P.b.ti
kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagen furt
Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagcnfurt
LETNIK XIV. / ŠTEVILKA 18
CELOVEC, DNE 30. APRILA 1964
SKBmsagFflagnmiBžaBBga
CENA 2.— ŠILINGA

Praznik koroških Slovencev
Nad 1000 ljudi na razstavi in prireditvi v Št. Rupertu
Konec šolskega leta v St. Rupertu
(Iz govora preč. g. dekana Kr. Srienca)
Zbrali črno se danes v najstarejšem in gotovo tudi najbolj zaslužnem učnem in vzgojnem zavodu naše Koroške, da proslavimo vsakoletni kulturni praznik naših požrtvovalnih šolskih sester, pod katerih veščim vodstvom ise šola in vzgaja naša dekliška mladina.
Ob priliki tega našega ljudskega praznika so bile v teku 51 let, to je od 1913 naprej, odkar se v tej šoli vršijo kmetijsko-gospo-dinjski tečaji, izrečene marsikatere pohvalne, koristne in vzpodbudne besede.
Narodna šola v Št. Rupertu je v očeh koroških Slovencev vedno nekaj pomenila! Veljala je in še danes velja kot srce našega ljudstva, (v katero ise (doteka iz naših dolin leto za letom mlada kri in se osvežena in življenja polna odtaka zopet nazaj v naše vasi. Koliko narodno zdravih in versko utrjenih deklet je |v teku 51 (let že zapustilo to šolo in prineslo v (naše družine strokovno izobrazbo, ma verskih temeljih izgrajeno srčno kulturo dn ljubezen do doma in do naše pisane, govorjene ali pete besede.
Tozadevno gre priznanje in zahvala našim sestram za njih neutrudljivo in nesebično (kutumo delo, ki ga za nas pol stoletja kot spretne učiteljice in skrbne vzgojiteljice vršijo v tem zavodu.
Pa ne samo zahvala — >5. sestram velja tudi naše popolno vsestransko zaupanje! Naše ljudstvo 've dn bo tudi naprej vedelo, komu sme zaupati svoja dekleta, ve in spoznava, da sestre — kakor kažejo izkušnje pol stoletja, edine posredujejo našim deč-vam temeljito strokovno izobrazbo in jih poleg tega praktično vpeljejo v versko življenje in jih vzgojijo v trdne in plemenite značaje.
Tega druge, novejše gosp. šole, /dasi bolj moderne, — ne znajo in ne zmorejo.
Naj se v tej zvezi dotaknem vprašanja, katero doslej za gosp. šolo V Št. Rupertu ni obstajalo. Vsa leta po 1. dn 2. svetovni vojni do danes šoli ni manjkalo prijav. Bilo jih je večkrat celo preveč, da je bilo vodstvo zavoda naravnost v zadregi. V zadnjem (času pa je beg iz podeželja, beg iz kmetskega poklica omamil tudi naše ljudi in tako se je vnel boj zunaj po vaseh za sleherno naše dekle.
Sredi najbolj rodovitnega zaledja, jz katerega je prihajalo na desetine podjunskih deklet leto za letom v šentruperško gospodinjsko šolo, se je postavila nova dobrolska gospodinjska Išola z očividnim namenom, da prestreže vso dekliško mladino naših vasi zase in (vzame našemu iskozi pol sto-letja preizkušenemu zavodu življenjsko možnost in življenjsko poslanstvo.
Nova šola z najmodernejšim konfortom, gospodarske ugodnosti in še podobne stva-r' '— so tisto blesteče zlato ,tele, ki pmam-ija danes trezno pamet in pravično razsod-n°st naših staršev, iki odločajo, kje in kako naj bi se njih hčere šolale in vzgajale.
Pred nadvse važno odločitvijo se je zna-naše ljudstvo in od te odločitve bo v jnarsičem odvisna nadaljnja življenjska pot koroških Slovencev.
] Ali bomo dosti zreli in razsodni, da bomo dali prvenstvo zavodu šolskih sester, ki ga tras> častna tradicija, zavodu, ki ga nam ^ Postavila dežela pli država, dasi bi bila 0 storiti dolžna j— zavodu, ki je sicer skro-jnen, toda naš, ker je zgrajen z žulji našega jndstva! — Ali pa Be bomo dali omamiti 0t' bleska zlatega teleta in bomo žrtvovali naše hčere tujerodnim in raznarodovalnim Svodom, kjer vidimo večjo udobnost in navidezni profit — kjer pa me najdemo pripravljenosti, da bi ise upoštevalo življenj-k(> načelo enega naših največjih sinov,
V Št. Ruipembu pri Velikovcu je ob zaključku tečaja vsakokrat kulturna priredli-tev. 'Brez velike propagande se zbere tam vse polno naših rojakov, ki hočejo videti, kaj so dekleta naredile in česa so se naučile. Pri razstavah občudujemo njihovo ročnost. Ko smo motrili kuharsko razstavo, smo ugotovili, da so se dekleta veliko nau-Čla. Ne samo kuhati posamezne jedi, peči torte, pecivo itd., temveč tudi sestavljati jedilnike, pripravl|jatii jedila za otroke, bolnike, stare ljudi. Tudi kuhanje je svojevrstna umetnost, tudi tu je treba ne le kuhalnice v roki, temveč dokaj pameti in preudarnosti v glavi. Razstava vezenin pa je pokazala, kako dekleta pod vodstvom sester učiteljic znajo izbirati vzorce in material ter pripraviti mnogo lepih prtov, pregrinjal, zaves, perila za bodoči dom. Vsi ti, z lastnimi rokami izdelani prti bodo gospodinji v ponos, v spomin in opomin. Posebno lepa je bila velika gobelin-vezenina, ki predstavlja Baško jezero, če bi šteli vhode in ure, ki so Mie potrebne za tako umetnino, M se morali globoko prikloniti pred oselbo, ki je bila tako vztrajna pri delu. Ta slika bo preživela rodove.
Doživetje zase je bila prireditev v telovadnici. Bila je čisto zasedena in to celo dvakrat.
Po pozdravu smo poslušali venček pesmi pod vodstvom prof. Silva Miheliča. Bile so posrečeno izbrane, nekaj je bilo znanih, nekaj novih. Prijetno so se zlivale ona v drugo. Nato je sledil govor preč. g. dekana Krista Srienca. Zaradi tehtnosti ga prinašamo kot uvodnik.
Teža programa poleg govora vsakokrat teži na igri. Tokrat smo videli igro v štirih dejanjih Bele vrtnice. Snov je zajeta iz polpretekle dobe, odigrava se v malem mestecu. Razvajeni san — edinec Leon se zaljubi v revno dekle, ki pa je dobra, lepa in
Sovjetska zveza je v torek, 28. aprila, obtožila rdečo Kitajsko, da izpodkopuje sovjetska prizadevanja za vzpostavitev dobrih odnošajev in medsebojno zaupanje z Združenimi državami Amerike. Te očitke je prinesel strankin organ „Bravda“ v velikem obsegu na vidnem mestu. Medtem ko se Sovjetska zveza nikoli mi vmešavala v notra-nlje zadeve kitajske komunistične partije ali celo kritizirala njeno delo — piše „Prav-da“ — so si Kitajci v zadnjem času eno-
svetniškega škofa Martina Slomška „Vera vam bodi luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodne omike!“
Gospodinjska šola v Št. Rupertu pa je šolala in vzgajala Vedno po tem načelu, zavedajoč se, da samo strokovno znanje v življenju še ni vse! Zato so si vzele č. sestre kot vzgojno vodilo: posredovati gojenkam poleg izobrazbe globoko, živo vero, ki je najdragocenejša dota za mladega človeka, ki stopa v življenje.
Svojčas je naše ljudstvo to vzgojno delo č. sester silno cenilo.
In danes? Ali ise bomo izneverili temu, kar je bilo prednikom drago in sveto? — Ali bomo pozabili, kaj je dekletova najboljša dota za življenje >— izobrazba in versko izklesan značaj? Le takšna dekleta bodo kot poznejše žene in matere podpirale tri vogle našili hiš, zveste materini besedi zveste domu in Bogu.
čista. Foseibimo bele vrtnice so jii drage. Leon se nikdar ni ničemur odpovedal. Tudi sedaj hoče imeti Rini. za žemo, čeprav ona ljubi revnega gozdarja Viljema. Na ljubo zadolženim starim staršem da Leonu besedo, da ga poroči. Medltam Leonova mati pomaga dekletovim staršem z denarjem, Fini se odloči po srcu. Leon je jezen. Strelja in rahlo zadene dekle, ki pa si opomore in vzame gozdarja za moža. Leon tudi sam sebi hoče vzeti življenje. Rani se, boleha in končno spozna, da bo umrl. Prej pa ga še obišče Fini in mu prinese belih vrtnic.
Dvoje hoče poudariti igra: 1. Starši, ki svojim otrokom vse puste, so nespametni, škodujejo sebi in otroku. 2. čisto, pošteno dekle je še zmeraj ideal fantom. Igro so gojenke zelo občuteno in doživeto podale. Nekaj prav dobrih talentov je med njimi.
Tudi modni reviji smo z zanimanjem sle-diili. Koliko truda je Mio Vloženega v predvajane modele. Dekleta so se dosti okretno obračale na odru. Še celo njihove zadrege smo bili veseli. Saj je znak poštenosti in nepokvarjenosti.
Kot zastopnik prevzvišenega g. škofa je pri drugi predstavi pozdravil navzoče mil. g. kanonik Aleš Zechner.
Prireditve v Št. Rupertu se je udeležilo tudi mnogo naših preč. gospodov duhovnikov, okrajni šolski nadzornik prof. Sepp Mairiftsch, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inžko, ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Hsch-ler, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Pavle ZaMatinik tar tajnik Zveze pevskih društev preč. g. Tomaž Holmar.
Vsi pa smo zadovoljni odhajali na domove. Veseli in presenečeni ob lepih razstavah, ponosni na dobre pevke in igralke, hvaležni častitim šolskim sestram za vse njihove napore in požrtvovalnost. Bog naj tudi v bodoče blagoslavlja njih nesebično delo!
stavno vzeli pravico, vmešavati se ne le v naše notranje državne zadeve, ampak tudi v dejanje in nehanje partije.
(Moskovski časopis „Pravda“ vprašuje kitajske komuniste, zakaj ne skličejo nobenega strankinega kongresa, ki bi naj potem izjavil, da se ta vprašanja ne ravnajo po zakonih partije, temveč samo po Mao Tse-tiungovih poveljih, prav tako, kot je'bito pni nas za časa Stalina.
Poskus Kitajske, napraviti prepad med socializmom in mednarodnim delavskim gibanjem na eni strani in (svobodoljubnimi
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti 11. julija 1964 (prvi dan velikih počitnic).
Prijave na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22 ali pa ustno v pisarni.
Predpogoj sprejema v prvi razred je avstrijsko državljanstvo in z uspehom opravljena štiri šolska leta osnovne šole.
Ravnateljstvo
Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo Akademijo 31. majnika ob pol
3.	uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu.
||	KONCERT
„NARODNA PESEM O MARIJI“
§ Na materinsko nedeljo, dne 10. maj-!§ nika 1964 bo v veliki dvorani Doma |4 glasbe v Celovcu, ob pol 3. uri popoldan ; koncert narodnih pesmi o Mariji, ki jih | bo pel mešani zbor Obirskega in Želinj-|| skega pevskega društva. Vstopnice za < koncert 10. 5. 1964 stanejo po 20.—, 15.—, 10.— in 3.— šil. Preskrbite si jih pravočasno. Prodajajo jih v pisarni Kril ščanske kulturne zveze v Mohorjevem | domu v Celovcu in pa po naših zastopni-tf kih na deželi.
gibanji narodov na drugi strani, je obsojen na (neuspeh. Težkoče /ne ležijo toliko v razlikah v vprašanjih skupnega dela znotraj socialističnega tabora, kakor pa Iv sovražnem zadržanju |do (Sovjetske zveze. Tu ležijo namreč korenine vsega zla.
Moskva sedaj vrača Kitajski milo za drago in zahteva posredno padec Mao Tse-tunga. Peking je do sedaj v grobih potezah zastopal linijo, da je samo protirevolucionarna smer Hruščeva kriva, da še ni prišlo do sprave med Moskvo in Pekingom. Zaradi tega je treba odstraniti vodjo Kremla.
Brez Kitajske ne bo miru v Aziji
Po mnenju francoskega zunanjega ministra Couve de Murvtilla (izg. cuv do miirvi-ja) ni mogoče ustvariti miru v Aziji brez aktivne pomoči rdeče Kitajske. Na ta način tudi ne moremo rešiti problema Vietnama brez Kitajske. Couve de Murville je podčrtal tudi pomen kitajskega vprašanja minuli torek na začetku dvodnevne zunanje politične debate v francoski narodni skupščini in pri tem opravičil uradno priznanje Pekinga s strani Francije.
Msgr. J. Blažič - umrl
V torek, 12. aprila, je umrl v Uniontown (izg. junientaun) v Združenih državah Amerike msgr. J. Blažič.
Pokojnik je bil velik podpornik „Družbe sv. Mohorja v Celovcu, pa tudi raznih drugih slovenskih ustanov pri nas, drugod v zamejstvu in doma.
DRAQI RO JAKI -
DOBROTNIKI IN PRIJATELJI!
Kmetijsko-gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu zaključi 3. majnika 1964 — tekoče šolsko leto z razstavo ročnih del, šivanja, kuharskih izdelkov ter kulturno prireditvijo.
Odrska prireditev z igro „Svojeglavna Travdi“ in drugimi točkami bo ob lepem vremenu ob pol drugi uri na prostem pred šolskim poslopjem.
Ob slabem vremenu bo prireditev v šolskem prostoru ob istem času samo za oddaljene goste. Za vse druge ponovimo prireditev v šoli ob 4. uri popoldne in ob 7. uri zvečer.
Za šolsko mladino bo prireditev v soboto, dne 2. maja, ob 3. uri popoldne.
Starši, znanci in prijatelji mladine, prisrčno vabljeni!
Q O J E N K E
Novi dokazi Moskve nasproti Pekingu
Rdeča Kitajska moti začetek medsebojnega zaupanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike — Brez Kitajske ne bo miru v Aziji
Politični teden
Po svetu
NATO-ZVEZA V DELNI KRIZI
Kot znano, je v NATO-obrambni zvezi združeno 13 držav južne ter zapadne Evrope, nadalje Združene države Sev. Amerike in Kanada.
Po nekaterih svoječasnih manj pomembnih kritičnih Stadijih, ki so Sli mimo brez kakršnih koli posledic, se nekateri sedaj zaskrbljeno sprašujejo, kaj utegne nastati, če pride do odprtega spora med članicama Turčijo dn Grčijo zaradi spopadov med Grki in Turki na Cipru.
Nemale skrbi pa povzroča članicam te zveze tudi nedavni odstop njenega glavnega tajnika, 67-letnega bivšega nizozemskega zunanjega ministra Dirk-a Stikker-ja. On je prevzel to mesto za belgijskim kolegom Pavlom Henrijem Spaak-om. Kot razlog svojega odstopa navaja Stikker svoje slabo zdravstveno stanje po lanski hudi operaciji.
Odposlanstva držav-članie so že razpravljala o izvolitvi Stikkerjevega naslednika, vendar do novega imenovanja še ni prišlo. Zaenkrat je jasno le naslednje: 1. novi gen. tajnik ne more biti državljan ZDA, kajti te imajo že mesto vrhovnega vojaškega poveljnika (general Lyman Lemnitzer); 2. ravno tako ne more biti kak Francoz, ker Ame-rikanci, ki nosijo glavno breme te Zveze, niso preveč dobro razpoloženi nasproti generalu de Gaullu zaradi nekaterih njegovih protiameriških izjav; 3. kak zastopnik Zap. Nemčije tudi skoraj ne pride v poštev, ker je nemška nadutost iz 2. svetovne vojne še vsem v dobrem spominu; 4. zastopnika Grčije oziroma Turčije trenutno tudi ne prideta v poštev zaradi krize na Cipru.
Belgija oz. Nizozemska sta to mesto že imeli (Spaak oz. sedaj odstopivši Stikker), Luksemburg in Islandija sta premajhna, za Kanado pravijo, da je preveč povezana z ZDA; Portugalska, pravijo, tudi ne pride v poštev zaradi njene premalo demokratične politike. Ostanejo torej še: Italija, Velika Britanija, Norveška in Danska.
