. Likovnik (Žel. Lj.) 1559, 5. Pečnik (Rušej 1552, itd.
IZBIRNO TEKMOVANJE KEGLJAČIC SLOVENIJE
Na kegljišču Gradisa v Ljubljani je bilo
mah za sestavo ženske reprezentance za evropsko prvenstvo. Tekmovale so v med* narodnem slogu, 2 ki at 100 lučajev mešano. Nastopilo je sedem tekmovalk, rezultati pa so bili naslednji: 1. Dolinar Tončka (Ilirija — Lj.) 692 kegljev, 2. Šnajder Marica (Be* ton*Celje) 673, 3. Knez Danica (Ilirija) 672, 4. Jež Olga (Beton) 660. 5. Gorjan Silva (Gradis*Lj.) 654,	6. Kulnik Slava (Krim-
Lj.) 645 in 7. Knez Dana (Beton) 645 keg* Ijev.
Ljubljanski KK Ilirija je priredil preteklo nedeljo v čast IMetnice OF dvoboj mla* dinskih ekip v mednarodnem slogu. Zrna* gala je mladinska ekipa Železničarja—Lj. z rezultatom 1914:1911 nad mladinci prire* ditelja. Najboljši rezultat je dosegel Smo* Ijanovič (Žl.) s* 379 keglji.
Kegljači »Slovenskega poročevalca« so or* ganizijali v počastitev" obletnice OF keg*
Kdo bo zmagovalec v metu diska na olimpijskih igrah v Helsinkih:
Najzanimivejša tehnična disciplina v atletiki je metanje diska. V nobeni drugi disciplini ni toliko presenečenj, kot ravno v tej disciplini. Skoraj nikoli ne moremo reci, kdo ima več možnosti za prvo mesto, kajti spominjamo se pre. tekUh olimpiad, ko so ravno v času berlinske olimpiade l. 1936 odpovedali favoriti Nemec Lampert, Šved Andersson in se mnogi drugi. V Helsinkih bo — sodeč po zadnjih sijajnih rezultatih Gordiena, Inesia in Consolinija — nastal pravi »dvoboje, med Gordonom in Inessom proii italijanski dvojici Conso-lini—Toši.
Leta 1948 je prišel Gordien v London na olimpijske igre in je izjavil, da bo tako sigurno prvi, kot njegov oče potegne jajce iz klobuka (Gordienov oče je namreč cirkuški čarovnik). Tako pa, kof je bil Gordien siguren v besedi, je bil Consolini si-
Svetovni rekorder Gordien (ZDA). Lepo je vidna tehnična dovršenost v zadnji lazi meta.
guren pri samem metanju. Gordien je bil nekoliko presenečen, kajti je take narave, da ga hitro kakšna stvar razjezi ali pa potare. Gordien se je kasneje vrnil domov, vneto treniral in presenečal svet s svojimi rezultati. Višek svoje forme je dosegel leta 1950 na turneji po Evropi. Rekordi so padali, toda kljub temu je Gordien znan kot nezanesljiv metalec. »To je dečko, ki lahko vrže disk 57 m ali pa tudi samo 48 m,« je rekel o njem njegov trener. Leta 1951 začudo ni bilo ničesar slišati o Gordienu. Mnogi so trdili, da je užaljen zapustil atletiko, ker ga je nekajkrat porazil Jim Fuchs v metu diska, čeprav je znano, da je Fuchs specialist v metu krogla. Tudi Gordien je dober metalec krogle, vendar se ni mogel Fuchsu nikoli revanžirafi v njegovi specialiteti. Vsekakor je dejstvo, da so mnogi mislili, da je Gordien zapustil atle-
tiko. Letos pa nenadoma v olimpijskem letu zopet čujemo o njegovi odlični formi.
Gordienov največji nasprotnik bo prav gotovo spet Consolini, ki je znan kot metalec z najboljšo tehniko. Celo Gordien pravi o njem, da je njegov način metanja edino pravilen. Consolini je atlet z močnimi živci in znan, da nikoli ne odpove. Pravijo pa, da ga ovira včasih to, da meče na tekmah preveč zakrčeno. Na evropskem prvenstvu se je pripetilo, da je Consolini pri poskusnih metih dosegel celo 58 m, česar pa seveda kasneje še zdaleč ni mogel ponoviti. Kljub temu je bil sigurno prvi, kajti njegov rojak Toši je bil tiste dni zelo nerazpoložen, Toši je na istem prvenstvu vrgel disk dvakrat 35 m, ker mu je ušef kasneje pa je v tretjem metu zletel daleč nad 50 m. Tudi Toši ni posebno siguren metalec.
Četrti v tem dvoboju bo zelo verjetno Američan Iness. To je mlad atlet, ki se je pojavil šele lani na prvenstvu Amerike. Letos je nekaj časa držal najboljši letošnji rezultat s 55,50 m, vendar se temu rezultatu kasneje ni približal. Pri atletih ni redek pojav, da dosežejo včasih dobre rezultate, če tekmujejo v slabši konkurenci, do-čim v boljši popolnoma odpovedo. Pravijo, da metalci diska pred startom največ go-
Trideset najboljših metalcev diska na svetu
vore in da, če le kje, drži pri njih staro spoznanje, da športna borba ni samo merjenje moči mišic, temveč predvsem moči živcev. Kdo bo torej zmagal na olimpia-di? Ali Gordien s svojo močjo ali Consolini s svojimi železnimi živci, Iness s svojo mladostjo ali pa morda celo nekdo četrti ali peti?
Gordien v izredni formi
Zadnji rezultat svetovnega rekorderja v metu diska Fortune Gordiena 55.77 m (in ne
55.47 m, kakor je zabeležil tiskarski škrat v naši zadnji številki), ki ga je dosegel prejšnji teden na tekmovanju v Ontariu (Kalifornija), dokazuje, da je Gordien v izredni in stalni formi, ker že v začetku sezone dosega vse boljše rezultate: najprej 55.39 m, nato 55.43 m in sedaj 55.77 m, kar je najboljši rezultat letošnje sezone. Pred tem pa je imel najboljši letošnji službeni rezultat Američan Iness s 55.50 m, ker Consolinijev rezultat 55.95 m ni bil dosežen na službenem tekmovanju.
V Stockholmu je reprezentanca Švedskd premagala Finsko v sabljanju z vsemi tremi orožji 20:13.

:
«
1.	56,97 Gordien (ZDA)
2.	56,95 Consolini (Italija) .
3.	55,60 Iness (ZDA) .
4.	54,96 Fitch (ZDA) .
5.	54,80 Tosl (Italija) .
