151
Kmetijske skušnje.
Iz Štajerskiga.
(Mravljince pregnati) je pervo sredstvo to: mravljiša o spomladi vse pregledati in do čistiga z a tre t i; če se jih ravno kaj maliga potem prikaže, je pa dobro eno ali drugo sredstvo, ktero nam je bilo v „Novicah" oznanjeno. Vidil sim nekiga človeka, ki je mlado drevo zraven plota streseval, de bi mravljince doli spravil, pa je bilo vse zastonj, ker je na drugi jstrani plota, ne štiri sežnje proč, mravljiše bilo. Ce ne bomo mravljin-cov v kopicah (niravljiših) zatirali, jih ne bomo nikakor čisto pregnali; če bomo pa vsak zarod za-terli, gotovo se jih bomo znebili.
Novice so pretečeno leto zmiraj kaj od gosenc govorile in svetovale, kako jih imamo zatirati -in pokončati; vstrašileso se in šle so rakam žvižgat; znabiti de smo tudi mravljincam tako zapeli, in de jih bodo kmetovavci na škodljivost mravljincov opomnjeni, na eno ali drugo vižo bolj preganjati začeli, in se jih po tem takim znebili.
(Škodljivost podleska ali golobnja-ka, ušivca, Herbstzeitlose — nasenože-tih). Pogostama se sliši zdej v enim zdej v drugim kraju, de živini kaj napade in de boleha. Kmetovavci pa ne premislijo, kakšno klajo imajo, in de je večkrat veliko škodljivih želiš med njo namešanih. Grozno veliko se najde podleska, po travnikih, kteriga nekaj iz nevednosti, nekaj pa iz zanikernosti pustijo rasti. To zeliše o jeseni cvetje naredi, in če tedej o jeseni te cvetlice potergamo, prihodno spomlad semena doneslo ne bo, ter bo vsah-nilo. Zatorej bi bilo koristno, ko bi vsak kmetova-vec, ki ima z tem zelišam travnike ognušene, p r e c ej to jesen te cvetlice iz svojih travnikov spravil, de se njegovi živini kaka nesreča ne primeri. Le žalostno je, de nekteri ljudje dobrim opominam poprej ne verjamejo, predenj jim lastna škoda oči ne odpre. Taka se je tudi pretečeno spomlad perpetila: Neki bedak gre naberat tega zeliša za svojo kravo, ker je bilo veliko pomanjkanja klaje, in ker to zeliše hitreji raste od drugih; ga, naterga in domii nese. Lačna krava ga poje, tode ne dolgo potem, jo je začelo viti tako, de bi jo bilo hudo grizenje umorilo , ko bi ji ne bili hitro na pomoč prišli. — Obljubim, de ga ne bo več mikalo tega zeliša poberati. — Ljubi kmetovavci! tre-bljenje podleska iz travnikov vam čisto nič potroš-kov naredilo ne bo, sej otroci pri šestih letih lahko to delo opravijo , ki toliko prazniga postopanja storijo. Otrokam pa se mora ojstro prepovedati, de se njegoviga zernja ne pritaknejo. Če to delo skozi tri leta vsako jesen na tanjko opravljate, bodo vaši travniki od škodljiviga zeliša očisteni.
(Ni treba ne soli, ne dlake kravam dajati), če se tele zadnji teden, predenj ga mesarju damo, v drugi hlev blizo krave dene, de se tele in krava tega pervadi; le samo takrat nej se spusti h kravi, kader je čas sesati. — Kako gerdd je in ostudno, če mesar pride z pešam v hlev do krave po tele; pes začne lajati, tele se dere, krava vidi in sliši vse to, začne mukati noč in dan, žaluje celi teden in večkrat od žalosti še zboli.    J. Zepič.