Po dosedanjih znakih sodčč bi rada Italija posadila v to sedlo enega svojih politikov, pri čemer jo precej močno podpira Francija. Nekateri v tej zvezi imenujejo kot kandidata bivšega zunanjega ministra Gae-tana Martina. Ta italijansko-francoski načrt pa ni ostal prikrit angleško-ameriškemu bloku in Angleži so imenovali dva svoja kandidata. Ker pa je medtem postalo znano odklonilno stališče predsednika de Gaulla, SO' se Britanci in Amerikanci odločili za drugo rešitev: mesto generalnega tajnika naj prevzame norveški zun. minister Ha-loard Lange. Vendar pa, kolikor je dosedaj znano, ni Lange nič posebno navdušen pustiti svoje dosedanje službeno mesto v Oslu.
borbe proti komunističnemu prevratnemu gibanju in širjenju.
To francosko stališče izvira iz svoječas-nega predloga predstavnika de Gaulla, naj bo Južni Vietnam in še nekatere sosedne države izvzete iz vsakršne obrambne zveze in naj postanejo nevtralne. Ostale članice pa so ravno nasprotnega mnenja, trdeč, da bi predstavljala nevtralizacija zlasti Južnega Vietnama le eno novo predstopnjo za prevzem oblasti po komunistih. To je posebno poudaril ameriški zun. minister Rusk. Še ostreje pa so obsodile to de Gaullovo politiko nevtralizacije manjše države-člani-ce SEATO, ker se prav tako bojijo komunistične infiltracije oz. zasedbe.
NA KUBI NOVA NAPETOST
Konec tedna so ZDA javile, da bodo nadaljevale z izvidniškimi poleti nad Kubo, kot so javile Sovjetski zvezi že ob priliki ureditve lanske napetosti med Washingto-nom in Moskvo zaradi sovjetskih raketnih baz. S temi poleti hočejo ugotavljati, da li se Kuba zopet ne oborožuje z raketami.
Fidel Castro pa je izjavil, da teh poletov ne bo dovolil in da bodo streljali na ta letala. Zato je ameriško obrambno ministrstvo poslalo na bližnjo Florido nekaj sto reaktivnih lovskih letal in bombnikov za slučaj kubanskih napadov. Washington je nekoliko vznemirila tudi vest, da Sovjetska zveza ni demontirala vseh raketnih izstre-lilnih baz, temveč jih je 24 prepustila kubanski vojski; njene tehnike so medtem sovjetski strokovnjaki izvežbali v izstreljevanju raket.
V LAOSU ZOPET NEMIRI
Ventiane, glavno mesto Laosa, je bilo pretekli teden prizorišče upora in nemirov. Neka manjša skupina desno usmerjenih oficirjev okoli generala Nosavan-a je prisilila nevtrdlistično vlado k odstopu in je ministrskega predsednika Souvanna Phou-ma zaprla; oblast je začasno prevzel nekak revolucijski odbor laoške narodne vojske, ki zahteva od predsednika Phoume reorganizacijo in razširjenje vladnega kabineta;
šele pod tem pogojem mu bodo pustili spet opravljati predsedniške posle.
Zahodne velesile (Francija, Vel. Britanija in ZDA) kot tudi Sovjetska zveza pa se s tem državnim udarom ne strinjajo in želijo, da bi Souvanna 'Phouma zopet prevzel predsedniške posle v prejšnjem obsegu, kot je bilo določeno v dogovoru v Ženevi leta 1962, ker se sicer bojijo, da je obstoj laoške države ogrožen.
NOVA DRŽAVA V AFRIKI
Pretekli teden sta vladi južnovzhodnih afriških republik Tanganjike in Zanzibara nepričakovano sklenili združiti se v „dr-žavno zvezo“. To je bilo uradno javljeno v glavnem mestu Dar es Salaam-u, ko sta predsednika obeh držav, Julij Nyereve (Tanganjika) in Abeid Karume (Zanzibar) podpisala tozadevno pogodbo in sta izjavila, da naj bo ta združitev kot uvod in simbol za vsesplošno združitev afriških držav.
V soboto sta parlamenta obeh držav to pogodbo odobrila in je nova državna zveza Tanganjika - Zanzibar stopila v veljavo opolnoči med soboto in nedeljo. Republika Zanzibar ima pribl. 300.000 prebivalcev, Tanganjika pa 9,200.000.
NA CIPRU
nikakor noče biti miru, temveč se je proti koncu tedna situacija ponovno zaostrila. Pri medsebojnih spopadih med Turki in Grki, ki so bili posebno ostri na prelazu Kyrenia, severno od glavnega mesta Nikozije, je našlo smrt petnajst Turkov. V oboroženi spor so morale poseči varnostne čete OZN.
Avstrijska varnostna skupina — 31 mož (od teh je 9 oficirjev) — je že nastopila službo in sicer so bili posamezniki podeljeni po več policijskih postajah. Generalni tajnik OZN U Thant je pozval tudi nekatere druge države, naj pošljejo nekaj svojih policijskih oziroma rednih vojaških čet na Ciper kot okrepitev tamkajšnjih dosedanjih varnostnih čet in so se nekatere države (n. pr. Švedska, Danska) že odzvale temu povabilu. U Thant še vedno upa, da se bo posrečilo upostaviti red in pomiriti duhove, kar seveda želi tudi vsa svetovna javnost.
in pri nas v Avstriji
OVP V PORASTU NA SALZBURŠKEM
Nedeljske deželnozborske volitve na Salzburškem so dejansko prinesle nekoliko presenečenja. Najprej poglejmo volilne izide (v oklepajih zadnje deželnozborske volitve 1. 1959): FPO 23.785 (30.843) glasov, 4 (5) poslanskih mandatov; KPO 2370 (3426) glasov, 0 (0) mandatov; ČVP 90.210 (82.768) glasov, 15 (14) mandatov; 9P0 82.176 (73.842) glasov, 13 (13) mandatov. Razen teh je na novo imela svojo listo EFP (Evropska federalistična stranka, ki pa je dobila le 2382 glasov in nobenega mandata.
medtem ko SPO predlaga, da šele po šestih letih. Tudi v nekaterih drugih točkah je predlog socialistov nekoliko strožji kot od OVP: tako n. pr. naj se koristniku pri določanju pokojnine upoštevajo vsi njegovi prejemki (iz javnih in zasebnih služb!). Nadalje je treba zvišati tudi višino prispevkov za pokojninski sklad najmanj na 1090.
No, bomo videli, na kakšni osnovi se bosta zedinili obe stranki — upamo pa, da na vsak način v korist državne blagajne oz. naroda.
POGODBA MED MOSKVO
IN VARŠAVO PODALJŠANA
Ob priliki nedavne proslave 70-letnice rojstva min. predsednika Nikite Hruščeva v Moskvi je bila prijateljska pogodba med Poljsko in Sovjetsko zvezo podaljšana za nadaljnjih dvajset let. Hruščev je ob tej priliki v svojem govoru „vzel na piko“ bonn-sko vlado, češ da še vedno hoče revidirati meje nasproti Poljski in Sovjetski zvezi. Hkrati je zahteval čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, kajti dokler te ne bo, obstaja v srednji Evropi največji izvor vojne nevarnosti.
Nadalje je Hruščev zopet ostro napadel kitajske komuniste, rekoč, da ima eden njihovih voditeljev ,,v glavi črve, ki se v njej zvijajo in vrtajo; on si domišlja, da ima v rokah usodo vsega sveta".
FRANCIJA ZOPET PO SVOJI POTI
Pred dnevi je bila na Filipinih v njihovem glavnem mestu Manili konferenca držav SEATO <= južnovzhodnoazijska obrambna organizacija, ustanov, leta 1954), katere članica je tudi Francija in jo je zastopal njen zunanji minister Couve de Murville.
Na konferenci so med drugim razpravljali tudi o komunističnem prodiranju — zlasti v Južnem Vietnamu — in o učinkovitih protiukrepih. V zaključnem poročilu je bilo sklenjeno, naj bi SEATO-zveza vzela Južni Vietnam pod svojo zaščito. Ob tej točki je zastopnik Francije Couve de Murville izjavil, da on ne soglaša s tem predlogom. To francosko zanikanje je vzbudilo nemajhno začudenje med ostalimi članicami SEATO, ker se dobro zavedajo važnosti
S pridobitvijo približno 8000 glasov ni Avstrijska ljudska stranka ohranila samo svojega vodilnega mesta, temveč je dobila še en poslanski sedež več. Največ izgube so utrpeli pri teh volitvah ..svobodnjaki" (FPO) in sicer nad 7000 glasov in en poslanski mandat, (če pa upoštevamo, da je pri teh volitvah bilo nad 17.000 novih volivcev, je FPO dejansko še več izgubila.) Zanimivo je tudi omeniti, da svoj četnti mandat brani le z enim samim glasom, kar se tudi redko kdaj zgodi pri volitvah. Ta mandat bi sicer pridobili 'socialisti, ki so tudi dobili okoli 8300 glasov več. Tudi komunisti so od svojega že itak pičlega števila glasov pri teh volitvah ponovno izgubili dobrih 1000 glasov.
Kot izgleda, torej le ni bila zastonj predvolilna kampanja, o kateri lahko trdimo, da je bila ena najbolj močnih in najbolj živahnih izmed vseh dosedanjih volitev. Saj se niti najvišji politiki niso ustrašili naporov dn so imeli volilne shode skoraj v vsakem količkaj večjem kraju.
MINISTRSKE POKOJNINE
so v zadnjih dveh tednih precej razburile duhove politikov — zlasti onih obeh vladnih koalicijskih strank. Gre za novelizacijo teh pokojnin, ki seveda nikakor niso ravno nizke in so za državno blagajno nemajhna obremenitev. Obe stranki sta si v načelu edini, da je treba določbe glede upravičenosti do ministrske pokojnine poostriti oz. deloma omejiti.
Kar se .tiče podrobnosti, predlaga OVP, da naj nastopi upravičenost do pokojnine šele po 5 letih službe (doslej že po treh letih),
SPOR V SOCIALISTIČNEM TABORU
zavzema vedno ostrejšo obliko. Že svoj čas smo poročali o sporu v vodstvu stranke, katerega vkljub različnim posredovanjem vidnih strankinih mož dosedaj še ni bilo mogoče poravnati, temveč se je celo še zaostril.
Glavni kamen spotike je tako zvani problem notranjega ministra Olaha. Nastala sta dva tabora: manjši simpatizira z ministrom Olahom, večji pa mu je nasproten. Na Olahovi strani so med drugimi: zunanji minister dr. Kreisky in dunajski podžupan Slavik. Nasprotniki so precej številnejši. V njihovih vrstah so ministri Broda, Afritsch in ing. Waldbrunner ter nekateri poslanci.
Ta borba je nekaj časa potekala bolj skrito; že nekaj tednov sem pa vedno močneje prihaja v javnost tudi po časopisih. Tako je Olah napadel dr. Broda v nekem manjšem listu, dr. Broda pa je precej ostro napadel ministra Olaha in trdil, da mu manjkajo mnoge potrebne kvalifikacije, ki jih naj ima dober politik. Vse tako izgleda, da se vodstvo SPČ prizadeva spraviti Olaha iz vlade. Na drugi strani pa je treba o-meniti, da ima Olah močno zaslombo v delavstvu, in to iz časov, ko je bil predsednik Avstrijske delavske zveze. Tako so n. pr. ,,Obersteirische Nachrichten", socialistični tednik, ki izhaja v izrazito delavskem predelu (Knittelfeld), pred kratkim zapisale: ,,Dejstvo je, da stoji avstrijsko delavstvo enodušno in z vsem zaupanjem za (ministrom) Olahom!" — No, v bližnji bodočnosti bomo videli, kaj se bo iz tega ,,skuhalo".
SLOVENCI
domu bi po snetu
Nadškof — pesnik
Novi ljubljanski nadškof dr. Pogačnik je pcsni-ška du5a. V mladosti je priobčeval pesmi v „Pla-memi”, v dijaškem „Mentorju”, v „Domu in svetu”, v „Treh labodih”, celjski „Mladiki„ in „Kriiu na gori”. Leta 1931 jih je izbral za droben zvezčič na 80 straneh z naslovom „Sinje ozare” in jih izdal pri Druibi sv. Mohorja v Celju. Porazdelil jih je v štiri skupine pod zaglavji: ,Jaz, Bog, Zemlja, Človek”.
Voščilo ljubljanskega stolnega kapitlja
Stolni kapitelj ljubljanski je vernikom predstavil novega nadpastirja z lepim |>opisom njegovega življenja in zaključil:
„In prav ko je zasedel prestol ljubljanske nadškofije, so sc začele izvajati prve liturgične novosti, sadovi vesoljnega cerkvenega zbora. Iz koncila je. izšel novi nadškof in koncil je po njem zaživel med nami. Naj bo pod njegovim vodstvom ljubljanska nadškofija in ves slovenski svet deležen mogočne verske obnove v vesoljni Cerkvi!__”
Pravoslavni bogoslovci v Ljubljani
Na letošnji praznik sv. Tomaža Akvinskega je vrni ki delegacija pravoslavnih bogoslovcev iz Beograda lanskoletni obisk ljubljanskih bogoslovcev v Beogradu. Z njimi je prišel tudi profesor dogmatike dr. Stojan Goševič. Bili so gostje ljubljanskega semenišča. Udeležili so se slovesne službe božje v stolnici, kateri je prisostvoval tudi pravoslavni paroh pravoslavne župnije v Ljubljani g. Šimic. Po maši so se udeležili slavnostne akademije v seme-niški dvorani. Naslednji dan so si ogledali po Gorenjskem razna umetniška dela mojstra Plečnika ter prisostvovali zelo lepi ljudski zborni maši na Homcu pri Kamniku.
Rajbelj
Pomlad prihaja tudi v ta naš rudarski kraj Kanalske doline. Zadnji teden je sneg znova pobelil pokrajino, a ni obstal. To leto je smrt pobrala žc kar pet upokojenih rudarjev v starosti od 60 do 77 let. Najstarejši rudar v vasi Tomaž Cuder, ki mu je že 84 let, pa še vedno vidi brez naočnikov brati naše liste in Pratiko. Kajbeljski rudnik potrebuje kvalificiranih moči. V Italiji jih ni dobiti zadosti. Zato se je ravnateljstvo obrnilo po delavce čez mejo, v Jugoslavijo. Prvih deset je bilo že sprejetih.
Duhovniške spremembe v ljubljanski nadškofiji
Dosedanji dekan loške dekanije Matej Tavčar sc je zaradi bolezni odpovedal tej službi. Na njegovo mesto je bil imenovan Mclhior Golob, župnijski upravitelj v Škofji Loki. — Odpovedal sc je župniji Borovnica pri Ljubljani župnik Ciril Jerina in bil imenovan za župnijskega upravitelja v Žabnici. Borovniško faro je pa prevzel jezuit p. Mihael žužek. — Na župnijo Škocjan pri Turjaku je resigniral Janez Zupančič. Tako je dosedanji začasni upravitelj te župnije Ivan Mramor postal pravi upravitelj. — V Šmartinu pri Kranju na Gorenjskem je postal kaplan Ciril Merzelj, ki je bil doslej v Toplicah.
Natečaj RAI-a za slovenska dramska dela
V ponedeljek, 20. t. m., ob 19. uri je ravnatelj tržaškega sedeža RAI-a, dr. inž. Gnido Candussi umestil komisijo natečaja Italijanske Radiotelevizije za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Komisija, kateri predseduje poverjeni profesor za slovenščino ua padovanski univerzi prof. Martin Jcvnikar, in jo sestavljajo prof. Jože Peterlin, mons. dr. Jojze Škerl, prof. dr. Josip Tavčar ter dr. Zorko Harcj, je ugotovila razveseljiv odziv na natečaj in je določila postopek za oceno 19 dfl> ki tekmujejo za razpisane nagrade.
Program slovenske skupnosti
Slovenska skupnost, ki sc bo udeležila 10. maja deželnih volitev na Tržaškem in Goriškem, je objavila svoj program. V političnem delu poudarja program, da je najpomembnejša naloga slovenskega predstavništva v tem, da bo doseglo točno opredelitev manjšinskih pravic v Imliji. Program Slovenske skupnosti zagovarja nujnost, da morajo deželni zakoni sprejeli naslednje zahteve: pravico uporab® slovenščine in proporcionalno število slovenskih uradnikov v javnih upravah na vsem področja, kjer prebivajo Slovenci; zastopstvo v vseh organizmih in komisijah javne uprave; ustanovitev slovenskih strokovnih šol in tečajev vseh vrst in stopenj; zaščita ozemlja, kjer prebivajo Slovenci pr«1* spremembam etničnega sestava; uradno priznanj® slovenskih krajevnih imen in postavitev dvojezičnih napisov, kjer prebivajo Slovenci; javna podpora in uporaba javnih naprav za kulturne, vzgojne 5p«rl' ne in dobrodelne slovenske organizacije; uredi otroških vrtcev, osnovnih šol in slovenskih srednjih šol narodnim potrebam manjšine.