6.	54,24 Franck (ŽDA) .
7.	53,54 Harris (ZDA)
S. 53,54 Doyle (ZDA)
9.	53,29 Kannon (ZDA) .
10.	53,10 Schroder (Nemčija) .
11.	53,08 Carpenter (ZDA) «
12.	53,02 /mi
13.	52,98 Blozis (ZDA) .
14.	52,83 Mathias (ZDA) .
15.	52,81 Lampret (Nemčija) .
16.	52,75 Cadera (ZDA)
17.	52,69 Fuchs (ZDA) .
18.	52,64 Fox—Lewy (ZDA) .
19.	52,40 Kulitzy (Madžarska)
20.	52,37 Lewis (ZDA) .
21.	52,32 Ramstadt (Norveška)
22.	52,25 Dunn (ZDA) .
23.	52,24 Thompson (ZDA) .
24.	52,23 Dillon (ZDA) .
25.	52,18 Lipp (ZSSR)
26.	51,80 Sorlie (Norveška) .
27.	51,76 Bergh (švedska) .
28.	51,73 Jessup (ZDA)
29.	51,61 Žerjal (Jugoslavija)
30.	51,60 Horvaih ;........
51,60 Huseby (Island)
1949
1952
1952
1946
1948
1949
1947 1951
1948
1935
1936
1935 1941 1951
1936
1948
1949 1939
i!*i«
_____j / - X
»Ur
«
111%;:;;: - ti	■ I
iseest::**':	Im
S . :i*i ■ I: Šiši : ' SlilSilSIBli
.. ^ i i. i negi
HfM ii. i iiiif§gf!i
Adolfo Consolini (Italija)
Silil
1948
1936
1950
1952
1948 1939 1936 1930
1949 1941 1946
(Madžarska)
(Island) .
Nogometnim klubom in športni javnosti!
škoduje svojemu klubu, škodi ugledu kraja, kjer je prišlo do incidenta in končno tudi splošnemu ugledu nogometa pri nas.
Zaradi tega stanja so nekatere nogometne tekme izgubila značaj športne prireditve. Tako stanje zelo spretno izkoriščajo razni neprijateljski elementi, ki namerno izzivajo razne incidente ter hočejo s tem vreči slabo luč na naše športno udejstvovanje, kakor tudi na našo družbeno ureditev.
Da se preprečijo vsi ti nezdravi pojavi, smatra IO NZS, da se podvzamejo naslednji ukrepi.
1.	da se izločijo .	„
ljudje z nezdravimi klubaškimi tendencami;
2.	da predvsem funkcionarji klubov s sv o* jim pravilnim športnim vedenjem vzgojno vplivajo na igralce in gledalce;
3.	da se vzpostavijo med klubi dobri športni odnosi, ki bodo temeljili na zdravi športni podlagi;
4.	da se preko tiska in ob primernih pri# likah vzgajajo gledalci v smeri strokovne in športne vzgoje;
5.	da športni in dnevni tisk posveti več pozornosti objektivnemu poročanju o tekmah, kakor tudi v smeri strokovnega usposablja# n ja športnih novinarjev;
6.	da se zagotovi zadostna rediteljska služba na igriščih, ki naj bi bila sposobna preprečiti kakršenkoli nešportni izpad;
7.	da se igrišča in naprave na njih uredijo po obstoječih navodilih.
Službujoči delegati na nogometnih tekmah so dolžni, da kontrolirajo organizacijo redi# teljske službe ter odločno zahtevajo izvedbo vseh ukrepov, ki so potrebni za normalen potek tekem.
Izvršni odbor NZS priporoča Zvezi nogo# metnih sodnikov Slovenije, da z dvigom strokovnosti ter vsestranske vzgoje svojih članov pripomore k izvedbi gornjih ukrepov, s čimer bi v nemajhni meri pripomoglo k uresničenju smernic pisma CK KPJ.
Izvršni odbor NZS bo dosledno nadzoroval izvedbo nakazanih ukrepov ter proti kršilcem najstrožje postopal. V težjih primerih pa bo predlagal uvedbo kazenskega postopka ter predlagal oblastvenim organom, da se igrišča, na katerih bi se v bodoče dogodili incidenti, zaprejo za določen čas.
Ljubljana. 20. aprila 1952. IO NZS
Ukrepi NZS
Današnji številki S/VoletaZ so priložene
, a . n	a • r j •• f i IQ NZS ie v zvezi z incidentom na tekmi
položnice. Prosimo vse naročnike daseph slo^a Podred sklenil naslednje: posluzi/o in poravnalo zaostanek. Od 1.1. \ j Uvede se disciplinski postopek proti do 30. IV. znaša naročnina din 270, za Upravi Odreda zaradi slabo organizirane
vsak nadaljnji mesec po din 70 di	‘S tfdisciplinski postopek proti
200 za vse trt mesece. Kdor ne poravna. igraIcu odreda Ruparju Slavkotu. naročnine v iem mesecu mu bomo ukinili j 3. celoten material, ki ga je zbrala posebna pošiljanje lista in izterjali zaostali znesek! M^oločerm »d lO^NZ* j^NZS o*
uvedbe postopka proti krivcem,
Pismo CK KPJ je dalo osnovne smernice za razvoj in nadaljnji dvig vsega športnega udejstvovanja. Lahko ugotavljamo, da je vse# bina tega pisma v glavnem pozitivno vpli# vala na nadaljnji razvoj nogometnega športa v Sloveniji in da se je stanje v marsičem bistveno spremenilo. Hkrati pa lahko ugo* tovimo, da so se prav v zadnjem času po# novno pojavili primeri, ki kažejo, da ne# kateri ljubljanski nogometni klubi, nogome* taši in publika še vedno ne razumejo pravega pomena športa, ker niso pravilno doumeli bistva pisma CK KPJ.
