Letnik 1908.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVIIL — Izdan in razposlan dne 19. avgusta 1908.
Vsebina: (St. 169-174.) 169. Zakon o pridobitvi češke severne železnice po državi. — 170. Zakon o določitvi alkoholovega kontingenta za obratno dobo 1908/09 in o njegovi individualni razdelitvi. — 171. Zakon o uporabnosti delnih zadolžnic zajma kraljevega glavnega mesta krakovskega v znesku 23,600.000 K v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 172. Zakon o porabnosti vložnih knjižic, ki jih izdaja deželna banka kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 173. Zakon o porabnosti delnih zadolžnic tretjega dalmatinskega posojila izboljševalnega zaklada 600.000 K za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 174. Zakon o porabnosti delnih zadolžnic posojila osem milijonov kron, ki ga vzame mesto tler-novice, za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
I
10».
Zakon z dne 2. avgusta 1908.1.
o pridobitvi češke severne železnice po državi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Naslednji med ministrstvoma za železnice in za finance v imenu vlade na eni strani in med c. kr. priv. družbo češke severne železnice na drugi strani na Dunaju 26. dne marca 1908. 1. sklenjeni dogovor o pridobitvi češke severne železnice po državi, se odobrava.
Člen II.
Finančni minister se pooblašča, za izvršitev po § 3 dogovora dovoljene izmenjave delnic, potem za ureditev vseh nezaloženih obveznosti c. kr. priv. družbe češke severne železnice, nadalje za poravnavo stroškov družbine likvidacije, končno za poplačilo investicij, ki se izvršč na železniških progah, prehajajočih na državo, izdati železniške
državne zadolžnice v skupnem nominalnem znesku
48,000.000 K, ki jih je od 1. dne januarja 1909.1. naprej obrestovati s 4 odstotki brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka in vrniti z nominalnim zneskom v času do konca leta 11(68. prav tako brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka.
Člen 111.
Za dogovor, omenjen v členu l, ter za vse v njegovo izvršitev potrebne imovinske prenose, drugačna pravna opravila, pogodbe, listine, vloge, knjižne vpise in uradne izdaje se dovoljuje kolkovna in pristojbinska prostost.
Člen IV.
Železniške proge, ki so predmet tega zakona, naj obratuje državna uprava v svoji režiji. Obrat se sme prenesti na zasebnika ali kako družbo le na podstavi zakona, ki se izda o tem.
Izvzet od tega določila je obrat na progi Warnsdorf—državna meja proti Velikemu Šenovu,
(»Sloveniš« h.)
137
ki ga smejo tudi nadalje po pogodbi oskrbovati kraljeve saksonske državne železnice.
Člen V.
V § 10 dogovora naštete pravice ostanejo vsemu službenemu osebju c. kr. priv. družbe češke severne železnice varovane do časa, ko se uvrsté v stalež osebja c. kr. državnih železnic.
Vsakemu uslužbencu češke severne železnice je dano na voljo, da se da uvrstiti v stalež osebja avstrijskih državnih železnic ali da ostane po dosedanjih pogojih v staležu češke severne železnice.
Ob uvrstitvi osebja češke severne železnice v plačilni shema c. kr. državnih železnic ne sme osebje nič izgubiti na svojih stalnih prejemkih.
Dokler ni druge zakonite uredbe, se mora c. kr. uprava državnih železnic oddajaje službe v krajih, ob katerih teče češka severna železnica, ozirati na pripadnike obeh narodnosti, vpoštevaje in kolikor moči varujé tam vladajoče istinite narodnostne razmere, in vrhu tega po meri jezikovnih potreb prometa, obstoječih v posameznih službenih krajih in njim od-kazanih progah.
Člen VI.
Gledč predpisa pridobnine za železniške proge, ki preidejo po tem zakonu na državno upravo, se odreja različno od §§ 104 do 106 zakona o osebnih davkih za čas do leta 1958. in, ako se dotlej potom zakona ne ukrene drugačna uredba, naslednje:
Od pridobninskega predpisila državnih železnic je od leta 1908. počenši do poteka leta 1957. vsako
leto naprej izločiti znesek, ki je enak pridobnini, predpisani c. kr. priv. družbi češke severne železnice za leto 1907,
Ta znesek je predpisati na tistem kraju, oziroma na tistih krajih, kjer bi se moralo to zgoditi po vsakčas veljajočih občih zakonitih določilih, ako bi bilo podržavljeno podjetje še v lasti in obratu c. kr. priv. družbe češke severne železnice.