ŠTIRJE SLOVENSKI SKAVTI PRIPOVEDUJEJO:
BILI SMO V
Ravenna je mesto mozaikov. In to povsem drži. Pri ogledu cerkve sv. Vitala in pri grobnici Galle Placidie smo to na lastne oči ugotovili. Ko smo prišli v cerkev, ki je zgrajena v šesterokotu, smo opazili, da jo popravljajo. Varuh je takoj prišel in nas bolj daleč od sten zadrževal — mislil je, da ne bi kak kamenček mozaika izginil v naših žepih. Pa je bil strah res odveč.
Zavzeli smo hitro svoje prostore in se odpeljali kaikih 12 km liizvan mesta gledat baziliko sv. Apolinarija. Bazilika je iz 6. stol. Bogata predvsem po svojih mozaikih. Ker je bilo le malo časa na razpolago, so fotografi nervozno skakali, da so kaj ujeli v svoje škatlice.
Spet na široki cesti, ob cesti lične vile, pensioni, razna igrišča, campingi, vse kaže, da je tu letoviški kraj in da se tu marsikdo ustavi, ki ima kaj več pod palcem, da preživi svoj dopust. Pot nas je peljala preko Rimini, Pescaro do Fano, kjer smo krenili na desno proti Asiziju. Ko smo zagledali Adrijansko morje, smo se razveselili, kot nekoč Grki, ki so zaklicali: „Talata, ta-lata. — Morje, morje!11 Morje je bilo zelo razburkano, zlasti ob obali. Drugače pa je bilo v daljavi lepo zelenkastomodro. Na robu so lepe vile, hoteli, pensioni in obširni pinjevi gozdovi. Tu se je občutila zgodnja pomlad. In iz Fane smo krenili na desno v Apenine. Tu je bilo tudi že lepo zeleno, palme, oleandri in drugo južno drevje.
Pot proti Asiziju nudi veliko užitka — vinogradi in polja, vmes pa posejane hiše. Tu smo srečali prva cvetoča drevesa — marelice in mandeljne.
Kmalu nas je zajel mrak. Želeli smo kmalu priti na cilj. Zagledali smo mesto na gori v samih lučicah. „Asizij,“ je zaklical vodnik. Malo pozneje smo se ustavili pred veliko cerkvijo ob pol deveti uri. Bazilika Porciunkula. V poleg stoječem samostanu smo dobili prostore za prenočišče. Potem smo se zbrali v cerkvici, ki stoji sredi bazilike. Pripovedujejo, da je to tista cerkvica, ki jo je sam sv. Frančišek lastnoročno popravil, ko je slišal glas s križa: „Fran-čišek, popravi mojo cerkev!11 Tam smo torej imeli nedeljsko mašo. Skavti so brali trpljenje Jezusovo skupaj z mašnikom. Vsem je ostal ta prostor najbolj v spominu. Od tu tudi porciunkulski odpuste^, ki ga lahko dobimo 2. avgusta. Porciunkula ne pomeni drugega kot majhen del, ki so ga papeži naklonili sv. Frančišku. Petje je v obširni baziliki lepo odmevalo.
Večerja se nam je kar prilegla, še bolj pa mehka postelja. Dan je bil res naporen.
V ponedeljek je bilo treba hitro iz postelje, ker je bila maša zgodaj napovedana. Vsi smo se zbrali ob določeni uri v majhni cerkvici, katero obdaja velika bazilika. Po maši nam je pater Mario razložil in pokazal znamenitosti bazilike. Vsega si ni mogoče zapomniti. Najbolj se nam je vtisnila v spomin kapelica Frančiškove smrti, kjer je prosil svoje brate naj ga polože na zemljo in tedaj je še enkrat zapel sončno pesem svojemu Stvarniku in Očetu v zahvalo za vse, kar mu je naklonil, ko ga je njegov oče razdedinil.
Po zajtrku hitro v avtobuse in na ogled v cerkev sv. Damijana. Tu je živela sv. Klara s svojimi sosestrami, potem ko se je odločila, da bo zapustila svet in se posvetila fiogu. Cerkev in majhen samostan zapustita v človeku neizbrisen vtis. V okolici smo videli prve oljčne nasade. Lomili smo vejice ter jih vtikali za klobuke. Nudil se nam je lep razgled proti Porcijunkuli.
Malo višje na hrilbu stoji bazilika z grobom sv. Klare. Velika cerkev. Tam kažejo križ, s katerim je govoril sv. Frančišek. Podobice je delila klarisa, sestra je bila zagrnjena tako, da ni videla nobenemu v oči 'n tudi mi nje ne. Podobico smo prejeli sko-Zl železna zamrežena vrata.
In od tu kakih 800 m više smo po ozkih Jelicah prišli do bazilike, kjer je grob sv. Frančiška, Asiškega ubožca. To cerkev, ki Je trodelna, s samostanom opravljajo mino-^i ali črni frančiškani, Porcijunkulo pa frančiškani v rjavi obleki.
2a pojasnitev je dobro, da omenimo tole: Sv. Frančišek je ustanovil red, ki se je po ^stanovitelju imenoval frančiškanski red. . 0 sv. Klari je ustanovil red za ženske — 'menujejo se klarise — in za ljudi obojnega sP°la, ki žive v svetnih poklicih, pa tako /,Vani tretji red sv. Frančiška. Pozneje sta Se odcepila dva prva reda frančiškanov, ki
a hotela bolj strogo živeti. In ti se ime-Ppjejo minoriti in kapucini.
(Jliimi
V Asiziju opravljajo frančiškani Porciun-kulo, cerkev sv. Damijana in sv. Klare. Baziliko z grobom sv. Frančiška pa opravljajo minoriti. Da se ločijo med seboj, nosijo frančiškani rjavo obleko, kapucini isto, le da si pustijo rasti brado, minoriti pa črno
Med potjo je nekdo povedal šalo: „No-ben kapucin ne more priti v pekel — je rekel. — Zakaj ne? — Ker če po nesreči pride v pekel, mu brada zgori in tedaj postane frančiškan.11
Baziliko sv. Frančiška nam je razkazal minorit. Zgornja bazilika je polna lepih fresk, vzetih iz življenja sv. Frančiška. V sredini srednje cerkve je grob sv. Frančiška. Pod njo pa je še kripta. Sv. Frančišek je zaščitnik volčičev, to je najmlajša sku-

Pred mogočnim kolosejem
pina skavtske organizacije. Po neki legendi 'je sv. Frančišek ukrotil volka, da ni več trgal kmetom ovc. Povsod, kjer smo gledali kipe sv. Frančiška, na vrtovih ali na hodnikih so krog njega letale grlice, ki so bile zelo domače. Neka grlica je imela gnezdo v njegovem naročju, in ko smo šli mimo, se niti zmenila ni za nas.
Kmalu po kosilu, ki so ga nam pripravili v Porciunkuli, smo se poslovili od Asizija in odhiteli proti Rimu. Šofer je zelo dobro vozil in vreme je bilo lepo. Družba je bila dobro razpoložena in kmalu je zaklical voditelj: ,.Glejte, cerkev sv. Petra!11 Vsi smo gledali v napovedano smer in iskali obrise kupole. Še malo in bomo na cilju.
Zavili smo na desno in spet na levo in se peljali skozi mesto na svoj cilj. Pred nami
Meseca februarja je praznoval naš rojak, štirikratni doktor Johannes Ude svojo 90-letnico. Rodil se je v šoli v Škoci-janu. Njegov oče Peter je bil namreč tukaj učitelj in je bil iz Solčave (gor. Savinjska dolina — Slovenija). Njegova mati pa je bila rojena Vresnigg (Breznik) iz Železne Kaple.
Torej je on popolnoma naš rojak, samo da je bil njegov oče, ko je bil naš Ude še čisto majhen otrok prestavljen v Šmarjeto pri Noreji na Gornjem Štajerskem. Tu je torej slavljenec kot otrok živel v popolnoma nemškem vzdušju in okolišu in se tako ni mogel zavedati, da je Slovenec.
Po končani gimnaziji je študiral v Rimu na Gregorianski univerzi filozofijo in prejel že po treh letih doktorat iz filozofije. Potem je nadaljeval svoj študij na bogoslovni fakulteti in postal doktor bogoslovnih ved. V Rimu je bral tudi prvo mašo, leta 1900. Njegova žeja po znanju pa je bila tako močna, da je na Graški univerzi končal še tretji doktorat iz naravoslovja. Nato so ga poklicali na Graško univerzo, kjer je poučeval kot redni profesor.
Poleg svojega poklica pa se je še nadalje izobraževal, tokrat v pravniških vedah in postal dr. jur. (izg. doktor juriš = je doktor prava), torej že njegov četrti doktorat.
Svojega znanja pa Ude ni podajal samo svojim učencem na visoki šoli, ampak je to tudi zapisal, tako da je dostopno slehernemu, ki se zanima za njegovo znanstveno delo.
je bilo vse polno vozil, tako smo se le s težavo premikali naprej. Zagledali smo obzidje in mejo vatikanske države in nato še trg sv. Petra z baziliko. Pomahali smo in se odpeljali naprej. Danes ni časa za ogled. Jutri na svidenje.
Končno smo se ustavili pred napisom ..California Garden11. Izstopili smo, pobrali svojo prtljago in šli skozi vhod.
California Garden ali po naše kalifornijski vrt je kraj z dvanajstimi hišicami in v vsaki hišici je 6 sobic s 3 ali 4 posteljami. Hišice so iz lesa. Vsaka hišica ima ime po kakšnem ameriškem mestu, kot na primer: San Francisco, Los Angeles itd. Med hišicami rastejo veliki eukalipti, tako da res 'sliči vsa okolica parku. Kmalu smo se razmestili kljub majhnim zaprekam, se umili, okrepčali in šli k počitku.
V torek zjturaj smo sveži dn dobro spočiti vstali prvič v Rimu. Po kratkem jutranjem športu smo se umili, zajtrkovali in zasedli hitro avtobuse. Program bo treba iz-« vesti, vsak trenutek je dragocen. Avto se je ustavil pred Kolosejem. Skozi stebrišča smo prišli v areno. Ob pripovedovanju vodnika, bogoslovca z Germanika, nam je živo stopila pred oči zgodovina ogromne stavbe, preganjanje, mučenje kristjanov prav v teh prostorih.	(Dalje prihodnjič)
SLOVENCI PO SVETU ČESTITAJO
Dne 28. aprila letos je minilo 75 let, kar je bil v vasi Vrbnje, župnije Mošnje v neposredni soseščini božje poti Marije Pomočnice na Brezjah rojen Ivan Avsenek, najvplivnejši gospodarstvenik, najmočnejši poznavalec gospodarskih in finančnih vprašanj Slovenije med obema svetovnima vojnama. Po drugi vojni živi v Clevelandu in je med razseljenimi Slovenci znan in visoko cenjen po svojih izredno zanimivih in temeljitih uvodnikih, ki jih piše kot član uredništva Ameriške Domovine.
Mladi Avsenek je končal klasično gimnazijo v Ljubljani, trgovsko akademijo pa na Dunaju leta 1910. Takoj po končani šoli je stopil v službo Jadranske banke v Trstu, a je tam ostal komaj eno leto, kajti že v teku leta 1911 je odšel v Rostov na Donu v Rusiji kot podpredsednik Mednarodne spedicijske družbe, ki je imela svoj glavni urad v Parizu in opravljala trgovske posle — predvsem žitne — med Rusijo in Francijo. Tako se je zgodilo, da ga je prva svetovna vojna zajela v Rusiji. Po vojni se je preko Poljske in Avstrije vrnil domov.
Leta 1923 je Ivan Avsenek vstopil v trgovsko družbo Zabret Co. d. z o. z. Britof pri Kranju, ki izdeluje in prodaja laneno olje.
Hitro se je vedelo, da je Avsenek živ leksikon v gospodarskih in finančnih vpra-šanjih. Brž je postalo pravilo, da je treba v kočljivih in zamotanih vprašanjih vprašati Avseneka za svet. Postal je znan kot
Plod njegovega življenjskega dela je: 150 knjig in razprav; v kratkih 6 letih je razposlal 16.000 pisem; skupno število njegovih govorov in pridig znaša preko 4000.
Področje njegovega pisateljskega dejanja in nehanja so: filozofija, psihologija, religija, etika, sociologija, politika, gospodarstvo, življenjske reforme, živalska zaščita itd. Skratka bi rekli, da je Ude univerzalni človek v znanosti.
Glavna misel, ki prepleta in gre kot rdeča nit skozi vsa njegova znanstvena dela je
„neustrašen in brezkompromisni boj proti vojni, stalni pospeševatelj ideje brezpogojnega in totalnega svetovnega miru.“
Zapoved: „Ne ubijaj!”, je njegova glavna maksima (življenjsko pravilo), pri kateri ni nobene izjeme in nobenega izmikanja.
Za svoje ideje v življenju je mnogo pretrpel, ker ga večkrat niso razumeli ali zavestno niso hoteli razumeti. Bil je za to tudi preganjan in zasledovan. Vendar je ostal hraber, stanoviten klicar v puščavi.
In če je prevladujoče mnenje še nadalje pridigalo naši s krvjo zapisani zgodovini svoje glavno pravilo: „če hočeš mir, potem se oborožuj za vojno!” potem je Johannes Ude junaško vstal in s prepričevalno močjo svoje velike osebnosti oznanil: „če hočeš mir, potem se oborožuj za mir!”
Danes živi visoki jubilant kot duhovnik, učenjak, filozof, humanist, publicist in podobno v Grundlsee v Salzkamergutu.
Slovenska filharmonija v Celovcu
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo gostovala Slovenska filharmonija iz Ljubljane v petek, 8. maja 1964, ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Orkester Slovenske filharmonije” bo imel takle spored: M i h a i 1 Ivanovič Glinka — uvertura k operi Ruslan in Ljudmila; Uroš Krek — Koncert za violino in orkester, z znanim solistom, violinistom Rokom Klopčičem; Antonin Dvorak (izg. Dvoržak) — VII. simfonija v d-molu.
»Orkester Slovenske filharmonije” bo dirigiral Bogo Leskovic.
Tako bomo imeli po uspelem gostovanju ljubljanske Opere v Celovcu zopet priliko poslušati pri nas še drugo priznano umetniško skupino iz sosednje države.
Na ta izredni umetniški dogodek, to je na simfonični koncert »Orkestra Slovenske filharmonije”, opozarjamo že danes naše rojake iz Celovca, iz okolice in podeželja.
Vstopnice dobite v deželnem potovalnem uradu (Landesreisebiiro) Neuer Platz.
eden redkih, če ne edini, ki je že na vse zgodaj vsak dan poznal borzno poročilo New York Times. Prvi možje v podjetjih so iskali njegovega sodelovanja. Postal je član uprave Trboveljske premogokopne družbe in dolge vrste manjših podjetij, član uprave Trgovske, Obrtniške in Industrijske zbornice v Ljubljani, član uprave Ljubljanske borze, uprave Pokojninskega zavoda v Ljubljani in Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, član Banovinskega sveta Dravske banovine, predsednik Kranjske hranilnice ter član izvršnega odbora Narodne banke itd.
Leta 1927 je Avsenek zastopal Jugoslavijo pri gospodarskih pogajanjih v Ženevi, leta 1940 pa pri pogajanjih za sklenitev trgovske pogodbe v Moskvi.
Gospodarstvo mu je bilo sredstvo, nujno sredstvo za napredek družbe. Z isto vnemo kot v gospodarstvu je delal v ustanovah, ki so služile napredku kulture. Spet je mogoče omeniti samo nekatere: bil je član uprave Nove založbe, član konzorcija, ki je izdajal dnevnik »Slovenec11, aktiven član Leonove družbe, bil je med snovatelji za izdajo Slovenskega biografskega leksikona (kjer je izposloval, da o njem samem leksikon ni omenil nobene besede), med začetniki za gradnjo Stadiona v Ljubljani, sodelavec in podpornik neštetih zadružnih ustanov tja do Akademskega doma, ki je dajal streho katoliškim akademskim društvom in nekaj časa tudi Zadružni šoli za kmetske fante. V pripravljalnih odborih za Katoliške shode je Avsenek nosil skrb finansiranja kot blagajnik teh odborov. Slovenski umetniki so imeli v Avseneku svojega stalnega in zanesljivega mecena. Ne le da je sam dajal, da je njegov dom znotraj izgledal kot umetnostna razstava, tudi vse svoje funkcije je uporabil, da so podjetja dajala svoj obulus za umetniško ustvarjanje.