Uprave nogometnih klubov in posamezni funkcionarji še vedno zasledujejo klubaške tendence, ter hočejo s tem pripomoči svo# jemu klubu, da za vsako ceno doseže boljši plasma. Da izgubljajo ti ljudje pri tem iz vidika osnovno nalogo, ki jo ima šport v novi Jugoslaviji, je jasno ter s tem hote ali nehote rušijo naše skupne napore za vzgojo pravih nogometašev#športnikov. Močne klu* baške tendence so se pojavile zlasti v krajih, kjer obstojata dva ali več vsaj približno enakih klubov. Te tendence razpihujejo po# gostokrat nezdravo razpoloženje publike ter hkrati ustvarjajo pogoje oziroma ugodna tla ljudem, ki jim je napredek našega športa najmanj pri srcu ter skušajo uveljaviti svoje nepoštene in razdiralne namene. Smatramo, da morajo ravno uprave klubov iztrebiti iz svoje srede ljudi, ki ne znajo brzdati svojih klubaških strasti in ki s tem hote ali nehote vplivajo na razpoloženje publike. K razvi* janju klubaških tendenc je delno pripomogel tudi naš tisk, ki predvsem v smeri vzgoje športnega občinstva ni odigral važne vloge, ki jo ima. Uprave klubov so do sedaj vse nremalo storile za vzgojo svojih funkcionar# iev#nogometašev in s tem posredno tudi gle# dalcev. Ugotavljamo, da so ravno funkcio* n ar ji klubov tisti, ki klubaške tendence gojijo in jih razpihujejo.
Iz podatkov o poteku tekem lahko nadalje ugotovimo, da dobršen del publike ne zna presojati dogodkov na igrišču ter z neŠport# nirn, obnašanjem in vpitjem ter zmerjanjem sodnikov in igralcev otežuje nemoten potek tekem oziroma celo povzroča incidente na igriščih ali pa izven igrišča po končani tek# mi. Del publike, ki na navedeni način oce* njuje potek tekem, se ne zaveda, da s tem
Angleško nogometno moštvo proti Italiji, Avstriji in Švici
Nogometna federacija Anglije je določila igralce, ki bodo meseca maja igrali na kon-
--- tinentu proti Italiji, Avstriji in Švici. Zani-
1941 1 mivo je, da je med 17 igralci v reprezentanci 1950 ie en igralec novega angleškega prvaka Manchester Uniteda. Prvo srečanje bodo imeli Angleži s Italijo 18. maja v Firencah. Na pot bodo odpotovali naslednji igralci — vratarja: Merrick (Birmingham City) in Williams (Wol-verhampton Wanderers), branilci:	Ramsey
(Tottenham Hotspur), Eckersley (Blackburn Rowers) in Garrett (Blackpool), krilci: Wright (Wolverhampton Wanderers), Froggat (Portsmouth) In Nicholson (Tottenham Hotspur), napadalci: Finney (Preston North End), Broa-dis (Manchester City), Sewell (Shefield United), Lofthouse (Bolton Wanderers), Allen (West Bromvich Alb ion), Baily (Tottenham Hotspur), Pearson (Manchester United), Bl-liott (Burnley).
Nogometna reprezentanca Irske pride 1
začetku meseca maja tudi na gostovanje v Evropo, kjer bo igrala svojo prvo tekmo 4. maja v Kolnu proti reprezentanci Nemčije. 7. maja pa na Dunaju proti reprezentanci Avstrije.
Na stadionu Hardturn v Zurichu bo danes zvečer nočna nogometna tekma med domačim Grasshoppersom in italijanskim klubom Inter-nazionale.
Po povratku naših košarkarjev iz Milana
Nogometna reprezentanca Italije za trening s Frankfurtom
V Padovi bo jutri druga trening-tekma iz nogometnih^ klubov italijanske nogometne reprezentance v pri-pravah za skorajšnje srečanje z Anglijo. Sparing-partner ji bo nemško moštvo FSV Frankfurt, za katero srečanje pa je italijanski zvezni kapetan Carlo Bereta spremenil seznam igralcev, tako da je nekoliko drugačen kakor smo poročali v naši zadnji številki, in sicer: od Bologne: Capello in Giooannini, od Fiorentine: Magnini, od In-terja: Fattori in Lorenzi, od Juventusa: Bo-niperti, Ferrario, Mari in Piccinini, od Milana: Annooazzi, Burini in Grosso, od Medene: Amadei, od Novare: Piola, od Samp-dorie: Moro in od Spala: Bugalti.
Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« « Ljubljani. «— Odgovorni urednik Igor Prešern. — Ured« ništvo Jo uprava v Ljubljani, Likozarjeva uL — poštni predal štev. 377. — Telefonske 6te« vllke med tednom 33*85 In 50=09. ob nedeljah pa 43=84 do 88 in 35=58. 30=63, 26=28. — Ce* kovni račun uprave št. 602=90331=0. — Celo* letna naročnina znaša din 800.— idin 400.—, četrtletna din 200.— to din 80—,
4. uvede se preiskava proti NK Slogi za# radi nešportnega nagovarjanja igralcev.
KAZEN ZARADI NEŠPORTNEGA OBNAŠANJA
Disciplinski odbor NZZ je na svoji redni
___ seji kaznoval igralca Odreda Haclerja Leo#
polletna 1 polda zaradi nešportnega vedenja in žaljenja mesečna j sodnika z enomesečno prepovedjo igranja. Kazen mu poteče dne 23. maja t. I.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šajo zbiti žogo v kos. Kakor igrajo hitro v protinapadih, tako se odlikujejo tudi z bliskovitimi meti na kos brez posebne priprave. V obrambi, v kateri se je posebno odlikoval Cerioni, so Italijani igrali zelo uspešno, zonsko in individualno obrambo s posebnim poudarkom na »flotmanu« (flotman je način obrambe, pri katerem krijejo enega igralca pod domačim kosem dva ali trije igralci). V ekipi Italije je bil tudi najboljše krilo turnirja Romanutti, ki je obenem dosegel tudi največ košev na vsem turnirju. Na momente se je odlikoval tudi znani Stefanini, ki je v deseti' minutah igre proti Švici dal sam 20 košev. Italijani so si prvo mesto priborili zaradi nepravilne sodnikove odločitve, vendar z odlično prikazano igro v ostalih tekmah Novi zvezni kapetan Trakuzzi si je s tem pridobil pomemben ugled, čeprav je postal zvezni kapetan Šele dva dni pred tekmo.
Tretjeplasirana Francija, katero bi mi prav kmalu premagali v eni naj lepših tekem na turnirju, je nastopila samo z drugo polovico reprezentance (prva je igrala v Alžiru). Turčija, katero smo že večkrat premagali, nas je v Milanu presenetila 2 zmago. Turki so igrali boljše kakor v Beogradu, zmagali so Šele v drugem podaljšku s sigurnim metom srednjega napadalca iz razdalje 9 m v koš. Reprezentanca Švice je igrala na tem turnirju v isti postavi, ki nas je lani premagala v Lausanni, letos pa smo se ji revanžirali s sigurno zmago, ki je obenem tudi na j višji rezultat na tem turnirju«
KAKŠNI SO IZGLEDI JUGOSLAVIJE ZA OLIMPIADO?