Od leta 1908. počenši do preteka leta 1957. pa dolžin železniških prog češke severne železnice ni več vračunjati ob krajevni delitvi davka, ostajajočega po izločitvi v prejšnjem odstavku oz namenjenega zneska od ostalih državnih železnic; občine, skozi katere ne gre nobena druga državna železnica nego podržavljena češka severna železnica, tudi ne pridejo več v poštev, kadar se v zmislu § 104, odstavek 7 zakona o osebnih davkih razdeli kvota, ki morda pripada na kraljevino češko od davčnega predpisila drugega omrežja državnih železnic.
Člen Vil.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč dne, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru.
V kopališču Ischl, 2. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Derschatta s. r.
Dogovor,
sklenjen na Dunaju 26. dne marca 1908. I. med c. kr. ministrstvom za železnice in c. kr. finančnim ministrstvom v imenu c. kr. vlade na eni strani in med c. kr. priv. družbo češke severne železnice na drugi strani, o pridobitvi češke severne železnice
po državi.
§ i.
G. kr. priv. družba češke severne železnice prenaša na c. kr. državno upravo in ta uprava prevzema nazaj segajoč na 1. dan januarja 1908. 1. kakor univerzalna naslednica vso imovino c. kr. priv. družbe češke severne železnice, zlasti
a)	last vseh družbenih železnic, in,sicer
1.	z Najvišjo dopustilnico z dne 28. avgusta 1863. 1. (drž. zak. št. 89) dopuščene lokomotivne železnice od Tumova v Kralup;
2.	z Najvišjo dopustilnico z dne 6. oktobra 1865. 1. (drž. zak. št. 24 iz 1. 1866.) z imenom „Češka severna železnica“ dopuščene lokomotivne železnice od Bakova čez Češko Lipo in Rumburk do državne meje proti Georgswalde-Ebersbachu z odcepkoma od Tannenberga čez Benešov v Podmokly in od Chlibske čez Warnsdorf do državne meje proti Veliki Šenavi z zvezno progo od Bene-šova v Češko Lipo ;
3.	z Najvišjo dopustilnico z dne 20. avgusta 1860.1. (drž. zak. št. 164) dopuščene lokomotivne železnice od Neratovic v Prago :
4.	z Najvišjo dopustilnico z dne 9. septembra 1871. 1. (drž. zak. št. 121) dopuščene lokomotivne železnice od Rumburka v Šluknov in Wölmsdorf (Mikulašovic) ;
5.	z Najvišjo dopustilnico z dne 4. avgusta 1885.1. (drž. zak. št. 123) dopuščene
lokomotivne železnice od Češke Kamenice v Kamenicky Šenov;
6.	z Najvišjo dopustilnico z dne 26. decembra 1885.1. (drž. zak. št. 12 iz 1. 1886.) dopuščene lokomotivne železnice od Röhrs-dorfa v Cvikov;
7.	z dopustilnico z dne 18. junija 1897.1. (drž. zak. št. 159) dopuščene železnice od Chotëtova v Četno Dolnje ;
S. z dopustilnico z dne 9. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 32) dopuščene železnice od Cvikova v Jablone ;
9.	z (fopustilnico z dne 9. februarja 1903. 1. (drž. zak. št. 33) dopuščene lokalne železnice od Mikulašovic do državne meje blizu Dolnjega Einsiedla;
10.	z dopustilnim dekretom kraljevine saksonske z dne 5. februarja 1903. 1. dopuščene železnišk.e proge od državne meje blizu Dolnjega Einsiedla v Sebnitz (na Saksonskem) ;
b)	vse z družbenimi železniškimi progami stične dovlacnicé, 'ki so v lasti c. kr. priv. družbe češke severne železnice, tire in druge naprave v stičnih postajah, nadalje vse nepremično in premično pristojstvo železnic, vštevši družbena vozila, rcservne in inventarnè stvari, porabno gradivo in'zaloge vsake vrste ter tudi vse ne v železniško knjigo vpisano zemljišče
družbe, zlasti zemljišče v. št. 998 v Pragi, katastrska občina Praga-Novo Mesto, z vso pritiklino :
c)	vsa ostala aktiva družbe, zlasti družbene zaklade vštevši dotacije, naklonjene tem zakladom iz donosov leta 1907., nadalje blagajniške in efektne zaloge, nepoplačane terjatve itd. ;
d)	vse sedaj še ne oddane zadolžnice v imenskem znesku 8,500.000 mark družbenega 3*/s odstotnega prednostnega zajma iz leta 1903., kolikor še niso izžrebane.