Naj ne mine dan, da ne bi storil dobrega dela, je pravilo takih ljudi, kot je Avsenek. Znano je bilo, da je veliko razdelil med revne slovenske študente.
V vojni in okupaciji mu je ostalo v glavnem samaritansko delo. Za slovenskimi preseljene! in izgnanci je hodil. Prenašal je denarna sredstva in drugo pomoč, od koderkoli jo je že pač mogel dobiti, in vzdrževal zveze med družinskimi člani. Reševalne naloge, ki so bile za mnoge pretežke, je on opravil. Vedel‘je, da ga imajo okupatorji na svoji proskripcijski listi. Končno je moral zapustiti Ljubljano, predno so jo okupirali Nemci. V Rimu je čakal na konec vojne, v gornji Italiji pa na preselitev v Ameriko. Tam je mogel izkoristiti svoje poznanje jugoslovanskega gospodarstva, ko je dobil nalogo, da napiše pregled jugoslovanske kovinske industrije za Mid-European Studies Center v New Yorku. Takrat je bil tudi stalen prostovoljni delavec za nove slovenske priseljence v uradu »Lige katoliških slovenskih Amerikancev.11
Zadnja leta se je z družino ustanovil v Clevelandu. Dela kot član uredništva Ameriške Domovine in uživa splošno spoštovanje vseh rojakov, ki ga količkaj poznajo. 75. leto preživlja v razmeroma dobrih in srečnih okolnostih. Bog ga živi in nam ga ohrani še mnogo let!
Modrijan Johannes Ude — 90-letnik
Ivan Avsenek — petinsedemdeseflefnik
.....Nase prireditve-----------------
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni bo imelo v nedeljo, 3. maja 1964, ob 2. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni
PROSLAVO 50-LETNICE SVOJEGA OBSTOJA,
na katero Vas vljudno vabimo.
Šmarnična pobožnost v Celovcu
Kakor vsako leto bomo tudi letos imeli vsak dan šmarnice in sicer v cerkvi novega bogoslovja (ob Lendkanalu). Ob % na 7 zvečer bo rožni venec, ob sedmih potem nagovor oz. 'šmarnično branje in nato litanije ter blagoslov.
Verniki so vabljeni, da se te lepe Marijine pobožnosti kolikor mogoče udeležijo.
CELOVEC
(Dr. Ferdo Miler — devetdesetletnik)
Dne 21. aprila 1964 je praznoval svojo devetdesetletnico naš koroški rojak dr. Ferdo Miler, odvetnik v Celovcu. Rodil se je kot sin puškarskega mojstra v Borovljah, študiral na celovški gimnaziji in dunajski univerzi, kjer je bil promoviran za doktorja prava. Po sodnijski praksi v Mariboru je odprl že leta 1907 v Celovcu svojo lastno pisarno. Medtem ko je bil med obema vojnama za odvetnika v Mariboru, je začel delovati po mnogem trpljenju izgnanstva med drugo svetovno vojno, od leta 1954 dalje spet kot odvetnik v Celovcu. Vsa svoja leta je posvečal dr. Miler skrbem našega ljudstva ter mu vsepovsod pomagal s svojim strokovnim znanjem in idealizmom. Jubilantu iskreno čestitamo.
GLOBASNICA
Prvo nedeljo t. m. smo imeli v naši farni cerkvi zopet lepo poročno slovesnost z mašo, kjer je naš rojak in sedanji pliberški kaplan č. g. Franc Hudi podelil Štefanu Gregoriču, po celi Podjuni znanemu kovaču, in njegovi izvoljenki Jerci Pečnik, Prosenov! v Mali vesi zakrament sv. zakona. Svate je spremljala v cerkev domača godba, pri veseli ojseti, ki se je nadaljevala pri šoštarju, pa so skrbeli za dobro in lepo razpoloženje zlasti še društveni pevci ter ro-žanski kvintet iz Slovenjega Plajberka. Uglednemu paru, Štefanu in Jerci, ki sta že od nekdaj vneta pevca in igralca, Štefan pa še godbenik, na njuno skupno življenjsko pot naša naj iskrenej ša voščila in čestitke.
BISTRICA V ROŽU
Pravijo, da star človek mora umreti, mlad pa more umreti. Tudi na Bistrici sta nas pretresli dve smrti. Sredi februarja smo pokopali Pepija Sohaschnig, Lencove-ga s Polane. Šele 24 let star se je hudo ponesrečil pri vrtanju, ki se vrši v Zgornjem Rožu v zvezi z graditvijo dravskega jeza in elektrarne. Hudo so prizadeti starši, ki so na tragičen način izgubili že drugega sina. Prvi se je 17-leten ponesrečil ob neki ekskurziji, ko je eksplodirala peč.
Veliko sočutja so pokazali sovaščani s tem, da so rajnega v izredno velikem številu spremili na božjo njivo, kjer ob bratu Walterju čaka vstajenja in srečnega svidenja s starši in svojci v kraju, kjer ni skrbi, solza in trpljenja.
V petek, 17. aprila, pa smo pokopali v Svečah cvetoče dekle, 17 let staro Gerti Theile iz Bistrice. Bila je absolventka trgovske šole in bi morala nastopiti službo na sodišču, ko so zdravniki odkrili na njej neozdravljivo bolezen. Edina hčerka je bila sonce staršem in starim staršem; znancem, predvsem sošolkam pa dobra tovarišica. Bila je vestna učenka, ki je tudi drugim rada pomagala v sili. Kot nevesta lepa je ležala na mrtvaškem odru, zelo veliko družic in drugih žalnih gostov jo je spremljalo v njen tihi domek, ki je ves posut z belimi rožami. Naj užaloščene svojce tolaži zavest, da je rajna rešena vsega trpljenja, ki bi jo čakalo na življenjski poti in da so ji s svojo dobroto in ljubeznijo olepšali mladost.
Naj rajna počivata v božjem miru.
2IHPOLJE
Vabimo vas na naš veliki „cerkveni shod“, ki bo letos v nedeljo, dne 3. maja, na Žihpoljah. Priložnost za sv. spoved bo od sedme ure naprej. Ob pol osmih bo prva sv. maša s slovensko pridigo in petjem. Druga sv. maša bo ob pol devetih z nemško pridigo. Ob pol desetih bo pranganje samo v cerkvi in nato slovesna sv. maša.
Pridite v obilnem številu na naše sončne Žihpolje!
n nas mT^mkem
,Kaplan Klemen11 v Celovcu
Marljivo Katoliško prosvetno društvo iz Šmihela pri Pliberku je preteklo nedeljo v Kolpi.ngovem domu uprizorilo lepo dramo predvojne ljubljanske revščine. Piscu teh vrstic je bilo dobro znano to uboštvo, ki je bilo najprej zgneteno v gramozni jami ob vodovodni cesti zadaj za stadionom. Ko se je mesto Ljubljana zmerom bolj širilo proti gorenjski strani, mestna občina pa ni mogla ali bolje rečeno ni hotela rešiti tega kočljivega socialnega vprašanja, so si stali gramozna jama z neurejenimi barakami in moderni športni stadion v hudem nasprotju.
Na eni strani uboštvo, ki nikakor ni bilo v čast beli Ljubljani, na drugi strani pa moderno urejeni stadion, ki je privlačeval tujce — katerih oko se je večkrat ustavilo na tem beraštvu — je imelo seveda svoje mnenje. Po dolgem premišljevanju so mestni očetje sklenili, da se vsa ta revščina predstavi na drugi konec mesta, da ne bo izzivala gosposke četrti, in nudila tujcem gradiva in bi talko prišla Ljubljana v slabo luč.
Na koncu ceste „Dveh cesarjev", je stala nekdaj gostilna pri Koscu. Od tam naprej je bilo že Barje ali kakor so tam imenovali ta kraj Morost. Tukaj so mestni gospodje odredili izobčencem svet, na katerem si lahko postavijo zopet svojo revščino kakor pač kateri hoče in zmore. Ta kolonija se je preimenovala po nekdaj zloglasni pokrajini ,,Sibirija" (del Sovjetske zveze med Uralom in Tihim oceanom). Kakor že rečeno, se mestna občina ni dosti brigala za ta živelj in je zato padla večina bremena na trnovsko faro. Tu je za župnika bil tedaj splošno znani socialni delavec, pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Koliko solz je ta obrisal materam in otrokom, sicer ne vemo. Vemo pa, da je Sibirija dnevno trkala na trnovsko župnišče.
Duhovščina te fare je takrat, v kolikor sem jaz poznal položaj, ogromno doprinesla k izboljšanju. Da je bilo med sibirskimi reveži precej izgubljencev, ki so se globoko pogreznili, je razumljivo, če pomislimo, da je Siribija obstojala iz ljudi, ki so bili brezposelni po večini vsled družbenega reda, ki je takrat vladal. Da se je pa vtihotapilo tudi nekaj takih, ki so iskali delo, zraven pa hvalili Boga, da ga niso našli, je tudi umevno.
Tem so se pridružili še tako imenovani „štolkglajzarji“, tako so namreč imenovali priložnostne delavce na tovornem kolodvoru, ki so iztovarjali premog iz vagonov ter pridno praznili kozarce.	v
To je bila organizirana družba, ki ni trpela lepih oblek. Kdor je stopil v ta krpg, je moral računati, da ga bodo slekli, če je bil še slučajno dostojno oblečen. Izkupiček je šel za špirit, katerega so uničevali pozimi v različnih beznicah, poleti pa so se naslanjali na ograjo ob reki Ljubljanici, kjer je krožila steklenica s tem vražjim strupom.
Ko smo gradili mesarske stojnice, smo večkrat opazili pijančke, ki so ob ograji izgubili ravnotežje in se po nasipu zvalili v mokri objem smrdeče Ljubljanice, ki pa je imela v sebi zdravilne snovi za te bolnike. Da bi bil kateri utonil izmed teh pacientov, mi ni znano. Vedeli pa smo, da prisluženi denar ni prišel v iSibirijo, in če je prišel v bližino, je zadnja para ostala v gostilni Kosec. Doma pa je bila družina prepuščena sama sebi. ženske, ki so se zapisale vragu, so se pečale z nečednim poslom, otroci pa so beračili. In če jim ni uspelo prinesti domov tega, kar so njih pokrovitelji zahtevali, so bili primorani stegniti roko tudi po tujem blagu.
Bilo je dosti Resmanov in njegovih pomagačev, toda največ takih omahljivcev, ki so čakali samo tega, da bo od nekod kar sama priletela pečena piška v usta kot v Indiji Koromandiji. Bilo pa je tudi nekaj Trpinov, ki so bili že tudi blizu pogube, pa so se s stisnjenimi pestmi ustavili grehu in naposled našli tudi Boga.
Srčna hvala g. Karin Mauserju, ki je tako lepo orisal te ljudi. Zahvala gre pa tudi šmihelislkim igravcem, ki so se potrudili, da so nam pokazali delček nekdanje ljubljan-
ske revščine. Igra je bila dobro podana in zasluži najlepše priznanje. Režiserju, prosvetnemu garaču g. Vinku Zaletelu, ki je stal takrat, kot kaplan Klemen med bara-karji in opravljal delo krščanskega usmiljenja, kličemo še: „Na mnoga leta!"
Nedeljske prireditve se je udeležilo mnogo duhovnikov iz vseh treh dolin: Podjune, Roža in Žile.
Med udeleženci smo videli tudi: mil. g. kanonika Aleša Zechnerja, dekana preč. g. Filipa Milloniga ter predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka z gospo.
Prireditev je otvoril predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablat-nik, ki je izrazil posebno veselje nad dobro udeležbo. To je dokaz, kako spoštujejo koroški Slovenci pisatelja Karla Mauserja.
Pisateljevo delo je še posebej orisal č. g. Vinko Zaletel, ki je pomagal nekdaj kot duhovnik lajšati trpljenje ubožcev Mauser-jevega romana in igre ,,Kaplan Klemen".
K. R.
Pozdrav pisatelja Mauserja
V tem času, ko so požrtvovalni šmihclčani gostovali z odlično pripravljeno igro „Kaplan Klemen” že na več naših odrih in nazadnje v Golovcu v Kolpingovi dvorani, nam je pisatelj Man ser poslal pismo, ki ga v celoti objavljamo.
Dragi prijatelji!
Srčno rad bi bil z Vami v tem trenutku in ob slikah na odru obudil spomine na Kaplana Klemena. Skoraj bo že 25 let, kar sem zadnjič videli Jakopina, Sernjavskija, Trpina in Resnika in skoraj bo 15 let, ko sem napisal Kaplana Klemena. Dolga doba je že to, kajne, toda še danes mi dobro
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV:
dene, da sem napisal Kaplana Klemena, napisal v času, ko sem živel še med vami. Vedno mi je bila v srcu iskrena misel: Če ne bi bil rojen na Gorenjskem, bi želel biti rojen na Koroškem. In to še vedno čutim. Nazadnje: moja mati je bila rojena v Celovcu in krščena v cerkvi sv. Egidija. Moj stari oče je bil tedaj v fremdu, kakor so rekali stari ljudje. Na nek način sem vendarle vaš človek. Užival sem nekoč gostoljubje rajnega gospoda Piceja v Šmihelu, gospod Podgorc me je navduševal za povest o sveti kamen-ski gospej, ob razvalinah leonštajnskega gradu ise je rodil moj Puntar Matjaž, pri znamenju nad Zilsko Bistrico Velika rida, v župnišču pri župniku Antonu Zemlja in Mrtvi rod.
Bog ve, kolikokrat mislim na vas vse na tej daljni zemlji, kjer zdaj živim. Kolikokrat sem v duhu že bil na pranganju v Rinkolah, kjer sem enkrat bil, kolikokrat sem bil že na štehvanju, ki sem ga videl na Bistrici. V preprostosti Vašega življenja je velika sila, Vaš jezik je moj jezik, Vaši običaji moji običaji.
Tako zelo si želim, da bi mogel zdaj biti z Vami in reči nekaj besedi — reči nekaj besedi o zvestobi zemlji in jeziku, o zvestobi starim navadam, o trdni sklenjenosti rodov, ki so živeli pred Vami in še vedno z Vami žive. Vse je živo, kar je ljudsko, vse živo, kar je naše in bo živelo, dokler bomo ljubili in za naše spoznali. Ljubezen nikoli ne omaga, vidi dobro na obzorju, ko hudo še traja, ljubezen nikoli ne odneha, nikoli ne popusti in v njeni sili se raztopi vsako malodušje. Nov rod Vam raste iz slovenske gimnazije, mladi umetniki rasto iz Vas. Daj Bog, da bi vsi ti nikoli ne pozabili, da jih je ljudstvo v hudih krčih rodilo in da so mu mnogo dolžni. Naj bi povezanost novega in starega rodu okrasila veliko slovensko hišo s srečo in z veseljem.
Bog blagoslovi vse Vaše napore in vso Vašo zvestobo. Pozdravljam vse igralce in režiserja, ki so se mučili s to preprosto igro in pozdravljam vse, ki ste v tem trenutku v dvorani.
V	duhu sem z Vami in z Vami ostaja
Vaš vdani
Mauser Karel,
V	Clevelandu, 14. aprila 1964.
Narod poje o Mariji
(Koncert 10. majnika 1964 v Celovcu)
Nadaljujemo s pregledovanjem pesmi našega naroda o Mariji. Za roko je prijela fanta, ki je v vojski padel, in ga peljala „gor v nebo". Za roko se je držal Matere narod v žalostnih — a tudi v veselih dneh, kar je pač najlepši izraz njegove srčne povezanosti z njo. Tako je ne pozablja na svatbi: vse je v veselem razpoloženju, praznične obleke, bogato obložene mize, godba, smeh, šale in zdravice — vmes pa kaj domače zazveni:
Vse sorte zdravice zdaj vunkaj gredo, a slišati take do zdaj še ni b’lo: od naše preljube Device, ki nam je sprosila to vince.
In v pesmi si pripovedujejo pojoči svatje o tisti „ohceti“ v „Kan’ Galilejski", na kateri „so b’li Marija in Jezus in tisoč ljudi" in je Jezus spremenil vodo v vino. In to je še danes povsod za še večje veselje:
Sedaj ga pa dajmo en glažek al’ dva na čast Mater’ božje in Svefga Duha, na slavo Marije Device, ki nam je sprosila to vince.
In kako slovesno, s posebnim obredom pričenjajo s plesom na svatbah še danes na primer na Suhi, na vzhodnem koncu naše dežele. Slišali pa bomo primerek takega slovesnega uvoda v ples iz zapadnega dela naše dežele, od Zilje, kjer tudi še danes prav po starem obredu začenjajo „visoki rej" ppd lipo na vasi.