»Ni mi znano, če bomo sploh sodelovali v košarki na olimpiadi. Mislim, da bi lahko s primernimi pripravami naših igralcev veliko boljše zastopali Jugoslavijo na olimpijskih igrah v Helsinkih, posebno Še zato, ker bo pred olimpiado zaključen prvi del tekmovanja zvezne lige Tako bodo igralci dosegli že dobro formo, ki je glavni pogoj za boljše igranje tekem. Na tem turnirju so se naši igralci razlikovali od drugih po izredni tehniki, kar je najvažnejši pogoj za bodoče nastope«. V. Šerbec
V zadnji tekmi je Jugoslavija Pjjj magala Švico z rezultatom 60:33, V lija pa Grčijo z enim košem razi* 47:46. Tako se je končal letošnji t® nir za »Pokal Mairano«, ki jušoSL vanski košarki ni prinesel zaželeni uspeha.
Zdi se nam, da so krive za tako reprezentiranje naše države v Milanu P°/ manjkljive priprave vseh naših reprezc*1 tantov. Tako leži glavna krivda na v°dst'| Košarkarske zveze Jugoslavije ter zvezne kapetanu Aleksandru Nikoliču. Zaradi bi bilo dobro, da bi se neuspehi predisk0! tirali med samimi državnimi reprezentan
ter vsemi strokovnjaki za košarko v slaviji. Ekipa je bila sicer tehnično zc 1 dobro pripravljena, kondicije pa ji je.2®* primanjkovalo. Če bo uspelo naši Zvezi d biti za trenerja zopet Francoza Hella, hod igralci najbrže tudi kondicijsko dobro Pr‘# pravljeni. Če pogledamo še enkrat reprezetv tanco, lahko vidimo, da ni bila sestavlje^ iz tistih igralcev, ki so trenutno sedaj formi. Če vzamemo za primer samo branil^ Popoviča, ki je bil najslabši igralec na3, reprezentance v Milanu, se vprašamo, z a k-J na njegovem mestu ni igral kale mlajši tale*1. Zaradi tega bo moral zvezni kapetan v h doče bolj paziti, koga bo določil v državi, vrsto. Naši reprezentanti pa se bodo mora sedaj psovetiti še ostrejšemu treningu. .L si bodo hoteli popraviti ugled, ki so £U .1 v gubili ravno na tem turnirju in še lani tekmi z Švico.
Končni vrstni red:	1. Ttaliia. 2. GrČij3'
3. Francija, 4. Turčija, 5. Jugoslavija 6. Švica.
Borlettija ne bo v Ljubljano
Zaradi tehničnih zaprek, ki so nastop'^ tik pred odhodom r Jugoslavijo, najbolj . košarkaška ekipa Borletti iz Milana dre ne bo igrala v Ljubljani z ASK, ter i tekma preložena na kasnejši datum.
V Stockhlomu je reprezentanca Finske Pr6< magala Švedsko v košarki 43:42.
Francoski odbojkarji v Ljubija11*
Na potovanju v Beograd se je odbojka**^ reprezentanca Pariza ustavila tudi v Lj°0 Ijani, kjer je včeraj popoldne igrala dva se proti igralcem ljubljanskega Krima. V obe setih, ki sta bila nekakšen trening obe ekip, so zmagali Francozi » 15:11 in ' V ekipi Pariza so tudi štirje člani reprezefl tance, ki je 19. t. m. premagala JugoslavU v Parizu. To so Dujardin, Branteghem. stantin in Chichkine. Reprezentanca D. 1. maja nastopila v Beogradu proti repre zentanci Beograda.
Tekme v narodnem sloge bedo razvile množičnost kegljanja
pa se je odstranila tudi ta miselnost imamo že nekaj dobrih ženskih ekip. h* .. boljše uspehe pri vključevanju kegljavk K imel kegljaški center Celje (Beton, Kladiv*|
V nedeljo, 27. t. m. je bila ▼ Ljubljani ob polnoštevilni udeležbi delegatov vseh klubov skupščina Keg* ljaške zveze Slovenije. Po poročilu, ki ga je podal dosedanji sekretar tov. Likovnik, se je razvila precej živahna debata, ki je razkrila poleg uspehov tudi nekaj občutnih pomanjk* ljivosti.
Osnovne organizacijske enote so se premalo posvetile sistematičnemu delu, predvsem pa so funkcionarji polagali premalo pozornosti utrjevanju kegljaških krožkov, ki ustvarjajo možnost čim večje razširitve kegljaškega športa med ljudmi. Kljub temu so bili dose* ženi nekateri pomembni organizacijski uspehi. Od zadnje skupščine je naraslo število klu* bov in sekcij od obstoječih 26 na 36, število članstva pa od 1261 na 1612. Med mladino sicer še ni tolikšnega zanimanja za kegljaški šport, vendar je v primeri z letom 1950 razveseljivo dejstvo, da imamo v Sloveniji že večje število popolnih mladinskih moštev. V tem pogledu je imela največ uspeha ljub* ljanska Ilirija. Tudi socialni sestav . med kegljači je dober, 48 •/• članstva je izmed delavcev.
V zadnjem letu je uspelo pritegniti med kegljače tudi ženske tekmovalke. Doslej je veljal kegljaški šport med ženskami kot ne* kaka »modna atrakcija«, s pravilnim delom
Villemain : Ray Sugar Robinson za naslov svetovnega prvaka?
International Boxing Club je poslal ponudbo francoskemu boksarju Robertu Ville-mainu za srečanje z Robinsonom za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije 23. maja v Madison Square Gardenu v New Yorku, kamor je i prekooceanskim partnikom »Ile de France« v petek prispel Villemainov manager Jean Bretonnel, ki je pokazal veliko zanimanje za ta predlog in Izjavil, da bo dal definitiven odgovor po razgovoru o finančnih pogojih s predsednikom I. B. C. Jimom Norri-som in Robinsonovim managerjem Georgom Gainsfrordom.
V Bonnu je amaterska boksarska reprezen* tanca Nemčije premagala Belgijo 7:3.
Amaterska boksarska reprezentanca ZDA,
ki jo sestavljajo prvaki posameznih kategorij za »Zlato rokavico«, je na svojem prvem nastopu v Evropi doživela v Dublinu nepričakovan poraz 8 : 12 proti reprezentanci Irske.
V Rimu je amaterska boksarska reprezentanca Rima premagala reprezentanco Pariza 19 : 2.