Družba jemlje nase dolžnost, da iz čistili donosov leta 1907. delničarjem ne bo razdelila več nego 18 K za delnico.
§ 2.
Hkratu z aktivi in zalogami družbene imovine preidejo na c. ki1, državno upravo, in sicer prav tako nazaj segajoč na 1. dan januarja 1908. L, tudi vsa kakršnakoli pasiva, obveznosti, izdatki, bremena in dolgovi družbe in državna uprava prevzame zlasti — če doseže družba oprostitev od naložene ji osebne dolžnosti, kolikor je to po zakonu potrebno in dopustno — da sama in edina plača v obteku nahajajoče se obligacije 4odstotnega družbenega prednostnega zajma iz leta 1882. v prvotnem nominalnem znesku 43,500.000 mark d. v. in 31/» odstotnega družbenega prednostnega zajma iz leta 1903. v prvotnem nominalnem znesku
15,000.000 mark d. v.; od tega-poslednjega zajma pa se je oddal le en del v nominalnem znesku 0,500.000 mark d. v.
G. kr. državna uprava stopi kakor pravna naslednica družbe tudi v vse pravice in obveznosti, ki nastanejo c. kr. priv. družbi češke severne železnice iz državnih pogodb, sklenjenih med Saksonskim in Avstrijsko-Ogrskim z dne 29. septembra 1809.1. in z dne 27. novembra 1898. L, ter iz dogovorov, sklenjenih na podstavi teh državnih pogodb s kraljevo saksonsko upravo državnih železnic, nadalje iz drugih na obrat podjetja se nanašajočih pogodb, n. pr. pogodb o dovlačnicah, stikih, obratu itd.
Prav tako stopi c. kr. država uprava v eventualno tekoče pravne spore družbe kakor njena pravna naslednica za svoj račun in na svojo nevarnost.
§ 3.
Kakor odplačilo za pridobitev družbenega podjetja dovoljuje c. kr. državna uprava za vsako delnico c. kr. priv. družbe češke severne železnice izmenjavo, ki jo naj c. kr. državna uprava najpozneje od 15. dne junija 1909.1. počenši izvrši, za nominalni znesek 425 K v železniške državne zadolžnice, glaseče se na 400 K ali kak mnogokratnik tega zneska. Te železniške državne zadolžnice se obrestujejo od 1. dne januarja 1909. 1. naprej brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka s 4 odstotki, se opremijo s polletnimi, po preteklem roku 1. dne julija in 2. dne januarja dospelimi qbrestnimi kuponi in se vrnejo prav tako brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka z nominalnim žneskom v času do konca leta 1968. Do preteka leta 1920. pa so vračila dopustna le po razdolžnem črtežu, ki se natisne k železniškim državnim zadolžnicam.
Kolikor se zgoraj omenjeni zamenjavni znesek 425 K za delnico ne more docela poravnati z izročitvijo železniških državnih zadolžnic po 400 K, je ostali nominalni znesek, ki se s takimi zadolžnicami ne dâ izravnati, primerno preračunjen izplačati v gotovini. Ta preračun se mora zgoditi po kurzu, ki je za i/z odstotka nižji, nego na dunajski borzi pred prvim dnevom roka za izmenjavo nazadnje zabele-ževani denarni kurz z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (cjrž. zak. št. 131) ustanovljene rente ^odstotne avstrijske kronske rente), pa ne sme presegati 100 odstotkov. Ob izplačilu takih ostankov se 4od-stostne obresti njihovega nominalnega zneska za čas od 1. dne januarja 1909. 1. do prvega dne roka za zamenjavo povrnejo v gotovini.
Poziv za zamenjavo delnic s kuponi vred, ki dolečejo po 1. dnevu julija 1909. 1. in se ne izplačajo več, naj c. kr. državna uprava javno razglasi trikrat v presledkih po osem dni v „Praških Novi-nah“ in v „Wiener Zeitung“.
Da izvršč zamenjavo, se dû delničarjem rok najmanj treh mescev, računaje od zadnjega razglasa. Za delnice, ki se v tem ali v eventualno podaljšanem roku ne predložijo v zamenjavo, položi c. kr. državna uprava protivrednost na sodišču.
