Slovenski oglasnik.
513
Chambodoin en 1879," Slika predstavlja mnogo osob po dokončanem lovu, zelo karakteristične portrete, splošno je zelo svitla, resnična in kaže dogotovljeno tehniko.
Dalje so še dela od slikarjev: Alchimowitz, Kowalsky, Piotrov-s k i, Pruskovski, Nikeslovskv, Svedomskv, in dr.
Iz omenjenega se lahko vidi, da tudi Slavjani v umetnosti napredujejo na strani z drugimi narodi in da je njih glavna šola v Parizu, kamor se zadnja leta obračajo skoraj vsi mladi umetniki tudi z Nemškega in dragih krajev. Pariz je postal umetniškemu svetu to, kar je bil nekdaj Rim. —
Sloveči madjarski slikar pl. Mu.nk.acsy opozoroval je tukajšnje ljudstvo s svojo najnovejšo veliko in prekrasno sliko „Krist pred Pilatom", razstavljeno v privatnej hiši g. Sedelmeyerja. Uže zdavna znani umetnik skusil se je v prvo z delom v tako velikem formatu in na polji, kjer ga prej nikdar nismo videli. Vsa scenerija omenjene slike je jako realistična in nekateri tukajšnji mojstri so jo v tem pojmu grajali. A vtis je 'vender velikansk in resničen! Pač slika ni slikana v duhu, v kakeršiiem navadno vidimo križeva pota in jednako stilizovana cerkvena dela. brez vse naravnosti, a tako moralo je nekako biti: ti farizeji, Pilat in ljudstvo, kakor da bi v resnici bili pred nami, kakor da bi vse živelo — to ni pridiga izmišljenih motivov in figur, to je narava, resnica in poleg tega — kakšen efekt!
Slika je bila razstavljena v neprimernem, premajhnem salonu, in ko sem vstopil pri vhodu, komaj sem ločil občinstvo od slikanih fijair. tako plastično je vse.
Poleg tega vender strokovnjaki imajo priliko grajati preveč površno risanje, preplitvo znanje form in mnogo neodpustnih pomot v proporcijonih.
Popoln pač ni nobeden človek in ravno tako ne umetnik, a vender je slika poleg teh napak velikansko umetniško delo in gotovo bi bila pobila vsa najboljša dela v „Salonu", ko bi bila do takrat uže dogotovljena.
Mnogim bralcem ,,Zvonovim", kateri večkrat potujejo od doma, bode ta umotvor mogoče videti na Dunaji ali pa po drugih večjih naših mestih, kamor bode slika v kratkem odposlana, in kjer bode hvalo ljubeči madjarski umetnik gotovo povsod s pripoznanjem sprejet.
Ocenenie na bhlgarshite narodni pesni. Tako se imenuje 58 st. v velikej 8ki obsežna brošura, katero je pred kratkim v Sredci na svitlo dal naš rojak prof. Anton Bezenšek in v katerej priobčuje svoje predavanje o obliki in vsebini bolg. narodnih pesnij, govorjeno v „Slavjanskej Besedi". Knjižico je založila „Slavj. Bes." Čisti dohodek namenjen je v korist spomenika, katerega nameravajo Bolgari postaviti Carju Osloboditelju v Sredci (Sofiji).
Rusko slovstvo. „Polnoe sobranie sočinenij knjazja P. A Vjazem-skago." Izdanje grafa S. D. Šeremeteva, S. Petrbg. 1880-1881. Zvezki III., IV., V., VI. Cena po 2 rublja za zvezek. Tretji in četvrti zvezek obsezata pesni od 1808. do 1827. in od 1828. do 1852. leta, To je prva popolna zbirka pesnij kneza Vja-zemskega. Peti zvezek napolnjen je ves sočinenjem o Fon-Vizinu. Šesti zvezek obseza francoski izvirnik in ruski prevod: „Pisem ruskago veterana 1812. goda po vostočnonvb voprosu".
514
Slovenski glasnik.
„Na gorah". Roman P. J. Meljnikova, ki se je skoraj štiri leta tiskal v „Ruskem Vestniku", izšel je sedaj posebej v 4 zvezkih v knjigarni M. Volfa v Peterburgu. — Pavel Ivanovič Meljnikov (Andrej Pečerskij), jeden prvih romanopiscev, odlikuje se v svojih spisih posebno s temeljitim poznanjem in natančnim, umetno izvedenim opisavanjem ruskega narodnega, življenja, katero je glavni predmet vseh njegovih proizvodov. Tudi v opisavanji prirode je on mojster in predstavlja večkrat tako dovršene slike, kakeršne nahajaš j edino le pri Turgenjevu. Razen omenjenega dela znamenit je posebno njegov roman: „V lesah", kateri prav za prav po jedinstvu ideje in po predmetu sestavlja  z  onim jedno celoto.
Spomenik Gogolju postavili bodo v Nežini v liceji, kjer se je odgojeval GrOgolj in dokončal učenje v 1828. 1. Spomenik, poltretji seženj visok, obstoji) iz bronastega doprsnega kipa in stojalo iz sivega marmora, na katerem je zgoraj, prav pod kipom, z velikimi črkami izdolbeno ime ;,GrogoljK in v sredi vdelana bronasta plošča, na katerej bode izrezan imenik vseh del slavnega pisatelja.
R.
Iz Prage se nam poroča, da poleg g. Jos. Penižka Prešini a na češki jezik prelaga tudi g. Jan Hudec. Za poskušnjo se nam pošilja ta pesen:
Nezakonna matka.
K čemu j si prišlo v chudv ten svet, Dčcko drahe, jak blaha kvžt, K čemu nuznž, chudičce Ubohe divce, matičce?
Otec mne trjznil, slovy klel A matce plač se žalosti clivčl; Maji mne vice nepoznali Cizi jen prstem ukazali.
On, ktery sam byl mily mu j, On, ktery pravy otec tvuj, Odešel od nas, Buli vi kam, Stud jenom svuj tu nechal nam.
K čemu jsi prišlo v chudy ten svčt, Džcko drahe, jak blaha kvčt; Vradost' — či v bidu jedinou? — Ne — s tebou žaly mne preminou !
Ten, ktery ptaky sve pod nebem zn:i, Udčliž leta ti radostna! A jsi-li blaho me, neb kruty žal, Modlim se k Tomu, jenž mi t6 pral.
G. Jos. Penižek, znani prelagatelj Preširnovih pesnij na češki jezik, o katerem je govoril naš dopis iz Prage v zadnjem listu, pošilja nam k temu dopisu popravek,   iz katerega priobčujemo naslednje stavke:   ,.Vaš g. dopisnik podtika   mi,