Nopmetna prvenstva evropskih držav
FRANCIJA — Po 31. kolu sta najresnejša kandidata za naslov letošnjega prvaka Nice in Bordeaux, čeprav ima tudi Lille še teoretične možnosti, toda njegovi upi so po nedeljskem porazu v tekmi z Racingom zelo majhni, dočim je četrti reflektant Metz zaradi poraza prot! Nice popolnoma odpadel. —
Lestvica je sedaj naslednja:
Nice	31	19	4	8	62:36	42
Bordeaux	31	18	5	8	81:40	41
Lille	31	17	5	9	75:48	39
Metz	31	14	9	8	46:40	37
Re*ms	31	15	6	10	60:40	36
Le Havre	31	15	6	10	53:38	36
Roubaix	31	13	6	12	50:42	32
Nimes	31	14	4	13	52:44	32
Nancy	31	11	10	10	52:48	32
St Etienne	31	13	6	12	63:64	32
Sele	31	11	8	12	43:53	30
Ractog	31	12	4	15	55:67	28
Sochaux	31	11	5	15	45:52	27
Lens	31	11	5	15	51:59	27
Rennes	31	10	7	14	47:73	27
Marseille	31	8	9	14	45:71	25
Lyon	31	7	6	18	36:65	20
Strasbourg	31	4	7	20	35:71	15
DANSKA	- V	15.	kolu,	ki je	bilo v	ne*
deljo, je na j večje presenečenje poraz vodil* nega Akademista, kateremu je to prva iz* gubljena tekma v zadnjih 12 srečanjih. Re* zultati so bili: Odense BK : Esbjerg 3:0, Skovshoved : Akademis BK 3:2, Frem : Bold* klubben 03 0:2, Boldklubben 09 : Aarhus 2:1, Koge : Boldklubben 93 0:1. — Lestvica: Aka* demisk BK 22 (od 14 tekem), Boldklubben 09 18. Koge 17 točk itd.
ŠVEDSKA — Po 15. kolu še nadalje krepko vodi Norrkoping s 6 točkami pred drugopla*
siranim Gaisom. — slednja:	- Lestvica			je	aedaj	na*
Norrkopilng	15	11	4	0	34:12	26
Gais	15	8	4	3	30:18	20
Malmo FF	14	9	4	3	36:21	18
Goteborg Djurgarden Malsingborg	14	7	4	3	36:21	18
	15	8	2	5	27:26	18
	15	5	4	6	23:20	14
Jbnkoping	15	6	1	8	26:28	13
Oerebro	14	6	1	7	24:38	13
Degerfors	15	4	4	7	17:19	12
Elfsborg	15	3	4	8	20:32	10
Raa	15	3	3	9	17:38	9
Atvidaberg	14	0	4	10	15:40	4
ŠVICA -r- Po 21.	kolu	sta		vodstvu <		3ras-
shoppers in Basel 1 točko pred Zurichom in Chiassom, tako da imajo še vedno vsi štirje možnost za osvojitev prvenstvenega naslova.
Lestvica pa je naslednja:
Grasshoppers	21	12	5	4	60:32	29
	21	13	3	5	55:31	29
Ziirich	21	10	8	3	50:33	28
Chiasso	21	12	4	5	50:41	28
Ckaux de Fonds	20	9	6	5	49:34	24
Lausanne	21	6	9	6	45:35	21
Scrvette	21	8	5	8	42:34	21
Young Boys	20	8	5	7	33:37	21
Lugano	12	7	5	9	37:40	19
Locarno	21	7	5	9	35:49	19
Bclinzona	21	6	4	11	29:49	16
Bern	21	5	4	12	33:47	14
Young Fcllovvs	21	4	4	13	30:56	12
Biei	21	2	5	14	27:57	9
in pa Krim, Ilirija ter Gradis v LjublJ3^ Precej močna debata sc je vnela 2*®“, sistema tekmovanja v republiški ligi. N® ^ teri delegati so se navduševali predvsem j mednarodni slog, vendar je narodni sl°^. L/ kegljanju zelo važen za množičnost v k* ljaških vrstah. Mednarodni slog zaht^j, namreč retunirane tekmovalce, in od 03^ tudi precej znanja, kar pa pri narodu slogu ni potrebno v taki meri. Zato se pU, s tekmovanjem v narodnem slogu lahko P tegne mnogo članstva v kegljaške vrs Delegati so torej sklenili, da bodo bod0^ tekmovanja v naši republiki še naprej l°c®^ za mednarodni in narodni slog. V medna*0 ^ nem slogu bo tekmovalo osem klubov enotni ligi, medtem ko bo republiško Pr v t stvo v narodnem slogu izvedeno najpr^U krajevnimi tekmovanji v kegljaških cent*gi, zaključne tekme pa bodo po turnirskem stemu prvaka republike. Skupščina je lje sprejela tudi važen sklep glede plac°^ n ja članarine, ki jo morajo odvajati Ijaški klubi republiški zvezi za posam^r < člane. Ker so nekateri klubi, ki so i**1 ell0v< svojih vrstah vključenih večje število Čl»n |j plačevali članarino le za one, ki so nastop na prvenstvenih tekmovanjih, za ostal« ne, je odslej članarina znižana od 50 dinarjev letno, kar bodo morali klubi vezno plačevati Kegljaški zvezi.	^
Niški boksarji so se vrnili iz Avstrije brez poraza
Boksarska ekipa Radničkega iz N'Š*
v«*
je s svoje turneje po Avstriji vrnila ^co poraza. Po prvi zmagi nad reprezen -ji Južne Avstrije v Ternitzu 14 : 6 so bo* j Radničkega v petek boksali v Stockera delavsko reprezentanco Spodnje Avstrije ..p odločeno 10 : 10, v soboto pa so v s> zadnjem nastopu premagali delavsko rep*e< f, tanco Severne Avstrije v St. Poltnu 15
Tour de Maroc
V XII. etapi kolesarske dirke okoli x roka je na 175 km dolgi progi Agabj^ji Mogadir zmagal v sprintu med 18 koK3 Francoz Bezzuli v 4:52:25, v XIII.
134 km dolgi progi Mogadir — Safi Pa fo) ročan Charoin v 4:00:00 (33,496 km na pfi' pred Francozom Sciardisom in Špancem som, ki sta imela enak čas, kakor valeč. V skupnem plasmaju vodi še . $ Italijan Giacchiero 3:17 pred Švica Huberjem.