Družba stopi v likvidacijo, ko se dovrši ta dogovor (§ 15) in ko se imovinski predmeti, ki preidejo na c. kr. državno upravo, oddajo v fizično posest c. kr.- državni upravi (§ 7). Likvidacijo izvrši c. kr. državna uprava, oziroma organi, ki jih določi. Stroške likvidacije plača c, kr. državna uprava.
V § 1 oznamenjene železnice se obratujejo in drugi imovinski predmeti, ki preidejo po § 1 na c. kr. državno upravo, se upravljajo že od 1. dne januarja 1908. 1. naprej za račun c. kr. državne uprave.
Od 1. dne januarja 1908. 1. počenši gredö torej donosi družbenega podjetja c. kr. državni upravi.
Vsi od tega časa počenši nastajajoči dohodki in izdatki družbenega podjetja gredo na korist, oziroma na škodo države. K tem izdatkom spadajo zlasti tudi vsi davki z dokladami vred ter druge javne davščine, kuponska kolkovnina in stroški za zabeleževanje družbenih efektov na javnih borzah.
nikom oddati in prevzeti v fizično posest države, ko se dovrši ta dogovor (§ 15) najpozneje 31. dne decembra 1908.1. hkratu, ko prevzame c. kr. državna uprava obrat železnic.
V času po dovršitvi tega dogovora (g 15) dotlej, da se oddajo prej oznamenjeni imovinski predmeti v fizično posest c. kr. državne uprave, je družba na zahtevanje državne uprave dolžna dalje voditi obrat železnic in upravo drugih imovinskih predmetov, ki po tem dogovoru preidejo na c. kr. državno upravo, brez posebne odškodnine in pri tem slušati na to se nanašajoče zaukaze c. kr. ministrstva za železnice.
§ 8.
1 5.
Ker pripadajo donosi družbenega podjetja od leta 1908. že c. kr. državni upravi, je službo leta 1908. zadevajočo potrebščino za obrestovanje in razdolžbo v § 2 navedenih družbenih prednostnih zajmov zalagati na dolg gorenjega dondsa in c. kr. državna uprava plača od 1. dne julija 1909. 1. naprej za vsako izmed 93.333 delnic à 150 gl. avstrijske vrednote znesek 17 K, odvzemši kupon dividende za 1. 1908.	^
§ 6.
Z ozirom na določilo v § 4 ne bode družba počenši od dneva, katerega se podpiše ta dogovor, brez prejšnjega privolila c. kr. ministrstva za železnice ne prodala ne zastavila nikakih imovinskih predmetov več, ki preidejo po § 1 v last c. kr. državne uprave, in bode gledé vseh čez področje rednega opravilnega obrata segajočih stvari, zlasti ob sklepanju pogodb, kojih veljavnost sega čez leto
1908.,	izprosila privolilo c. kr. ministrstva za železnice, ki veljaj za podeljeno, ako se ne odreče izrečno v treh tednih.
Škode in izgube, ki nastanejo c. kr. državni upravi, če se zanemarjajo ta določila, je dolžna povrniti družba. Povračilo, ki eventualno po tem rezul-tira, se uveljavi"’!, razmernim odbitkom od odplačila (§ 3), ki se dû delničarjem.
§ 7.
Vsi imovinski predmeti, ki preidejo po § 1 na c. kr. državno upravo, se morajo s posebnim zapis-
Hkratu, ko se oddajo železnice in drugi imovinski predmeti, ki jih je oddati, v posest in obrat c. kr. državne uprave (§ 7), je izročiti listine, načrte, knjige, račune, ki so v družbeni posesti, in ves družbeni arhiv c. kr. državni upravi, ki bo te listine in pripomočke hranila v času, ki je predpisan po zadevnih določilih trgovinskega zakonika.
§ 9-
Po dovršitvi tega dogovora (§ 15) je čim prej Vknjižiti lastninsko pravico države na nepremičninah, navedenih v § 1.
Družba je dolžna, na zahtevanje c. kr. državne uprave pravočasno izročiti pravne listine, ki so potrebne za knjižni lastninski prenos na državo.
§ 10.
Vse službeno osebje c. kr. priv. družbe češke severne železnice prevzame država varujé pravice, ki jih je pridobilo osebje pred dnem, katerega se podpiše ta dogovor, ali z izrečnim odobrilom c. kr. državne uprave tudi po tem dnevu — brez razlike, ali sloné te pravice na službenem redu in na drugih pragmatičnih pravilih ali na posebnih službenih pogodbah, oziroma dekretih. G. kr. državna uprava zagotavlja izrečno temu osebju zlasti tudi vzdržbo pravic do preskrbe in drugih pravic, ki nastanejo zanj in za njegove svojce po sedaj obstoječih pokojninskih pravilih češke severne železnice in po dopolnilnih pravilih, ki se izdadö do gori imenovanega dne, ter na podstavi posebnih službenih pogodb.