„Bog nam daj en dober čas ta prvi rej začeti!
Kdor je z Bogom, Bog je z njim, sam Jezus je Marijin sin.
Prav tako pričenjajo s posebno obredno pesmijo sploh celo izvencerkveno praznovanje ob „žegnanjih“ še danes na primer v Žabnicah, ki privre vsa množica ljudstva iz cerkve in fantje s pušeljci dvignejo pod lipo tisto svojo:
K’ sem jaz puob’č led’k, vasiev.. .“
S tako obredno pesmijo bo otvoril pevski zbor tudi ta koncert:
Prelepo je ravno polje, po polju mi en fantič gre, pa on si poje tak’ lepo,
kot da bi igral na žvegljo.
Marija ga je srečala, prelepo ga je prašala:
„Oj fantič, kaj si tak vesel, kaj si tak lepo pesem pel?"
„Kaj bi ne bil tako vesel, da san pri sveti maši bil!
Pa tam san videl Jezusa,
Marijo, isvetga Jožefa".
*
V zadnji skupini narodnih pesmi o Mariji so pesmi pripovednega značaja. O pesmih pripovednega značaja pravi že stari raziskovalec narodnih pesmi, profesor J. Scheinigg, da nosijo pečat starodavnosti. Ko prebiraš te pesmi o Mariji, se ti to mnenje kar samo od sebe ponuja. Najbolj pri tej:
1.	Moj tovariš je po svetu šel.
Moj tovariš je po svetu šel.
2.	Saj mi je še obetal prit, vendar dolgo ga neče bit.
3.	Dolgo, dolgo že hodita, vendar srečno le prideta.
4.	Jaz pred Jezusom tam sem stal, Mi hudič je dol grehe bral.
5.	Me j’ Marija tolažila:
,,Nič ne boj se, o grešnik moj!"
6.	Skupaj z angelcem skleneta, vraga v pekel prikleneta.
Pesem gotovo ni v celoti ohranjena, pred seboj imamo le odlomek neke bolj dolge. Zato je marsikaj na njej in ob njej nerazumljivega in se vprašuješ, kdo je „tovar’š", kdo sta tista dva, ki „dolgo že hodita", kdo je tisti ,,jaz“, ki je „pred Jezusom tam stal"-Na taka in še druga vprašanja bi moral dobiti jasen odgovor, da bi pesem dodobra razumel. Vendar že iz teh odlomkov spoznamo to, da ob tej pesmi narod razmišlja o velikem človekovem življenjskem potovanju tja do zadnjega cilja, kjer ga čaka materina tolažba.
Druga pripovedna je tale:
Mladi mežnar zjutraj vstane in gre jutranje zvonit in na pragu se sestane z mater’ božjo Marijo.
(Dalje na naslednji strani)
_ Pri nas na Koroškem .
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Mežnar jo ponižno vpraša:
„Oh Marija, kam ti greš?"
„Jaz grem s fare poličanske, tja na faro bistriško."
Mežnar jo ponižno vpraša:
„Kaj ti pa pri nas fali?“
Al’ ti manjka .sveč v oltarju, al’ ti manjka svetih maš?“
„Men’ ne manjka sveč v oltarju, men’ ne manjka svetih maš, men’ le manjka prave hvale, pri Poličancih je ni.“
Mežnar jo ponižno prosi:
,,Ah Marija, ostan’ pri nas, jaz bom dal na oznanilo, naj te pridejo častit."
' „Ce bom pa pri vas ostala, v vel’k oltar nazaj ne grem.
Pod zvonikom prebivala, gnade talala ljudem."
Ob tej pesmi si živo predstavljamo, kako mati svojemu otroku, s katerim je poromala recimo na Žihpolje, razlaga, zakaj je tam pri vhodu v cerkev (in v marsikateri cerkvi pod zvonikom) kip žalostne Matere božje. Drugo, kar nam pesem podaja, je pogled v dušo naroda in njegovo vernost: tega, kar si dolžan Mariji (in Bogu), ne moreš odkupiti z denarjem za sveče ali za maše. Ali ne sodimo včasih preostro, krivično o vernosti našega ljudstva?
*
„Kaj pa pojete?" me je vpraševala mež-narjeva mama iz Doba še tedaj, ko je bila že pnildenjena na smrtno posteljo im jo je vendar še vedno zanimalo društveno življenje. Saj mi je pravila, s kakim navdušenjem se ga je sama udeleževala v svojih mladih letih, ko je bilo še vse težje kot danes.
„Mama, učimo se za koncert, same Marijine bomo peli," sem ji odgovoril.
„Res? Boste peli tudi tisto „Voda teče...“? Koliko smo svoje čase to pesem prepevali!
Res, tudi to 'bomo slišali na koncertu. Celo v dveh enačicah, na dve različni melodiji, da se prepričamo, kako prav je povedala mežnarjeva mama, kako priljubljena je bila nekoč ta pesem. Saj številne enači-ce ene pesmi dokazujejo, da jo je narod rad pel, da mu je bila vsebina pesmi posebno pri srcu. Vsebina pesmi „Voda teče" je zgodba o človeku grešniku — zgrevaniku, prevevajo jo pa elementarna religiozna čustva in dejanja, spreobrnjenje v kesanju in pokori.
V velikih, mogočnih črtah in v znani stari, a čisto svojsko občuteni in podani simboliki suhega in ozelenelega drevesa se nam odkriva v tej pesmi zdravo versko jedro slovenskega ljudstva. Nič mehkužnosti, nič površnosti, nič barantanja. Kar je bistveno važno, moraš storiti. Pa sam tega ne zmoreš, pomaga ti milostna Mati, a ne z nebistvenim, neobveznlim, sladkobnim govoričenjem, temveč z resnim navodilom, ki ti kaže pot v odrešenje:
„Teci, teci, grešni človek, tja k drevesu suhemu.
Tamkaj kleči, tamkaj moli, da se drevce ozeleni."
Še bolj kot pesem o človeku — zgrevaniku, pa je morala biti nekoč priljubljena pesem o Mariji, ki gre ali ,,raz vaško stran na štajersko" — ali „na svete 2alostne gore" — ali „z Vogrskoga" — ali enostavno „na božjo pot". 2e ti primerki kažejo številne enačice te pesmi. Pa to še niso vse. 2ivo nam bo pokazali koncert pestrost teh enačic, saj jih je kar pet na pet različnih melodij na programu. Enačice in številne različne melodije ene in iste pesmi iz najrazličnejših krajev, koder biva slovenski rod, nam priča, kako globoko se je dojmila našega naroda podoba Marije, ki mora v begunstvo, na beg v Egipt, kajti ta dogodek iz Marijinega življenja je bržkone vir za vso fantazijo, ki jo razvija ljudstvo ob ustvarjanju te pesmi. Ob enačicah moremo slediti razvoju, ki ga je imela ta pesem. Naš koroški rojak in veliki znanstvenik, prof. dr. Ivan Grafenauer pravi, da je najstarejša oblika te pesmi, ki nam je še ohranjena, ona iz Zilje. Naj sledi tukaj, kolikor pač mogoče, besedilo pesmi same:
Marija vzdigne se noj gre, noj gre na svete 2alostne gore. Marija j’ do vode pr’šla,
brodarja lepo prosila.
,,Prepelji me za božji Ion, za božji Ion, nebeški tron."
,,Jaz ne peljam za božji Ion, pa tud’ ne za nebeški tron.
Peljam te le za tol are, za ruše, zlate, rumene."
Marija vzdigne se noj gre, noj gre v silne te vode.
Tako daleč Ziljska. Enačice pa pripovedujejo dalje:
Marija sveti križ stori, naravnost čez morje hiti.
Pred njo se je razgrebalo, za njo se je zagrebalo.
Mornar začne najprej vozit, al’ barka se začne topit.
„Pomaj, pomaj, Marija ti,
Marija sedem žallbsti."
Marija mu pa govori:
„Ne morem jaz pomagati.
Pomagajo naj krajcarji in tisti beli zeksarji!"
Še nadalje se enačice spet ločijo. Po enih se zaključujejo z moralnim naukom:
Poslušajte, ‘kristjani vi:
Tako se vsakemu godi,
Tako se vsakemu godi,
Kdor prav Marije ne časti.
Po drugih enačicah mornar, čigar hiša gori, še najprej prosi: Marija naj bi ,se usmilila in ogenj ugasne. Druge pa še spet vedo, da se mornar v sili spreobrne, ladja se dvigne iz vode in plava dalje. Spet se priključi moralni nauk — to je že prav moderna enačica, ki z današnjim izražanjem končuje pesem:
Se vsmili Jezus grešnikov, se 'ti usmili revežov.
Gospoda Ijluibi le Boga in ljubi svoj’ga bližnjega.
Saj niso vse le krajcarji in tisti beli zeksarji.
Nam več velja še božji Ion, nam ljubši je nebeški tron.
Tako se konča ta pesem z izpovedjo, da je nad materialnim svetom še drugi, duhovni in nadnaravni svet.
Kakor se na prvi pogled zdi, da bo koncert nekako dolgočasen, češ da bo ponavljal iste pesmi, isto besedilo, moramo reči: saj prav to bo mikavnost koncerta, ker bomo nekako lahko gledali pestrost, s katero je obdal narod v eni in isti pesmi podobo Matere, tako po izvedbi pripovedovanja kot po muzikalni strani, pa tudi nekako razvoj, ki ga je naredila ta pesem. Ziljska se glasi še v starih cerkvenih tonih, marslikdo bo rekel, da je v molu. Druge pa v nam danes domačem ritmu in duru.
S tem pregledom pesmi koncerta naj bi se olajšalo ali pa še povzdignilo razumevanje za naše stare kulturne zaklade, iz katerih nam odseva narodova duša. Morebiti se nam bo ob teh pesmih in tem koncertu dvignilo tudi spet zanimanje za eno ali drugo od njih, da jo bomo sprejeli v vrsto onih naših narodnih, ki jih dandanes bolj radi pojemo, morda bo tudi v naših dušah odjeknila spet ona struna, ki samo rahlo še brni med modernim šumom, kakor da nismo potomci naroda, ki star je dolgih tisoč let, naroda, ki moder je ko kralj Matjaž.
Narodna noša na koncertu 10. V.
Kako pa naj bi sicer bilo? Narodne, same narodne pesmi, kaj se poda k njim kot praznični okvir boljše kot pa narodna noša? Modernega bo sicer okoli nas dovolj, dvorana, obleke. Zato bodo dekleta zbora, ki bo pel ta koncert, nastopila v narodni noši, in ker je zbor iz Podjune, kajpada v podjunski narodni noši. Blago za to nošo je bilo posebej tkano in barvano. Barvano pa tako, kot je to všeč našim očem: živo, bujno, ne motno dn hladno. Pripomogla je do blaga znana tvrdka Janesch v Celovcu, obleke je pa izdelala skrbno in čedno šivilja-mojstrinja Huterjeva v Sinči vesi. Tako naj bi tudi v zunanjem okviru imel koncert kar se da narodni pesmi primerno obliko. Tako se bo tudi najlepše skladal z namenom: podajati iz davnega kulturnega zaklada narodovega našim časom in stremljenjem novih pobud, da bodo novi časi organsko rasli iz naših tal ali pa, če že sprejemamo veliko novosti od drugod, da pri tem ne pozabimo na svojskosti, temveč našo tradicijo harmonično spojimo z moderno dobo.
Boljše hlajenje
EG
‘.N
v '	-	•.

Vsa živila ostanejo okusno sveža. Hfajonje v AEG-SANTO pomani varčevanje dana rja.-AEG-hladilniki SANTO s prostornino od 115 do 2QO litrov. Širok zmrzovalni prostor ! Magnetsko tesnilo! Velik'ohlajevalni prostor z normiranimi merami vkljub jvarčevanju s prostornino'!
Trojni srebrnomašniški jubilej v Celovcu
V nedeljo, 19. aprila, so obhajali v tukajšnji kapucinski cerkvi trije gg. patri svoj srebrnomašniški jubilej in sicer gvardijan
p. I-Ieribert Gradi, p. Marko Horegs in p. Hildebrand Urdl.
Nekoliko pred 9. uro dopoldne se je razvil iz samostana v cerkev slavnostni sprevod, v katerem so dve majhni deklici in en deček nosili na blazini tri srebrne venčke — simbol jubileja — in cvetje ter so nato v cerkvi s pomembnimi deklamacijami orisali lepoto in važnost duhovniškega stanu.
Pri nato sledeči slavnostni sv. maši, katero je daroval č. g. gvardijan ob asistenci ostalih dveh jubilantov, je bil navzoč tudi prejšnji gvardijan — p. Berthold, ki je sedaj že nekaj let v kapucinskem samostanu v Linzu. 'Slavnostni govornik p. Emilijan Faustmann iz Gmundna je v svoji kratki, a jedrnati pridigi prikazal veliko pomanjkanje duhovnikov oziroma redovnikov. Glavna misel njegove 'pridige je bila v poudarku, da je „najbojše komaj dobro za Boga", hoteč s tem reči, da je napačno naziranje onih, ki mislijo, da naj gre v duhovniški oziroma redovniški stan oni, ki sicer ni spo-
Slovensko prosvetno društvo v Štebnu v Podjuni vabi na koncert, ki bo v četrtek,
7.	maja, ob 20. uri zvečer v prosvetni dvorani.
Vsi prisrčno vabljeni.
soben za kak svetni poklic. Nato je prikazal neumorno delovanje vseh treh slavljencev: p. gvardijana kot skrbnega vodje’ samostana in sipovednika, p. Hildebranda kot dobrega pridigarja (tudi v televiziji smo že nekajkrat v zadnjem času imeli priliko občudovati njegov pridigarski dar v uri „duhovnega nagovora") ter p. Marka kot vzornega spovednika in tolažnika ubogih in bolnih.
Slovesnost je pri sv. maši povzdignil cerkveni zbor: ob spremljavi manjšega godalnega orkestra je pel Haydnovo mašo „sv. Janeza od Boga" pod veščim vodstvom njegovega dirigenta g. majorja Pucherja. — Slovesni Te Deum in blagoslov sta zaključila to lepo slavje, ki so se ga udeležili številni verniki in prijatelji tuk. kapucinskega samostana.
Tudi mi se pridružujemo vsem dobrim željam slavnostnega pridigarja in želimo vsem trem slavljencem še mnogo zdravih, blagoslova polnih let pri delu za reševanje duš v vinogradu Gospodovem!
ŠKOCIJAN
(Razveseljivo popoldne)
nja vrednih zgledov. Povzročiteljica tega trpljenja je bila hudobna tašča Urša.
Izvedba te igre je precej težka in zahteva izvežbanih igralcev. Tu ne smemo prezreti vloge junaške Jerice. Ona je odlično rešila to vlogo, ker se je popolnoma vživela v snov te igre. Isto velja tudi za zlobno Uršo in moža Petra. Ne mislimo pa zapostaviti tudi drugih igravcev, ki so lepo izvedli svoje vloge. Predvsem pa moramo priznati za lepo prestavo vse priznanje g. Wrulichu kot požrtvovalnemu režiserju in odličnemu pevovodji. Pretresljiva igra in njena izvedba je globoko segla v duše gledalcev, ki so tako lepo in pazljivo sledili razvoju. Njihove rosne oči so nam bile priča te moje trditve.
Uvodoma je pozdravil udeležence g. ured-dnik Janko Tolmajer. V svojem nagovoru je poudarjal važnost, potrebo, vrednost dandanes, da človek obvlada več tujih jezikov. Največjo neznačajnost pokaže pa ta, ki zavrže svojo materino govorico. Neznačajnost človeka se pa pojavlja pri takih tudi v drugih priložnostih, okoliščinah. Na žalost se opaža ta žalostni, pogubni pojav tudi v naših krajih. Veliko naših letoviščarjev se čudi temu pojavu. O tem sem sam priča.
Udeležba je bila nad pričakovanjem. Prišli so tudi od daleč. Med občinstvom je bilo slišati splošno pohvalo: „Nismo vedeli, da imajo Radiše tako izvežbane in sposobne igravce... Škocijan je še daleč za njimi... Ni nam žal, da smo prišli gledat.
Radiški pevski zbor je zaključil svojo uspelo prireditev z veselo pesmijo. Nastopil je moški zbor, s solopetjem svojega požrtvovalnega pevovodje. Iz vsebine je odmevalo in se tudi poudarjalo, da se je cel dogodek razvijal in srečno končal pod mogočnim vodstvom Marije, v katero je Jerica stavila vse svoje močno upanje. Zato so pevci, spremljani od gledalcev igre, zadovoljni in veseli za lepo popoldne, dvignili svoje glasove in zadonela je lepa udomačena silovenska pesem: Marija, stkoz življenje".