Arsenal bo verjetno izgubil t*1 nogometni pokal	j
Finalna tekma za angleški nogometni Ppi> bo v soboto, 3. t. m., na Wembley sta ^i' v Londonu med Arsenalom in Nevrcastl® . i tedom, vodil pa jo bo angleški sodnik	;
Ellis. Verjetno ne bo uspelo Arsenalu zmago niti v tem tekmovanju,	j6
ni zmagal v letošnjem prvenstvu, čep* ,^1 imel obe možnosti. Arsenal je nam*eC v zadnjem času poškodovanih 7 igralce .jca)» napad, srednjega krilca in levega b*a tako, da je moral nastopati z rezerva gV<)ji ; ne bo mogel niti v soboto igrati v najboljši postavi.	V
Prvi del tekmovanja __	/
v vojvodinski ligi je kon^ Jei
Preteklo nedeljo je bil končan P^6, . prvenstva vojvodinske nogometne kateri igrajo tudi trije bivši H£aS1	A
• n... X_ c___a- -1..	-
iz Pančeva, Spartakt Dinamo (Pančevo) Spartak (Subotica) Proleter (Zrerijanin) Senta
6. Oktober (Kikinda) Trgovački (Novi Sad) Železničar (Indjija) ledinsko (Bačka Topola)
ProleFer 7 j,
4 2 2 2«.
3	i 1 2 4 2
4	e j 1 3 4 1 3 4 1 3 4
1«
15.8 ‘i 8.4 I
ie * i 7.18 j 7.14
Rud»'L
Nekdanji igralec trboveljskega	s„;
Opresnik je bil veriticiran za sub° stoP‘‘ tak in je preteklo nedeljo r . prvenstveni tekmi proti Železničar;
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA. KOČEVJE
Wg@m svoiim kupcem,
dobaviteljem, delovnim kolektivom in fizkulturmkom
čestita k 1 maiu
ialmi kolektiv rudnika Kočevje z Delavskim svetom in Upravnim odborom
Gradbeno podietie
[DAR" - Kočevje
čestita
a delovnim kolektivom k prazniku 1 maja
TR@® VS86® B ® BS SEV JB ZA 8©RIMISK® 68 A VIUKO
„dO>k3v&*\ Jčh4Utj
čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsem delovnim množicam ter obljublja, da se bo vedno boril proti vsem imperialističnim težnjam Italije, ki sega po naši zemlji. Trsta ne damo ter kličemo vsem: Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Priporočamo se vsem Trgovskim podjetjem in Kmetijskim zadrugam za nakup vseh vrst ma-nufakturnega, galanten ,-skega in špecerijskega blaga, Velika izbira — kvalitetno blago — konkurenčne cene ter dobra in solidna postrežba.
Ob prazniku delavskega proletariata čestita kolektivom, ki žrtvujejo vse svoje sile pri izgradnji socializma in izpolnitvi družbenega plaua, z željo čim uspešnejšega dela v bodočnosti
VELETRGOVINA
..PREHRANA"
SrsslEf« pZeieeim,
rolcavic iia Seoisf e&cije 2£z?«zra|
m
§F »©mviiiisis zahtevajte ataše kvalitetne
j J1'**.,,,..........9
\
Kavarna »JELKA"
in
gostilni
„Pri kmetu" in //Rog'* iz Kočevja
i
čestitala svojim poštam in vsem delovnim ljudem k 1. mala.
Občinski odbor O F
mesta Kočevje
čestita k delavskemu prazniku vsem članom OF far ostalim množičnim organizacijam in delovnim kolektivom
«M44*«40 i•••••••• ••••eetl

KOVINSKIH
IZMIKOV
MARIBOR
\/semu delovnemu ljudstvu čestitamo ob delavskem prazniku 7. maju. Z našim vztrajnim delom bomo stremeli za dvig kvalitete in nizke cene naših izdelkov ter s tem dvigali življenjski standard delovnih ljudi.
TRGOVSKO GROSISTIČNO PODJETIE
»IMUNA«
Mili!, Glavni trg 7
Nudimo vsem trgovskim podjetjem iz svojih bogatih zalog po konkurenčnih cenah vse vrste
tekstilnega blaga v naino-veilifi vzorcih, konfekcijo, trikotažo, pletenine i. t. d.
★
Postrežba točna in solidna! Se priporoča kolektiv!


'j • *»*«■* 6C - -
M Z. ZIM
prazniku delovnega ljudstva, čestita podjetje
1 K S
| m
i
s
T
A E S N
K. PII C, 1 A steklarstvo
!! LJUBLJANA, I lova c. 35
»■* •
GOSTINSKO PODJETJE
,,5/avfia"
Liubliama

K največjemu prazniku vsega delovnega ljudstva 1. maju iskreno čestitajo
vsem cenj. gostom, fizkulturni-kom ter vsem kolektivom
gostinska podjetja:
Restavracija „SLflVIJfi“, Gosposvetska 6 Gostilna „P0fl LIP0“, Borštnikov trg Gostilna JOBROŽNir
Okrnili tiudski ad&az
Vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem okraja Kočevje čestita k 1. maju

»• • .
Vsem delovnim kolektivom in odjemalcem pošilja prvomajske borbene pozdrave kolektiv podjetja
Izdelovanje in popravila ter oglaševanje vseh vrst
harmonik,
H A M M O
I klavirjev, v 1 kitar in in-* i strumentov 1 za godbe ■mi na 1 pihala
LJUBLJANA, Titova c. 35 a
*■
%
♦
♦
I
♦
i
♦
❖
$
*
i
♦
i
1
ST. PETER
na Krasu
s detajlno poslovalnico
Solkan
česfiia k 1. maju!
Dobro znano podjetje
Vlili1 111 miMIllllBIIIIBlIlinBlll Hilli Hlinil lil iIMI lil.M Ml' ■'11111111111111111111111111'lin IM
Modna konfekcija
Ljubljana, Titova c. 35 b
je odprlo lastno trgovino na drobno poleg trolejbusne postaje. Ima stalno na zalogi ©Smš&e E«2©saffeSzsSS® v starosti od 18 mesecev do 10 let kakor: bluzice, flanelaste zimske oblekce, smučarske in deftinaste štajerske hlačke. Dalje igralne hlačke, predpasnike in letne garniture (obleka z enakimi hlačkami), slinčki popolnoma novega zelo praktičnega kroja.
Za žene S domače dolge halje, pisarniške klotaste, delovne rožaste in kariraste obleke, predpasnike, krila, bluze in pidžame. Vsi izdelki so kvalitetni po zadnji modi in izbranem okusu.
PriegiSe iia esgaeite si!
Prodajamo tudi na debelo! — Telefonske informacije 43-31
K
METIJSKA ZADRUGA
ŠT. PETER na Krasu
s svojimi poslovalnicami

česfifa k 1. maju!