Za tiste pred 31. dnem decembra 1900. 1. nameščene uslužbence c. kr. priv. družbe češke
severne železnice, za katere je doslej družba plačevala od prejemkov pripadajočo osebno dohodnino in plačarino z dokladami in nakladami vred, bo plačevala c. kr. državna uprava te davke z dokladami in nakladami vred tudi v bodoče dotlej, da se s pri-volilom dotičnih uslužbencev uvrsté v stalež osebja avstrijskih državnih železnic.
Pokojninski zavodi, ki jih je ustanovila c. kr. priv. družba češke severne železnice za svoje uradnike in služabnike, potem za njihove vdove in sirote, ter bolniška blagajnica za uslužbence in delavce železniškega zavoda ostanejo s svojimi pravili in z zgoraj imenovanimi dopolnilnimi pravili, dokler ne nastopi kaka izprememba tako, kakor je predpisano s pravili, oziroma, ako in dokler se ne združijo s privolilom obojestranskih upravičencev z enakovrstnimi preskrbninskimi ali dobrodelnimi zavodi c. kr. avstrijskih državnih železnic, gledé bolniške blagajnice pa ne krate pravice razpolaganja, ki gre c. kr. državni upravi po § 49 zakona z dne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 33).
G. kr. državna uprava stopi v vse pravice in obveznosti, ki gredo, oziroma so naložene c. kr. priv. družbi češke severne železnice gledé pokojninskega zaklada in bolniške blagajnice po sedaj obstoječih pravilih in po dopolnilnih pravilih, ki se izdadö do dne, katerega se podpiše ta dogovor. Po teh pravilih upravnemu svetu družbe dane pravice izvršuje c. kr. državna uprava.
Tekoče vsakoletne podpore, ki jih je doslej dovoljevala uprava c. kr. priv. družbe češke severne železnice iz ozirov primernosti, bo c. kr. državna uprava plačevala tudi v bodoče. Gledé dovoljevanja novih miloščin starim delavcem, ki so postali nesposobni za delo, in njihovim vdovam in sirotam bo ravnala c. kr. državna uprava po načelih, ki jih je ustanovila uprava c. kr. priv. družbe češke severne železnice v okrožnici z dne 23. oktobra 1907. 1., št. 32045.
§ H-
Z dovršitvijo tega dogovora (§ 15) izgubé svojo moč vsa dopustila, ki so se z ozirom na železniške
G. kr. minister za železnice :
proge, naštete v § 1, pod a, 1 do 9, podelila c. kr. priv. družbi češke severne železnice ali so se prenesla nanjo.
§ 12.
Stranki pogodnici se odrekata, la dogovor izpodbijati zaradi prikratbe nad polovico vrednosti.
§ 13.
Vse iz tega dogovora morda nastajajoče pravne spore naj razsoja na prvi stopnji c. kr. deželno sodišče dunajsko.
§ H-
Ta dogovor ter za njegovo izvršitev potrebni imovinski prenosi, drugačna pravna opravila, pogodbe, listine, vloge, knjižni vpisi in uradne izdaje uživajo kolkovno in pristojbinsko prostost.
§ 15.
Ta dogovor dobi moč in veljavo za c. kr. priv. družbo češke severne železnice s privolilom občnega zbora njenih delničarjev, ki se vrši najdalje do 30. dne aprila 1908. L, za c. kr. državno upravo pa z ustavnim pritrdilom, ki ga je dobiti potem.
Ako se ustavno pritrdilo ne izvrši do 20. dne decembra 1908. L, nista stranki dalje vezani na dogovor.
V dokaz tega se je izdal ta dogovor v dveh izvodih kolka in pristojbin prosto in se je eden izvod izročil c. kr. državni upravi, drugi pa c. kr. priv. družbi češke severne železnice.
C. kr. priv. družba češke severne železnice:
G. kr, finančni minister:
Derschatta s. r.
Korytovvski s. r.
D. Cahu Speyer s. r. p. p. Dr. Baudiß s. r.
190.