Domači g. župnik Koglek so se veseli zahvalili radiškim gostom z radostnim vzklikom: „Še in še na svidenje,,.
DRAŽBA RUMENEGA GOVEDA V ST. VIDU OB GLINI
Drugi spomladanski sejem ..Živinorejske zveze” za rumeno govedo na Koroškem bo v torek, 5. maja, v hali za rejo živali v št. Vidu ob Glini.
Na sejem bodo prignali: 40 bikov in iiO krav (pretežno breje telice).
Vse živali so potomke iz. Nemčije uvoženih £ran-kenskih bikov (Franken = severni del Bavarske) Prignane živali so popolnoma zdrave.
V ponedeljek, 4. maja, ob 13. uri bodo govedo ocenjevali. Dražba sama pa se bo začela v torek, 5. maja, ob 10. uri dopoldne.
Po precejšnjem presledku je zopet zavladalo tretjo povellkonočno nedeljo v naši farni dvorani novo življenje.
To nedeljo nas je obiskala radiška prosveta in priredila prav lepo, poučno igro: „Počeni prstan". Pisatelj te igre mi ni znan. Ako hočemo biti nepristranski v oceni igre, moramo priznati, da je jako poučna.
V igri se prikaže v lepi obliki ljubezen, požrtvovalnost, poštene, značajne ženske, ki zapusti svoje majhno dete in moža, da si ohrani mirno vest pred Bogom in poštenost pred ljudmi. Veliko je pretrpela v odsotnosti od svojih v teku petih let. V sodobnosti nam primanjkuje takih posnema-
MOTORNE VERIŽNE 2AGE
(Motorkettensagen)
znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer in Solo naročite najceneje pri domači tvrdki
Johan Lontfek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Eberndorf
Telefon 01237 246
Ugodni plačilni pogoji — tudi na obroke. — Priložnostni nakup že rabljenih žag.
Z/\ MLADINO
INPROS VETO
.Nihče me ne razume"
Od kod zavedna mladina ...
Ena najbolj bolečih ran na telesu slovenskega dela Koroške je pojav, da otroci slovenskih staršev vedno bolj „po nemši mar-njajo". Saj niso redke vasi, ko slišimo, da starejši med seboj samo po slovenje govorijo, a njih otroci pa jo ne de v šoli, temveč tudi na cesti ali pri igranju „po nemški dajejo11. Da je tako, je gotovo mnogo kriva naša šola, kjer otroci skoro nič slo-venjega ne slišijo, zlasti ne iz ust učiteljstva.
Da ima otroško Okolje v javnosti, ki je ponemčeno, močan vpliv na otroka, je še nekako razumljivo. Nekaj povsem nenaravnega pa je, da mnogo staršev s svojimi malimi otroki govori največ po nemško. Tako postaja za take otroke „materina“ beseda ne več tista beseda, ki jo v resnici mati igovori in je njena rodna govorica, temveč nekaj nedomačega, nelastnega. Kako pač mora biti v duši takega otroka, ko sliši, da v družini vsi govore med seboj z besedami, ki iso njemu tuje. Ali se tak otrok še čuti, da je njih otrok ...
Nekateri starši opravičujejo to svoje nenaravno ravnanje z izgovorom, da mora njih otrok znati nemško, da mu bo lažje v šoli. Toda stara izkušnja uči, kar more vsak pravičen učitelj tudi potrditi, da se slovenski otroci mnogo boljše nauče pravilne nemščine v ljudski šoli, če jih niso s slabo nemščino že prej pokvarili starši.
Toda zakaj to razmišljanje ob gornjem naslovu članka? 2e v članku ,,Kam se mladina usmerja" je bilo rečeno, da je prvi temelj človekove rasti družinsko okolje. Kar mlad človek v družini sliši in vidi, to se najgloblje vtisne v njegovo dušo. In prav v tem je velik vzrok, da je pri nas toliko mladine, ki je versko in narodno nezavedna, indiferentna, ker v družini mlad človek ne dobi tega, kar mu je za njegovo zdravo rast v versko in narodno zavednega človeka potrebno. S tem namreč, da vzbudijo starši v mladini ljubezen do vsega, kar je krščanskega in slovenskega, jo že v nežni mladosti naučijo slovenske govorice, molitev in pesmi, ji dali občutiti lepoto slovenskih navad in verskih običajev, jo vpeljali v prvo črkovanje slovenskih besed, ji dali v roke zgodbe svetega pisma ali molitvenika, s tem postavljajo najtrdnejši temelj njeni ljubezni do doma in naroda.
Iz teh osnov zdrave in naravne vzgoje bo mladina sama nadaljevala z veseljem, zaupanjem in ponosom svojo pot v smeri naravnega razvoja v jasno gledanje na vprašanja življenja z vidika vere in narodne pripadnosti. Taka mladina se bo zato rada odzvala vabilom katoliških organizacij in bo sodelovala na sestankih, prireditvah in drugih akcijah v versko-narodnem duhu. Ti pripomočki, ki so dopolnilo k družinski
Večina mladih ljudi se danes pritožuje, da jih starejši ne razumejo. Starši, profesorji in tudi duhovniki so sicer ljudje, ki vedo veliko in imajo življenjske izkušnje, toda mladine druge polovice XX. stoletja baje ne znajo razumeti. Današnja miselnost in okusi so različni od prejšnjih, tako da mislimo, da je samo sedanje nekaj vredno. Starejši pa nas menda ne razumejo in ne znajo čutiti z nami. Mnogi mladi ljudje se zato čutijo prav nesrečne.
Mislim, da je to pretirano in ni nujno. V družini, kjer se starši zavedajo svojih dolžnosti in so otroci deležni skrbi in toplote, ne more biti nikoli trenja med generacijami. Isto velja tudi za organizacije in druge skupnosti.
CHARLIE CHAPLIN STAR 75 LET
Menda res ni filmskega igralca, ki bi v svojem življenju žel toliko uspehov kakor znameniti filmski komik Charlie Chaplin. Čeprav nastopa že dolga leta v filmu, je še vedno privlačen in privablja smeh do solz s svojimi originalnimi nastopi. Pred kratkim je obhajal svojo 75-letnico življenja in 'je še vedno čil in poln dovtipov. Bavi se trenutno z mislijo, da izda svoje spomine. Sicer pa skrbi za svojo številno družino; pred par leti je dobil desetega otroka.
Chaplin pomenja za film izredno osebnost. 2e leta 1917 je dosegel izredne uspehe, saj mu je nekaj njegovih filmov prineslo 25 milijonov dolarjev. Chaplin je imel kar svoij filmski atelje, za katerega je sam pisal besedila, sam je snemal in tudi kar
vzgoji, bodo postali v kritični razvojni dobi mladini nujno potrebni. Cesar namreč ne morejo od mladega fanta, dekleta čestokrat doseči starši,-v tem zlahka vpliva prijatelj, svetovalec, predavatelj, tiskana beseda, družba, organizacija. Usodne važnosti je, kakšne so te. Ne moremo zato razumeti staršev, ki ne storijo vsega, da se njihova mladina pridruži katoliškim organizacijam, ki edine morejo naši mladini nuditi s svojim vzgojnim prizadevanjem to, kar današnja mladina tako potrebuje.
Razumljivo je, da novi rodovi hočejo novih doživetij, materialnih in duševnih. Toda vse te novosti, ki so seveda nujno potrebne za napredek človeštva, morajo rasti iz starih korenin, ki so jih pognale vse prejšnje generacije. Zato moramo tudi mi, današnja mladina, razumeti starejše in sprejemati vse resnične vrednote, ki so jih uveljavili v kulturi in napredku. A tudi oni bi naj morda včasih malo bolj skušali razumeti naša prizadevanja in razpoloženje, saj ni vse, kar danes nastaja in se uveljavlja, smešno in obsodbe vredno.
Samo v soglasju med starim in novim bo mogoče doseči tisto pravo skladnost, iz katere bo lahko rastla lepa bodočnost.
sam režiral. Število filmov, v katerih nastopa Chaplin, je brez števila in so še vedno hvaležen repertoar na filmskih programih.
Chaplin je bil rojen leta 1889 v Londonu kot sin igralske družine. Največ je preživel v Ameriki, od koder se je leta 1952 vrnil v Evropo in živi sedaj v Švici. Pri njem je še njegova žena, ki je hčerka znamenitega ameriškega dramatika 0’Nella, in otroci. Svojo vilo ima Ob 2enevskem jezeru v mestecu Vevey.
O Chaplinu je težko izreči točno opre-delbo, kaj je pravzaprav bil. V njem se namreč druži izreden komik s pikrim satirikom in oster tožnik s smehljajočim modrecem.
„CLEOPATRA“, NAJSLABŠI FILM
Mnogo je bilo že napisanega o monumentalnem filmu „Cleopatra“; kajti ob njem je bilo toliko zapletljajev in spletk, kot morda še pri nobenem filmu do sedaj. Ogromne vsote denarja je požrlo snemanje filma in filmski igralci, a kar je najhujše, je ocena tega filma tudi zelo slaba. To pa je vsekakor slaba tolažba za filmsko podjetje, ker mu na ta način grozli finančni polom.
Tako je nek ameriški list univerze v Cam-bridgu imenoval „Cleopatro“ kot najslabši film leta ter ga ocenil kot najslabši film celega stoletja.
(Umske(ju saeta
(Hcošld
UoiCctU
O POSTANKU
OJovoneli IN Uji ž ie a
(Koroška pripovedka)
V starih časih je bilo, ko je velikanski zmaj drvel čez visoke Alpe in dirjal tudi na Kranjsko. Bil je tako silen in ogromen, da se je sesula vsaka gora, kamor je stopila njegova mogočna taca.
Sedanji trg Tržič takrat ni stal tam kakor dandanes, ampak na južni strani Košute. Ko je lomastil zmaj čez Karavanke, je stopil tudi na Košuto. Zaradi njegove teže so se krhale velike skale in zagrmele v dolino ter sesule nekdanji Tržič. Prebivalci so se deloma naselili v novem Tržiču, kjer zdaj stoji, deloma pa v Borovljah na Koroškem.
Po zgodovinskih listinah je bil leta 1348 velik potres. Tedaj se je odcepil tudi del Dobrača, zasul Podklošter in mnogo vasi v Ziljski dolini.
URA
........................
Kdo pa sta ta bratca dva, ki noč in dan potujeta in se nikjer ne ustavita, v krogu se vrtita, drug drugega lovita?
Prvi je majhen — ure lovi, drugi je velik — minute podi. Mali je len, se komaj premika, nič ga preveč po svetu ne mika.
Veliki pa nič ne hrani nog, v eni uri preteče pot okrog in okrog. Ko malega sreča, se niti eno sekundo ne ustavi. Mimo steče, lepo ga pozdravi in reče:
„Pohiti, bratec ti, pohiti, čas beži!“
UGANKA
Duše nima, brez skrbi je, srca nima, vendar bije, nima nog, gre okrog.
Henrik Sienkiewicz:	18
OBLEGANJE
~ Ous n e (j at'e
V siužbi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Istočasno pa so se mnogi vojaki, izkoriščajoč premirje, stiskali še bliže k zidovom, ne da bi prenehali se rogati, zasramovati, kleti, izzivati. Cele trume so se pomikale gori; stali so tako na gosto, kakor bi se pripravljali na naskok.
V tem pa Kmitic, katerega niso vkovali, kakor je prosil, res ni mogel več zdržati in je izstrelil iz topa v največji kup s takim uspehom, da je položil vse one vojake, ki so bili nasproti žrelu. Bilo je to kakor geslo, zakaj takoj so brez povelja, da, proti poveljem zaigrali vsi topovi, počile vse ri-sanice.
Švedje, ki so bili izpostavljeni ognju od vseh strani, so začeli z vpitjem in tuljenjem bežati od trdnjave, gosto padajoč po poti.
Carnecki je priskočil h Kmiticu.
„Ali veš, da dobiš za to kroglo v glavo?"
„Vem, saj mil je vseeno! Naj me!...“
„Če je tako, pa meri dobro."
Kmalu pa mu je vendar zmanjkalo cilja. V švedskem taboru je medtem nastala velika zmešnjava. Bilo pa je jasno, da so Švedje prvi prekršili premirje, da je moral sam Miiller dati Jasnogorcem prav.
Še več, Kmitic sam ni pričakoval, da je najbrž s svojimi streli rešil življenje obema redovnikoma, zakaj iz njih se je Muller dodobra prepričal, da so redovniki bili pripravljeni žrtvovati oba sobrata za korist cerkve in samostana. Streli so mu pri tem
zabili v glavo tudi misel, da ne zasliši iz samostana nič drugega razen podobne grome, čim pade z glave poslancev le en las.
In drugi dan je povabil oba ujeta redovnika na kosilo, naslednjega dne ju je pa poslal v samostan.
O. Kordecki je jokal, ko ju je zagledal, vsi so ju objemali in strmeli, ko so slišali iz njiju ust, da imajo zahvaliti svojo rešitev baš onim strelom. Prior, ki se je poprej jezil na Kmitica, ga je takoj poklical k sebi in rekel: „Jezil sem se, ker sem mislil, da si ju pogubil, toda najbrž te je navdahnila najsvetejiša Devica. To je znak njene ljubezni; veseli se!..
„Oče, najdražji, ljubljeni, ali ne bo več pogajanj?" je vprašal Kmitic, poljubujoč mu roke.
Toda komaj je izpregovoril te besede, komaj je končal, že se je oglasila pri vratih tromba in nov Mullerjev poslanec je prišel v samostan.
Bil je to gospod Kuklinovski, polkovnik prostovoljnega prapora, ki se je vlačil za Švedi..
V tem polku so služili največji veternja-ki brez vere in časti, po večini 'krivoverci, kot luteranci, arianci, kalvinisti. S tem se je razlagala njihova prijaznost do Švedov. Toda v Mullerjev tabor jih je gnala zlasti želja po ropu in plenu. Ta drhal je bila sestavljena 'iz žlahte, preganjancev, ljudi, ki so zbežali iz ječ in iz 'rabljevih rok, iz družbe obešenjakov, ki so se rešili vrvi. Bila je nekoliko podobna nekdanji Kmitičevi družbi, le da so se Kmitičevi ljudje bojevali kakor levi, ti pa so rajši ropali, posiljevali po dvorih plemkinje ter razbijali hleve in skrinje. A tudi Kuklinovski ni bil podoben Kmiticu. Starost je pobelila njegove lase, obraz je imel naguban, predrzen, nesramen.
Nenavadno izbuljene in grabežljive oči so kazale nasilnost njegovega značaja. Bil je to eden tistih ljudi, ki so radi razuzdanega življenja in neprestanih vojn izgubili vsak čut vesti. Takih ljudi se je po tridesetletni vojni mnogo potepalo po vsej Nemčiji in Poljski. Bili so pripravljeni služiti vsakemu in mnogokrat je le slučaj odločil, na katero stran so stopili.
Domovina, vera jim je bila popolnoma neznana. Poznali so le vojaško življenje. V njem so iskali zabave, koristi in pozabljenja. Ko pa so se odločili za kak tabor, so vendar služili precej zvesto, to pa iz neke vojaško-razbojmiške časti. Tak je bil tudi Kuklinovski. Strog pogum in neizmerna trmoglavost sta mu pridobila ime med postopači. Lahko mu je bilo tedaj nabirati ljudi. Svoje življenje je preslužil pri raznih vrstah orožja in v raznih taborih. Bil je na Siči 'ataman16; vodil je polke na Valaško in v tridesetletni vojni je zbiral v Nemčiji prostovoljce. Kot .poveljnik konjenice si je pridobil nekaj slave. Njegove krive noge so kazale, da je večjidel svojega življenja prebil na konju. Bil je suh kakor treska in' od razbrzdanega življenja nekoliko upognjen. Na vesti je imel mnogo krvi, prelite ne le v vojni. Vendar po naravi ni bil popolnoma slab. Včasih je imel tudi plemenite nagibe. Bil pa je pokvarjen in nesramno predrzen. V pijanosti je večkrat govoril svojim zaupnim tovarišem: „Zgodilo se je marsikaj, radi česar bi me morala strela udariti, a me ni udarila."
Ta nekaznjenost je storila, da ni verjel v pravičnost božjo in v kazen ne le v tem živ * 17
io Sič = (kozaško središče v Ukrajini; ataman = kozaški poveljnik.
17 Astrologi so iz zvezd prerokovali bodočnost.
Ijenju, temveč tudi po smrti ne, ali z drugimi besedami ni verjel v Boga, verjel pa je vendar v hudiča, v čarovnice, astrologe17 in alkimiste.