:	"iMiiiiiiif^il ilflrži lili I !{nflll llf!itMil1!!1 !1! nfll llillki f !l !iil!liii f ll ff ^iffMl1! IMIflllltflll IliliilllMill lllhil^	HttMilllilMll
Elektro " Ljubljana
DoPavliamo električno energijo industriji in široki potrošnji GraeSlBis® in vzdržujemo naprave za prenos in razdeljevanje električne energije
Projektiramo in izvršujemo elektroinstalacijska dela vsake vrste in v vsakem obsegu Projektiramo« gradimo in obnavljamo električne centrale krajevnega pomena
Popravljamo
in aparata
električne stroje
Direkcija Ljubljana
Ljubljana, Črtomimva ulica sa
telefon št. 50-21, 50-22 z obrati:
obrat LJUBLJANA-MESTO, Krekov trg 10, tel. št. 20-96, 43-96 obrat ŽIROVNICA, Žirovnica - Moste 28, p. Žirovnica, tel. št. 464 obrat KRANJ, Kranj, Stara cesta 3, tel. št. 338 obrat DOMŽALE, Domžale, Kolodvorska ulica 9. telefon št. 56 obrat VRHNIKA, Vrhnika, Švabičeva ulica št 4, tel. 46
obrat GROSUPLJE, Stranska vas 55, p. Grosuplje, tel. št. 30 obrat NOVO MESTO. Novo mesto, Ljubljanska 30, tel. št. 157 obrat VIDEM-KRŠKO, Videm 15, tel. št. 18
obrat ČRNOMELJ, Crnomeij 220, tel. št. 8
RTP ČRNUČE, tel. 21-07 MONTAŽNA GRUPA, Ljubljana, Črtomirova ul. 3a, tel. 50-21, 50-22. GRUPA ZA DOPOLNILNO ELEKTRIFIKACIJO, Ljubljana, Črtomirova 3a.
IlIPlIPIl
il IP^P^lllP^lP^lllPlil P11P1II IP^lIPIPIllP^P^Ili^ Pl IPlIPliPl IPUlPil lllPIfillPilllPil,
Vsem našim narodom čestita delovni kolekiiv
jM/CMie* Ctt/fetoUt&doi/
v tfiaufraui'
k prazniku 1. maja!
Izdelujemo:
Tovorne avtomobile „Pionir‘( (3 t) in avtobuse s kratkim dobavnim rokom
Prikolice (3 t), časije, rezervne dele
Specialna rezilna, merilna in kontrolna orodja
Odhopna hladiva, pervibratorje in jamske ventilatorje
„11111“
Tovarna tesnil MESSVUBE
izdeluje vsakovrstna kvalitetna tesnila, na kar opozarja vse športnike in vozače, ter jim ob tej pri i i ki čestita k 1. maju
Delovni kolektiv in vodstvo tovarne
»DONIT"
Športniki
izletniki,
avtomobilisti,
motoristi
ki posečole našo Gorenjsko prejmite ob našem prazniku
/. maju
delavske čestitke naše
.ftVlOMEHMIČNE DELAVNICE'
V MEDVODAH
Na zalogi <c aekaj rezeroaih delov in dobra postrežba
Mitska podjetja«Mariboru
ItsUtafa t/četn deto-i/rutn katektii/atn m g&sicm k p&azfiiiku deta!
Motel OKEL z obrati: LOVSKI DOM e BIFE ŠENTILJ Hotel ZfSMORC z obratom: OKREPČEVALNICA I
Kavama »ASTORIA«
Kavama »CENTRAL«
Gasttlna »NOVA GORICA«
»VELIKA KAVARNA« z obrati: GLEDALIŠKA KAVARNA Sezonska restavracija ..MARIBORSKI OTOK"
Kavarna »JADRAN«
Mestna restavracija Restavracija »ŠTAJERC«
»KINO-KAVARNA«
Gostilna »STUDENCI«
Kolodvorska restavracija
TURIST HOTEL Z obrati: Gostilna ..DRAVA"
Gosiilna ..PRLEK"
Gostilna „VURIST"
Gostilna »KOROTAN«
Gostilna »PRI TRGU«
Restavracija »SPLIT«
Gostilna »TRST«
Gostilna »LOKOMOTIVA«
Restavracija »UNION« z obrati: OKREPČEVALNICA II
Delovni kolektiv in vodstvo podjetja
*
TOVARNA - ČEVLJEV
mil
Koroška c. 41
*
izražata čestitke k naj ve č j e mu delavskemu prazniku - L m a J
oButEv
TOVARNA
ČEVLJEV
KRANJ
izraža vsem športnikom in telovadcem borbene čestitke ob delavskim prazniku-1. maja
KVALITETNE KLOBUKE LAHKO DOBITE PRI
mili KLOBUKOV
Škofja Loka
Športniki in člani telovadnih organizacij______
Delovni kolektiv tovarne klobukov
Vam ob priliki L maja pošilja borbene pozdrave
,,SZcvenifa ~ avte"
0V0ZN0 PODJETJE ZA AVTOMOBILE, NADOMESTNE DELE, GUME IN AVI6MAIERIAL
Konsignacijska skladišča
nadomestnih delov za:
,,General Motors" in „OM" avtomobile Clavno zastopstvo asa FJ*R| Mercedes » Benz avtomobili
Čestitamo vsem delovnim kolektivom k prazniku dela 1. maj
l^lamHska xi/eza Siai/eMfe
čestita
vsem planincem, alpinistom in planinskim društvom ob našem največjem delavskem prazniku Jf. maju 1952
Gore krepijo in plemenitijo delovnega človeka, zato naj vsa naša ljubezen in naše sile veljajo domovini in izgradnji planinstva!
Trgovsko podjetje		praznik J, maf"
~cFomim ~		čestita vsem svojim odjemalcem
MARIBOR Vetrinjska ulica 26		in dobaviteljem / 1
čestita delovnemu ljudstvu		i
praznik 1. maji		Trgovsko podjetje
*		
Nudi bogato izbiro raznega usnja, vseh potrebščin za čevljarje itd. po najugod-		21 prodajaln e prehrambenim blagom
nejših cenah! Prepričajte sel		v Mariboru
7waz*to> in U&n^ekaie
Maribor
Meljska cesta 56
slavi
delavski praznih 1. maja
s povečanjem proizvodnje, raznolikostjo asortimenta, izboljšanjem kakovosti in borbo za znižanjem cen/
EMIL MORE
LJUBLJANA Šmarrinska c. 11
Telefon številka 23-46
zdi vsetn sv&iitn otifemat-tetn	usfvcUa in
'Ustita k paznika deta
1. maju
tec se nadaifc pdpae&catna
Smučarji!!