Zakon z dne 8. avgusta 1908.1.
o določitvi alkoholovega kontingenta za obratno dobo 1908/09 in o njegovi individualni razdelitvi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Alkoholov kontingent, to je tista množina alkohola, ki se sme proizvajati v žganjarnicah, spadajočih pod potrošnino, uporabijaje nižji postavek po-trošnine ob odnašanju v eni obratni dobi, se vzdržuje za obratno dobo 1908/09 v dosedanji višini 1.017.000 hektolitrov. Tistim obstoječim žganjarnicam, katerim so se za razdelitveno dobo 1904/05 do vštevši 1907/08 odkazali stalni individualni kontingenti, se puščajo ti deleži za obratno dobo 1908/09 v dosedanji višini.
Delne množine, ki se niso porabile, lahko finančni minister dodatno odkaže drugim žganjarnicam.
Pri tem se je posebno ozirati na zadružne žganjarnice, ki so jih ustanovili mali posestniki, in na novo nastale kmetijske žganjarnice, katerim se ni podelil individualen kontingent in ki so se dale v obrat pred 1. dnem januarja 1908. 1.
Novo nastali kmetijski žganjarnici se ne sme odkazati več nego 1 hektoliter za vsak hektar vštev-nega zemljišča in hkratu ne več nego 150 hektolitrov.
Novo nastali kmetijski žganjarnici, ki se dâ v obrat šele po razglasitvi tega zakona; se smejo podeliti deleži kontingenta, ki so postali razpoložni, le tedaj, ako spozna finančno ministrstvo v pora-zumu s poljedelskim ministrstvom še pred začetkom obrata, da se bode žganjarnica obratovala v krajih z revnimi, posebno na pridelovanje krompirja navezanimi zemljišči in da se le z obratovanjem žganjarnice omogoči primerno izrabljanje zemeljskih pridelkov k njej spadajoče kmetije.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V kopališču Ischl, 8., dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beek s. r.	Korytowski s. r.
m.
Zakon z dne 8. avgusta 1908.1.
o uporabnosti delnih zadolžnic zajma kraljevega glavnega mesta krakovskega v znesku 23,600.000 K v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Delne zadolžnice posojila 23,600.000 K, ki ga vzame kraljevo glavno mesto krakovsko na podstavi deželnega zakona z dne 26. maja 1908. 1. (dež. zak. in uk. št. 72), se lahko porabljajo za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne nad imensko vrednostjo, za službene in kupčijske varščine.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, je naročeno Mojim ministrom za finance, pravosodje in notranje stvari.
V kopališču Ischl, 8. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienerth s. r.
I Î9 M. m m •
Zakon z dne 10. avgusta 1908. 1.
o porabnosti vložnih knjižic, ki jih izdaja deželna banka kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino Krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§ 1.
Vložne knjižice, ki jih izdaja deželna banka kraljevine gališke in vladimerske z veliko vojvodino
krakovsko v mejah svojega po pravilih določenega delokroga, se lahko porabljajo do meje, obstoječe vsakčas za vložne knjižice javnih hranilnic, za plo-donosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem pupilarnih, fidej-komisnih in depozitnih novcev ter za službene in kupčijske varščine.
§ 2.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance.
Y kopališču Ischl, 11. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienerth s. r.
§ 3.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance.
V kopališču Ischl, 10. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienerth s. r.
193.
Zakon z dne 11. avgusta 1908. 1.
o porabnosti delnih zadolžnic tretjega dalmatinskega posojila izboljševalnega zaklada 600.000 K za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Delne zadolžnice posojila izboljševalnega .za-, klada v imenskem znesku 600.000 K, ki ga vzame deželni odbor kraljevine dalmatinske na podstavi deželnega zakona z dne 10. oktobra 1906. 1. (dež. zak. št. 35), se lahko porabljajo za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potenj pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne nad imensko vrednostjo, za službene in kupčijske varščine.	/
194.
Zakon z dne 11. avgusta 1908. 1.
o porabnosti delnih zadolžnic posojila osem milijonov kron, ki ga vzame mesto Černovice.-za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in]'sličnih glavnic.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ I-
Delne zadolžnice posojila v najvišjem znesku osem milijonov kron, ki ga vzame mesto Čcrnovice po deželnem zakonu z dne 11. januarja 1908. 1. (dež. zak. št. 10), se lahko porabljajo za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borznem kurzu, toda ne nad imensko vrednostjo, za službene in kupčijske varščine.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, pravosodje in finance.
V kopališču Ischl, 11. dne avgusta 1908. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Korytowski s. r. Bienerth s. r.