Nosil se je po poljsko, ker je smatral, da je ta kroj za konjenika najbolj primeren. Le brke si je strigel po švedsko in jih česal navzgor. Pri govoru je zmanjševal vse izraze kakor otrok, kar se je čudno slišalo iz ust takega vtelešenega hudiča in okrutne-ža. Govoril je mnogo in širokoustno, ker se je očividno imel za znamenito osbbo in za prvega konjeniškega polkovnika na svetu.
Muller, ki je sicer v širšem pomenu spadal med ljudi podobne vrste, ga je zelo cenil; zlasti ga je rad videl pri mizi poleg sebe. Sedaj pa se mu je sam ponudil za pomočnika, zagotavljajoč, da pridejo redovniki po njegovi zgovornosti kmalu do pameti.
Kmalu potem, ko je Muller poslanca dal zapreti, se je gospod Zamejski, mečnik sie-radski, osebno odpravil v Mullerjev tabor in prej zahteval talca. Muller je poslal Kuklinovskega. Gospod Zamejski in o. Kordecki pa ga vendar nista sprejela kot enakovrednega človeka.
Od tega časa je čutil Kuklinovski, ki je bil užaljen v svojem samoljubju, smrtno sovraštvo do braniteljev Jasne gore in je sklenil, da jim bo kolikor mogoče škodoval.
Odšel je torej kot poslanec, prvič radi samega poslanstva, drugič pa, da bi si vse ogledal in vrgel tu pa tam kako slabo seme. Ker je bil že od nekdaj znanec gospoda Carneokega, se je napotil torej k vratom, ki jih je stražil on. Toda gospod Carnecki je baš spal in zastopal ga je Kmitic. Ta je gosta sprejel in ga spremil v zborovalnieo.
Kuklinovski je z izkušenim očesom pogledal na gospoda Andreja in takoj mu je padla v oči ne le njegova postava, marveč
P * I * S * /^s
R * A
J
Kako so šli Butalci v Beljak po solato
Butalcem je pošla solata in je bilo to nerodno ne le za kuho in za igospodinje, nego tudi za butalski žep, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar so prišli v trgovino po solato in jim je od stotaka ostal drobiž, in to ni bilo redkokrat.
Pa so moževali in nazadnje sklenili: ni drugače, treba vzeti obmejno prepustnico in z njo v Avstrijo po zelenjavo, kajti je tam lepša in cenejša. Dejali so: pot da bo dolga in da vzamemo salamo in kruh s seboj, da ne bodo trošili šilingov po restavracijah. In še za stran švercanja so moževali, ali bi kazalo vzeti kaj več dinarjev na pot, kot je dovoljeno, kajti je carina neznansko sitna in so na meji vsake sorte pregledi.
Je dejal najpametnejši: „Stotaki se najbolje menjajo. Veste kaj, dajmo vsak svoj denar Piškurjevemu Ražmu, največjo ima številko čevljev, lepo naj spravi stotake pod podplat in ne bo taka škoda, če ga cariniki dobe, kajti bodo pobrali denar samo enemu, drugače pa se zna pripetiti, da ga pobere dvema ali vsem.“
Pa so sklenili, da je ta beseda modra, in so kupili povratno karto za Vlak in se odpeljali.
Vozili so se skozi tunel dn mimo dveh carin, da so prišli v prekrasno mesto Beljak. Tam je zelenjave, da pokajo izložbene šipe od nje in se tej zelenjavi pravi Gemiise.
Tam zelenjavo tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst mrež zelenjave vsak: solate, paradižnika, cvetače, paprike in kar je še take reči, in so Beljačani jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba za denar.
Butalci pa so bili silno zadovoljni in so stopili še po drugih trgovinah, da zapravijo prišvercani denar — potem bi krenili zopet domov.
Pa je bila tudi v drugih trgovinah čisto drugačna (postrežba kot v Butalah in se je Butalcem zgodilo, da so bili novi od podplatov do frizure, še preden so utegnili povedati, kaj bi pravzaprav radi. In so bili oblečeni in obuti tako lepo, da drug drugega - niso več poznali, nego so se izpraševali, iz katere občine si in kam si namenjen.
Ta reč jim ni bila všeč. Natovorili so mreže z zelenjavo, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi, kako priti mimo carine.
Sedeli so v čakalnici in tedaj se jim je zahotelo južine.
Izvlekli so salamo in kruh in ju pričeli
natepavati. K salami in kruhu gre zelenjava, postavim paradižnik ali paprika. Pa so barali v kolodvorski restavraciji in prosili natakarja za paradižnik ali dva. Ni ga imel ali ga ni maral dati ali jih ni razumel: ne v tej restavraciji ne v drugi niso dobili paradižnika ne paprike. In so suho morali jesti salamo. Ni jim dišala. Žejni so šli na vlak: salama in kruh brez zelenjave ni ju-žina!
Ko pa so se pričeli z mrežami prerivati na vlak, so se jim lica zasmejala do ušesa: „Iskali smo paradižnik in papriko po restavracijah, pa ju imamo dvanajst mrež, hvala švercanju!“
Bili so potolaženi in so se žurili proti But&lam.
Čim bolj pa so se bližali domači občini,
bolj jim je rasla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden so jih šilingi zanesli v trgovine, so bili še pravi, potem pa so se izpre-vrgli.
Pozno zvečer so dospeli v Butale in izstopili iz vlaka. S strahom je vsak stopil v svoj blok, ponižno pozvonil in vprašal, ali je gospodar doma.
Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja da ni in da je šel v Avstrijo.
Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: „Hvala švercanju, pravi sem! če bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi zvedel, kdo da sem in kam naj se obrnem. Se pokojnine bi mi, rajtam, ne prizna!i!“
Im so bili zelo veseli in ko so jih izpraševali, kakšno mesto je Beljak in ali je po-stavnejše od Butal, so dejali: „Kaj bo po-stavnejše — niti enega kupa snega ni več na cestah, da bi človek za njim počenil, kadar je nuja!“
Milčinski - Novak
Karel Rojšek:
ŠTEMPIHAR
Gospod graščak je pa takoj velel, naj neseta culo s tobakom v klet. Rečeno, storjeno. Past za grešnika je bila nastavljena, tako je namreč gospod računal, da bo Joža šel po tobak v klet, za njim pa se bodo težka vrata zaprla. Na Jožetovo glavo je bilo baje že gotova vsota razpisana. Tlest-nil je gospod z jezikom, pomel Si roke in mislil na nagrado. Res je bil graščak lisjak, toda tukaj se je zmotil.
Jožeta je rodila kmečka mati, to je res, toda v nevarnih situacijah se je Jože še zmiraj znašel poprej kot katerikoli drugi. Ko se zbudi in ne vidi tobaka v veži, povpraša krčmarja, kje da je, nakar mu ta pove kako in kaj. Jože pa naravnost pred graščaka. Hej žlahtni gospod, dajte mi tobak nazaj! V kleti doli leži, kar pojdi ponj. Ja, vi že pravite tako gospod, ampak to je čisto drugače. Kdor je tobak v klet shranil, naj ga še gor prinese, in pri tem pogledal prežlahtnega, kot bi se za Grintovcem zabliskalo. Gospod se je bal osvete, velel hlapcema, da sta culo s tobakom zopet privalila iz kleti, ker je pač poznal Štempiharja. Mož se prikloni, prime z roko za culo, jo vrže čez ramo, se obrne h graščaku in pravi: „No, gospod pa buhlonaj, da ste mi tobak tako dobro Shranili in odide.
Nekoč so ga pa le ujeli in v spremstvu osmih biričev s cesarsko pošto odpeljali na Dunaj. Tam so mu visoki gospodje, ki so
že poprej vedeli o njegovi moči rekli, da če vrže medveda, mu vse odpustijo in bo oproščen. Velja, je zaklical Jože, samo medvedu morate natakniti nagobčnik, da me ne ugrizne. Gosposka je na to pristala, pripeljali so medveda, ki je stoječ bil za glavo večji od njega. Joža je zaskrbelo, kako se bo ta nenavadni boj končal. Svet križ božji in zgrabi medveda, da je neznansko zatulil in po daljši borbi tudi omahnil. Štempiharja so spustili, na veselje matere, brata in tudi tistih, ki so potrebovali njegove pomoči. Vendar na žalost tistih, ki so bili z Gregom na čelu njemu sovražni. Le ti so iskali prilike, da se maščujejo nad njim.
Nekoč so zvohali, da je v krčmi že precej nadelan, pa so ga pred oknom izzivali. Nič hudega sluteč, pomoli glavo skozi majhno okence, a v tistem hipu mu prileti smrtni udarec z železnim drogom po glavi.
Veličasten pogreb in govor g. župnika pa je pričal, da je bil priljubljen pri večini okoličanov. Pogrešali so dobrega delavca kmetje, pogrešala ga je njegova ljubeča mati, ki jo je vedno ubogal, pogrešal ga je brat, še celo tiste, ki so ga nekoč obirale, so sklonile glave. Zadnji, ki so se utrgali od groba, pa so bili brat, ljubeča mati in Kovževa Tonika.
psobcatifnita
Naj čuje zemlja in nebo, kar zdaj pobratimi pojo!
Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj.
In ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas, tu na, pobratim, roko mojo, ti pa podaj desnico svojo: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj.
Beseda dana, vez velja!
Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj!
Simon Jenko
SentiucšUi griče U
Griček je vzkipel nam sred ravnine kakor valček iz morjš globine. Cerkvica „šentjur“ na njem je ladja, ki na morju je razpela jadra.
Krog te cerkvice kipč valovi: polje, travnik, hribi in bregovi.
Zdaj se v ladjico priguga kapitan — oj pozdravljen! — ta je naš kaplan!
Že se v cerkvici zvonovi oglasijo, vabijo mornarje, ki čez val hitijo: deklice, žene, može in fante jake, naj pospešijo čez val korake —
čez poljč in breg in hribe valovite skozi sončne žarke v dol razlite, vse hiti, vse ladja bo sprejela, vse srčno bo cerkvica objela.
Sveti Jurij v božji ladji tam na gričku sulico drži ponosno na konjičku; z njo pošast peklensko bo prebodel, da tako bo zlodeju lepo zagodel...!
Vernikom je pridigal gospod kaplan kot mornarjem grešnim — kapitan: če ne boste vsi — kot sveti Jurij, vas hudič bo vzel ob zadnji uri!
Le zabodite, kot Jurij, strast telesa! — da mornarji vsi prijadramo v nebesa. Zagrmelo je veselo zdaj s topičev, da odjeknilo z bregov je, polja in vseh
gričev. M. H.
tudi vzorno vojaško obnašanje mladega junaka.
„Vojak takoj spozna pravega vojaka," je rekel dvigajoč roko h klobuku. ,,Nisem se nadejal, da imajo menihi tako izborne oficirje v svoji službi. Kakšen čin, prosim? ...“
Kmitieu, ki je imel gorečnost vsakega no-vospreobrnjenca, se je kar gabilo zlasti pred Poljaki, ki so služili Švedom; vendar se je spomnil še nedavne jeze o. Kordecke-ga in važnosti, s katero je meril pogajanja, zato je rekel hladno, a mirno: „Jaz sem Ba-binič, nekdanji polkovnik litvanskih vojsk, sedaj pa prostovoljec v službi najsvetejše Device."
„Jaz pa sem Kuklinovski, tudi polkovnik, o katerem si že moral slišati, gospod, zakaj ob času marsikatere vojne se je spominja-
lo to ime in ta sabljica (tu se je udaril po boku) ne le v Ijudovladi, temveč tudi za
mejo."
„Klanjam se," je rekel Kmitic, ,,'slišal sem že.“
„No, prosim ... gospod je torej z Litve?... Tudi tam so slavni vojaki... mi se dobro poznamo, zakaj trombe slave se slišijo od enega konca sveta do drugega. Ali si poznal, gospod, nekega Kmitica?"
Vprašanje je padlo tako naglo, da je stal gospod Andrej, kakor bi bil pribit.
„Čemu vprašuješ po njem, gospod?"
„Ker ga imam rad, dasi ga ne poznam, ker sva si podobna kakor par čevljev... in to vedno ponavljam: ljudovlada ima samo dva prava vojaka (oprosti, gospod!): mene v kraljevini, a Kmitica na Litvi...“
„Da bi te strela!" je mislil Kmitic.
Toda spomnivši se na poslanski značaj Kuklinovskega, je odgovoril glasno: „Oseb-no ga nisem poznal... Toda vstopi, gospod, zbor že čaka tam!"
Po teh besedah mu je pokazal vrata, iz-katerih je stopil duhovnik, da bi sprejel gosta. Kuklinovski je Šel z njim v zboro-valnico; poprej pa se je še obrnil h Kmi-ticu.
,,Milo mi bo, gospod vitez," je dejal, „če me pri povratku spremiš ti in ne kdo drugi."
„Čakal bom tu na vas, gospod," je odgovoril gospod Kmitic.
In ostal je sam. Čez nekaj časa je začel korakati sem ter tja z naglimi koraki. Razburila se je v njem vsa duša, a skozi srce je krožila kri, črna od jeze.
„Smola se tako ne drži obleke kakor ne-slava imena!" je mrmral. „Ta lopov, ta stari pes, ta izdajalec se drzno imenuje mojega brata in me smatra za tovariša. Oj, kaj sem dočakal! Vsi obešenjaki se me oklepajo, a noben pošten človek se me ne spominja brez studa. Malo sem še napravil, malo!... Da bi mogel tega lopova naučiti... Ni mogoče, zapomnim si ga pa de...“
Posvetovanje v zborovalnici je trajalo dolgo. Nastala je tema.
Kmitic je še vedno čakal.
Naposled se je Kuklinovski pokazal. Njegovega obraza gospod Andrej ni mogel ugledati, toda iz sopenja je sklepal, da se mu naloga nikakor ni posrečila, zakaj še do govorjenja mu je minilo veselje. Šla sta torej nekaj časa molče, medtem pa je sklenil Kmitic zvedeti resnico, zato se je namenoma delal, kakor bi sočustvoval: »Gotovo nisi ničesar opravil, gospod... Naši menihi so trdoglavi, a med nama rečeno (tu je znižal glas) — ne delajo prav, saj se vendar ne moremo braniti večno."
Gospod Kuklinovski je obstal in ga potegnil za rokav. »Torej misliš tudi ti, gospod, da ,ne delajo prav? Imaš razumek,
imaš! Menihe zmeljemo na otrobe — jaz sem porok za to! Kuklinovskega nočejo poslušati, poslušali bodo pa meče."
»Poglej, gospod, meni tudi ni zanje," je odgovoril Kmitic, »temveč za mesto, katero je sveto — ni, da bi govoril — ... zakaj čim kasneje se poda, tem težji morajo biti pogoji... Seveda, če je res, kar pravijo, da nastajajo v deželi nemiri, da začenjajo tu in tam pobijati Švede in da jim gre hanlo * * * * * * * 18 na pomoč. Seveda če je tako, bo moral Miiller odstopiti."
»Gospod, povem ti zaupno: res je, da se v deželi vzbuja želja po švedski juhi, in podobno budi med vojsko... O hanu tudi pripovedujejo! Toda Muller ne odstopi, čez nekaj dni nam pripeljejo težke topove ... Izkopali bomo iz zemlje te lisjake, a kaj bo pozneje, to bo!... Toda, gospod, ti imaš razumek!"
»Evo, tu so vrata!" je rekel Kimibic, »moram se posloviti... Morda pa hočeš, gospod, da te spremim po strmini?"
»Spremi me, spremi! Pred par dnevi ste ustrelili za poslancem!"
»Ej, kaj praviš, gospod?"
»Morda nehotč ... Toda bolje bo, da me spremiš ... Hočem ti povedati par besed."
»In jaz gospodu."
»Torej dobro."
Šla sta skozi vrata in se pogreznila v temo. Tu je Kuklinovski obstal, zgrabil vnovič Kmitica za rokav in začel govoriti: »Gospod vitez, zdiš se mi pameten in preudaren, vrhu tega pa vidim v tebi vojaka iz krvi in kosti... čemu, za vraga, držiš z menihi, a ne z vojaki?... Bolje je pri nas in veselejša družba pri čašah, kockah, z dekleti ... Razumeš? Kaj?"
Tu ga je prijel za rame.