Ob delavskem prazniku 1. maja se odločile in prinesite v popravilo Vaše smučke
„SPORTWIX"
Remškar Kosfa
LJUBLJANA,
Tržaška cesta št. 40 poleg tovarne JURIJA'
			
Centrala		Spcvlnihi	
		in telovadci 1	
Narodna		Ob delavskem prazniku napravit® sklep, da se boste neprenehoma borili za svoj kulturni in politični razvoj.	
Ibanlza		IZPOLNITE SVOJO KNJIŽNICO! KUPUJTE LEPOSLOVNA IN	
		POLITIČNA DELA. KI VAM	-!
Varčuj		JIH NUDI V VELIKI IZ3IRI	
		DRŽAVE ZALOŽBA SLOVENIJE j	L
—Iililniilii ni'l 'I1 'lili'IM |i' 	r r~"~TT-rrr-rTr	r~i—r~ni—rmnu i Ml		¥ ^	
da boš lahko			-	s
užival krasote		Kolektiv podjetja	
naše		Topetništve in dekocauia	
socialistične		UP	
		LJUBLJANA — Titova c. 41	
d o m o v i n e		pošilja vsem svojim odjemalcem	
Vloga na hranilni knjižici		“tDetu čast in o Mast"	
Narodne banke Ti bo pri*		4	
		Vse odjemalce obveščamo, da z mesecem	
pomogla uresničiti Tvoje želje		majem odpremo svoj prodajni lokal na Miklošičovi cesti št. 34, in se priporočamo za naročila in nakup vseh	
		tapeiniških izdelkov	
Društva	»Partizan" in ostala športna društva!			ŠPORT-OPREMA	
	Telovadno orodje in naprave, vse			VIZMARJE - Sl. VIB NAD LJUBLJANO	
	vrste šotorov, Specialne športne čevlje, opremo »e turizem in ostale športne predmete izdeluje			TELEFON! ŠTEV. 1 - 96	
	serijsko in po naročilu			Izdeluje novo in popravlja staro telovadno orodje	
				in ostale športne rekvizita	
Podjetje za proizvodnjo športnih predmetov				e	
	„Plančca spod"			' Montiro orodja v telovadnicah in na letnih f	
LJUBLJANA — Likozarjeva ulica 3				! telovadiščih h	
H prazniku 1. maj pošiljamo vsem odjemalcem in športnikom borbene pozdravel				1 O Izdelava kvalitetna in po konkurenčnih cenah!	
					
Naš smoter:
zadovoliti želje delovnega ljudstva!
tUvel naš p&cuzmU 7, mai!
s
MAR I R OR
Gregorčičeva ulica št. 24
!	V	Požrtvovalnemu delovnemu ljudstvu čestita
		ob prazniku 1. maju
		
		ARIB9RSKA
	ARIBOR	TEKsmeu IMA*
Deiovni kolektiv
TOVARNA UMETNIH EROSOV
MARIBOR
pošilja ob prazniku 1. M A J
vsemu delovnemu ljudstvu
iskrene čestitke!
Naše predano delo in doseženi uspehi — darilo delovnemu ljudstvu za skupni praznik 1. maj
I® VISIM
volnenih in vigogna izdelkov
MARIBOR
BEiAVSIVO 11 VODSTVO
TOVORNE BORN IH LOKOV
MEDVODE
ivceka i/sem delavnim UoleUlii/bm
m slednim eztyani<zati\em
todkme čestitke U 7. tna{u
V borbi za povečanje Proizvodnje, izboljšanje kvalitete in znižanja cen čestitamo k
prvemu majui
Industrija kovinskih
tK jfi v :Sv\v, ..vY}	' VA
izdelkov
M A R l B O R
A -Vt.VV.MS'	'
TOVARNA KEM.IZDEI
ILIRIJA
LJUBLJANA* VIČ
MESINO TRGOVSKO PODJETJE
J-bianct
llarta
K0ZH(II(HI Ml SOKVALIKTHi!
MARIBOR
žeti itsem si/efifn cenjenim adjemaUem in dc&auite-
\	J ; ■ 1 i J,
ty$m <za vifuvzhilc 7. tofCij nei/iU detat/niU zmag-!
Kvarna tiskanega blaga
pošilja ob 1. maju
vsem delovnim kolektivom, športnim in telovadnim organizacijam borbene pozdrave!
Za 1. maj praznik dela
vsem članom, članicam, mladincem, mladinkam, pionirjem pionirkam in deci
Zdcam!
zve^a zes. ieZesza© vz§ge>jc &&ov*znije
IN /ALTDSKO PODJETJE
»ZVEZDA«
tkalnica.
barvarna ln
kemična čistilnica
KRANJ
f
čestita ob delavskem prazniku
1. maju,
vsem delovnim kolektivom' ih športnikom
"!!!===!!=!!!!!

■!!!!■» _L 1 ?!!
%
:!=
1
I
i
Gostinsko	podjetje
1	l
LJUBLJANA
RESTAVRACIJA - BUFFET - VRT
čestita delovnemu ljudstvu praznik 1. majal
* *
★
Od 1. maja dalje o t v o r j e n vrt — dnevno ples od 22. ure dalje (razen torka). — Specialiteta: čevapčiči-ražnjiči. — Izbira sortiranega vina v la kvaliteti. Postrežba solidna — cene zmerne!
II
REDILNI CA IN TKALNICA
MARIBOR
ustila vsem svojim oojemaU tem k pcaomiku deta 1. maja
Nam je vodilo za dosego cim kvalitetnejše produkcije!
*

TEKSTILNA TOVARNA
„INTEX“ :: KRANJ
IZDELUJEMO : FLANELO, KORD ŽAMET, CEFIR, VEL-VETON, ODEJE, ROBCE, POPELIN, TURING. PLENICE IN PODOB-NO*i
PS$Ka«M@ GOSPODARSKO POSMETSE
TIS§mHim TINETA TeMŠIŽA
UUBUANA, 6REGORČICEVA ULICA 33
ČESTITA
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELAt
KAVARNA „EVR0PA'
LJUBLJANA
I
Delovni
kolektiv kavarne „E v r o p a“ čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku dela’
m
i
e
e
&
e
is
O VAR M A IISRIJA, ŠOŠTANJ
izdeluje vse vrste usnja za športnike, razne vrste, podplatnega in gornjega usnja, usnje za telovadno orodje, tehn. in galant. usnje ter likanec
—
čestita vsem športnikom in vsemu delovnemu ljudstvu 1. maj.
6———•$——33C080CEC——00S33—————