,,To'poslopje," je nadaljeval, kazaje s pr-
stom na trdnjavo — »gori... in bedak je oni, ki ne beži iz gorečega poslopja, Gospod, mar se bojiš imena izdajice? ... Pljuni na one, ki bi te tako imenovali! Pridi v našo družbo ... To ti predlagam jaz, Kuklinovski. če hočeš, poslušaj... če ne, pa ne poslušaj... jeze ne bo radi tega. General te sprejme takoj, porok sem ti za to, meni si pa prirasel k srcu in iz naklonjenosti ti pravim to. Vesela družbica, vesela! Vojaška svoboda je v tem, da služi, komur hoče Kaj ti bodo menihi! Ako te ovira čednost, jo izpljuni! Spomni se tudi tega, da služijo pri nas tudi (poštenjaki. Koliko žlahte, koliko žlahte, koliko gospode, koliko hetma-nov... Ali hočeš biti boljši. Kdo se še drži tam našega Kazimirčka — nihče! Edino Sapieha stiska Radzivila."
Kmitic je postal radoveden.
»Sapieha, praviš, gospod, stiska Radzivila?"
»Da. Pošteno ga je naklestil tam na Pod-lesju, a zdaj ga oblega v tikočinu. Toda mi ga ne oviramo."
»Kako to?"
»Ker švedski kralj hoče, da bi se zgrizla. Radzivil ni bil nikdar zanesljiv, mislil je le nase... Pri tem pa komaj še diha. Kdor dopušča, da ga oblegajo, je že slabo z njim ... je pripomnil."
»In Švedi mu ne pojdejo na pomoč?"
»Kdo pa naj gre? Kralj sam je na Pruskem, zakaj tam je stvar važnejša ... Elek-torček10 se je do sedaj zvijal, a sedaj se ne zvije več. V Velikopoljski je vojna, Wittem-berg je potreben v Krakovu.
is tatarski vladar.
elektor = ivolilni knez. Nemškega cesarja je tedaj volilo sedem knezov.
. (Dalje prihodnjič)
STRUMP F E
Perlonstminpfe, nahtlos, ncuc Modcfar-
ben. Unser Hauspreis! ..................
Perlonstriimpfc mit eingeanbeitetcr Fer.se
und Spiitze ............................
Net/.-Perlonstrumpfe, maschenfest, stra-
paizEahig, Mode ........................
Perlon-Doppelpackung, nahtlos, 2 Paar
in gleicher Farbe ......................
Perlon, in schbner Geschenikpackung, Ta
Markenware .......................39.—
Doppclperlon, un;verwii<ytUch, jetzt auch
nahtlos ................................
Fcinkrausel, iin netter 1’lastiikkassette,
nahtlos ................................
Gesundhcitsstrumpf, ideal fiir mode Heine, stiitzend und tormend, Modcfarbe .
SCHURZEN
Tragerform, aus bunt l)edruoktem De-
korstoff ..............................
Tragerform, aus bunt i>cdrucktem Baum-
wollstoff..............................
Tragcrschiirzcn, echtfarbag bunt be-
druckt, jugendlich ....................
Frauen-Tragerschurze, Bunt- oder Blau-
dmok, extragroB........................
Cocktailschiirzen, ohne Latz, originelles
Druckmuster	. ...................
Frauensdiiirze aus la schwarzem Seidcn-
satin, komplett .......................
Dieselbe Schurze fiir besonders starke
Damen, uborgroB .......................
Kassackschiirzen aus la Baumwollstof[,
Srmellos, alle GroBcn..................
Wickelschiirzen aus buntem Baumrvoll-
stoff, ibequem weit....................
Kleiderschurzen, kurze Armel, Kragenfas-son, lose Form . ......................
9.80
12.50
15.50 25.— 33.—
29.50 14.— 59.—
12.80
15.80
23.	—
34.	—
24.	—
35.	— 57.—
Arhcitsmantel »us F.nkalon, viele Mode-
farben ...............................ab
VVickelschiirzen aus Perlonstoff, weiB oder schwarz, kurze oder lange Armel .	.	.
W A S C H E
Perlon Unterkleider, SpitzenabschluB am
Bustenteil, VViiscliefarben.............
Charmeuse-Untcrkleid, mit Baumwoll-
Spitze, schone Ausfiihrung..............
Perlon-Unterkleid in Modefairben mit Spitze am Obertedil und Saum .... Modisches Perlon-Unterkleid mit Blu-mendessim umi zarter Spitze .... Luxus-Unterkleid aus Perlon, mit dun-
klem Blumendruck........................
Waschegarnitur, reine Baumwolle, koch-
fest, feingertppt ......................
Macco-Waschegarnitur mit zvvci Schliip-
fern, la Qualitat.......................
Feine Garnitur, Ilemd mit Spitze, Hose
mit veratiirktcm Zwiokel ...............
Nachthemden, mit zartem Druckdessin,
lose fallend ...........................
CUarmcuse-Nachthemd, feine maschen-
dichte Qualitat ........................
Perlon-Nachthemd, mit Spitzcnzierung,
dichte Qualitat ........................
Pyjama aus Baumwolltrikot, 3/iHose, lo-
ses Jackchen ...........................
Popclin-Pyjama, Sanfor, hiibsch verar-
beitet, la Qualitat ....................
Perlon-Bustenhalter, alle GroBen, nur Perlon-Bustenformcr, Kdrbchen abge-
steppt, alle GroBen ....................
Helanca-Strnmpfgurtel, fiir jede GroBe
passend ................................
Schlupfer, rosa, mit Platte, Strapazqua litat ..............................38.—
168.—
98.—
39.—
49.80
62.—
96.—
142.—
29.80
39.80
65.—
44.—
69.—
98.—
89.60
98.—
9.—
26.60
26.20
33.—
Dralon-Pullover,	Kurzarm,	viele	Farben	121.—
Blusen, gcmustert,	Kurzarm,	alle	GroBen	55.—
Trevirarock, glatte Fasson, grau, braun,
gefiittert....................... 148.—
Morgenrbcke ans Seidensatin in hubschen
Farben ................................ 248.—
Perlon-Morgcnrbcke, abgesteppt, reizende
Fassonen..........................198.—
HauSkleider, durchgeknopft, gnit wasch-
bair, gemustert................... 94.—
Feinzephir-Dirndl, besonders nette Fasson ................................... 230.—
SCHUHE UND LEDERWAREN
Mode-Pumps, modische O-Spdtze, gepol-
stertes Gelenk ....................ab	169.—
Flecht-Pumps und Flechtschniircr, FuB-
stiitze, Folienabsatz .............ab	219.—
Gesundheitsschuh, Sicblochung, SV^-cm-
Absatz, modische Fasson................ 159.—
Handtasche in Skai-Flor, Eloxalbugel,
Seidenfutter . . . . "................. 165.—
Geldborsen, Icdergefiittert, alle Farben
nur	52.—
GroBausivahl in entzuckcnden Toilette-un<l Kosmetiktaschchen
STOFFE
Schiirzenzephir, gcmustert, karieri und
gesitreift ................................ 15.80
Schiirzendrucke, schone Dessins, farbecht
12.60	10.90
Dimdl-Cretonne, gut waschbar, gcmustert	14.80
Kleidersatin, neuartige Dessins, farbecht	15.10
Dirndl-Leincn, gcmustert, viele Farben	19.80
Blusenpopelin, woiB, kochccht ....	25.20
Po|>elin, farbig, viele Pastellfairbcn . .	24.30
GroBausivahl in neuesten Friihjahrs- und Sommerstoffen in allen Preislagen!
53_	BEKLEIDUNG
Macco-Pulli, lange Armel, Kragenfasson,
58.— durnkle Farben ..................
Dralon-Weste, gut zu ivaischen, wunderbar 79.— zum Tragen ......................
MODEARTIKEL
Seidentiichcr, groB, viele bunte Muster,
72.__ .Sonderprois!......................
Nylon-Krepptucher, einfarbig, alle Mo-
167.— defarben............................
14.—
15.50
Vistra-Kopftucher, groB, mit Kjrawatten-
druckmiuster • • ........................
Sommerhandschuhe, Krauselmaterial, fiir
jede Hand ...............................
T rikothamlschuhc, mit Eidechsenprii-
gung, Neuheit! ...........................
Taschenschirm, gute Schirmscide, lOteilig Modeschirm, mit Pltiistikhiille, lOteilig Ledcrhandschuhe, im gefiittert, helle Mo-
defarben ............................ab
Taschentiicher, hell oder dimke! gemu-stert .................. 3 Stiick 16.80
16.50
16.70
39.80 543.— 120.—
49.—
12.80
PRAKTISCHE GESCHENKE
Flandtiicher aus Frottee, bunt gestreift,
koohecht ............................ab
TischdeCken, durchgewebt, reine Baum-
wolle, koohecht, Gberkairo ...............
Tischgarnitur aus Atlasdamast, weiB, 1
Tisohdecke, 6 Serv........................
TLschgcdcck in Pastellfarben, Scidenda-mast, 1 Tisohdecke, 6 Servdetten . .	.
Transparent-Tisclideeken in sohonen Dessins ................................ab
Toiletteseifenpackung, 4 Sinek feine Seife Kompottservice, PreBglas, 1 Schiissel groB,
6 kleine Schiisseln ......................
Glasergarnitur, 6 Fruchlglasor im Eloxal-
stander, kompleti ........................
Mokkaservice aus Porzellan, 9teilig, ver-
schiedene Farben..........................
Kaffceservice, Porzellan, modemes Blu-
mendekor, Oteilig ........................
Speisaiervice, woiBes Porzellan mit zartem Blumendekor, 23teiilig................
Kaffeemiihle, elektrisch, 220 V, „Mouli-
ncx” .....................................
Fohn, Kalt- und Wannluft, handliche
Form .....................................
Handmixer, Universalgerat, uncntibchr-
lich!	.................................
Brotdosen, Metali, in schoncn Pastellfarben ......................................
Cocktail-Setgarnitur, Metali mit Rosen-dekor, 1 groBe Tasse, 6 kleine Tassen . EBbesteck, Gesclienkkarton, 24-toiIig,
rastfrei .................................
Kuchenwaage, 10-ikg-Qualitatswaage. ver-
ohromte Schale ...........................
Bonbonnieren, fein gefiilltes Schokolaile-konfekt..............................ab
9.80 26.60 76.— 98.60
7.80 4.—
38.50
49.80 98.—
148.—
399.—
155.—
178.—
395.—
88.—
44.80 168.—
98.—
12.—
Flaschemveine, Likore, Schnapsc, SuBvvaren, M I K A D O - Kaffce in Geschenkpackungen
EIN GROSSES HAUS MIT GROSSEN LEISTUNGEN
J AH f? E

UJRRHIUThU.CO.
V I L L A C H
— KRATKE VESTI -
e Avsbrfujistai zum. minister dr. Kreiisky je izjavil na ikonferenci Socialistične stranke v Innsbrucku, da bo predlagal, da se v kratkem sestane z italijanskim zunanjim iministro-m Saragatom in se razgovarja z njim o problemu Južne Tirolske. Menil je, da bi moral biti takšen sestanek čimprej.
•	Osem mladih ljudi je ob koncu pre-teklega tedna in v noči na ponedeljek zbežalo iz Vzhodne Nemčije v Zvezno republiko Nemčijo.
e Italijanski ministrski predsednik Aldo Moro je v ponedeljek odšel na obisk v Veliko Britanijo.
© Tretjič v dveh tednih je Etna na Siciliji v ponedeljek proti večeru bruhala lavo in ognjeniški pepel, ki se je dvignil v oblaku 300 metrov visoko. Najnovejši izbnih je trajal nekako dve uri, okoliško prebivalstvo ni utrpelo nikakršne škode.
•	V treh dneh so zaznamovali na azor-skem otoku San Jorge 22 potresnih sunkov. Kakor poroča APP, so bili tresljaji razmeroma šibki in niso napravili gospodarske škode.
Našim bravcem sporočamo, da zaradi praznikov naslednja številka „Našega tednika—Kronike44 ne bo izšla v četrtek, ampak v petek.
FILMSKA OCENA
Bistrica v Rotu. — Petek, 15.: Hochzeitsnacht im Paradies i(IVa). — Film po znani opereti, kjer po-skuža neka ljubosumna tovarišica preprečiti ženitev priznanega opernega pevca, pa je ves trm! brez uspeha. Za odrasle s premislekom! — Sobota, 2. 5.: Der Morder (IVa). — Po nekem umoru in samomoru se policiji le posreči po dolgem zasliševanju dveh sumljivih oseb iztakniti pravega morilca. Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 3. 5.: Kohlhiesls Tochter (lil). — I ep in veseli film za vsakogar! — Sreda, 6. 5.: Die Todessohlucbt von La.ramie (IV). Lep in posrečen barvni film s čudovitimi posnetki. Za odrasle in zrelejšo mladino! — četrtek, 7. 5.: Un-sere tollen l an ten (III). — Zabavni film, posnet ob Vrbskem jezeru, z mnogimi popevkami. Za vse!
št. Jakob v Rožu. — Petek, 1. 5.: Waldrausch (III). — Sentimentalen film, ki ima za vsebino gradnjo nekega mosta. Za vse! — Sobota, 2. 5.: Die glorreiohcn Sieben (IV). — Nadpovprečen barvni film iiz divjega zapada, kjer rešijo takozvani „Re-dejo roparsko tolpo. Za odrasle in zrelejšo mladi-volverhckli" neko mehikansko vas s tem, da napa-no! — Nedelja, 3. 5.: Die dritte Dimension (IVa). — Neka žena, ki je sokriva zločina svojega moža, ne vidi nobenega izhoda več in umori še njega. Kriminalni film s prominentno zasedbo, vendar brez prave napetosti. Za odrasle s premislekom! — Sreda, 6. 5.: Die Feinde (IVb). — Brezmiselni francoski kriminalni film, ki je preveč konstruiran in zato brez prave napetosti. Za odrasle s premislekom! — četrtek, 7. 5.: Heimatlos (III). — Pretresljiva zgodila nekega sedemletnega otroka, ki končno le najde preko velikih ovir svojo mamico. Za vse!
Pliberk. — Petek, 1. 5.: Schwarze Rose, Rošema-rie (III). — Vesela ljubezenska zgodba na sončni obali juga. Za vse! — Sobota in nedelja, 2. in 3. 5.: Der Schalz im Silbersee (III). — Film po znanem pustolovskem romanu Karla May o borbi za legendaren zaklad starih indijanccv. Za odrasle in zrelejšo mladino. — Četrtek, 7. 5.: Die lustige Witwe (III). — Barvni film podaja opereto Franza Lebarja s Petrom Aleksander v glavni vlogi. Za odrasle in zrelejšo mladino!
SLO VEN SKE^ODD A JE^V RADIU
PONEDELJEK, 4. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 10 minut za športnike (Minko Bogataj). — 18.00 Za našo vas. Manu-skript Blaž Singer. - TOREK, 5. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Komedijanti v odrski luči in na dnevni svetlobi (Prof. Marijan Rus bo pripovedoval v tej, 6. oddaji anekdote). — SREDA, 6. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo i(voščila). — ČETRTEK, 7. 5.: 7.30 Duhovni nagovor, g. Dušan Česen). — ..Ljudski svetniki in priprošnjiki v maju” (prof. dr. Metod Turnšek). - PETEK, 8. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Od 'petka do petka — ..Poboljšljiva mačeha", (Otroška igrica za materinski dan. Napisala Matilda Košulnik, igrajo Globašani). — SOBOTA, 9. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca ... (voščila). — NEDELJA, 10. 5.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
QLEDALI$CE v CELOVCU
Petek, L maja, ob 19.30: Katharina Knie (premiera) — ob 50-lotnem jubileju Curta Ham-peja; 19. predst. za A-abonmti, 19. predst. za GWF — petek; 14.. predst. za GWA-petek. — Sobota, 2. maja, ob 19.30: Katharina Knie. — Nedelja, 3. maja, ob 15. uri: Wiener Cafe (Dunajska kavama); 13. predst. z GWA-nedelja; 12. (poslednja) predst. za podeželski nedeljski abonma. — Torek, 5. maja, ob 19.30: So ist cs — Ist cs so? (Tako je — Ali je tako?), enkratno gostovanje dunajskega Tournee-theaters; cene od 10—15.— šil. — Sreda, 6. maja, ob 19.30: Katharina Knie; 19. predst. za B-abonma; 19. predst. za GWF-sreda; 14. predst. za GWA-sreda. — Četrtek, 7. maja, ob 19.30: Wiener Cafe; 18. predst. za C-abonma; 18. predst. za GWF-četrtck; 13. predst. za GWA-četrtek; 12. (zadnja) predst. za podeželski četrtkov abonma.
Za vse predstave velja tudi prosta prodaja vstopnic in abonma.
Nainoveiše kmetijske stroje, štedilnike, oralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, PaulHschgasse (Prosenhof)
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
Talne obloge (Bodenbelage) dobavi oziroma polaga
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf fel. 04236-281
Ratiioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Q(idioluius
KERN
Klagenfurt, Burggatte
Ugodna plačila na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 ddlarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadiše, p. Žrclec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.