poročilo KONFERENCA O TRGOVANJU Z ŽENSKAMI (TRAFFICKING IN WOMEN) DUNAJ, 10. IN 11, JUNIJ 1996 Organizatorja: Evropska komisija (Bruselj) in Mednarodna organizacija za migracije (lOM). Preprodaja žensk postaja čedalje po- membnejša oblika neregularne migracije v države Evropske skupnosti. Do nedav- nega je večina žensk, ki jih seksualna in- dustrija potrebuje in izkorišča, prihajala iz držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, zadnja leta je v porastu število žensk iz Srednje in Vzhodne Evrope. Na tisoče žena je trženih v Zahodno Evropo, vendar je le malo primerov kdajkoli prijavljenih. Ni ga dela sveta, kjer ženske niso poniže- vane, prodane in kupljene kot predmet ali »glava«, opeharjene svojih pravic in dostojanstva. Smer trgovine je zmeraj ista: ženske iz revnih držav so prisiljene v bedno življenje v bogatejših državah. RAZDELAVA PROBLEMA PREPRODAJANJA ŽENSK Trgovina z ženskami se kaže kot problem z mnogimi obrazi, zato se ga je nujno lotiti z različnih vidikov. Na osnovi dela in spoznanj Evropskega parlamenta, med- narodnih organizacij, strokovnjakov in nevladnih organizacij je konferenca, glede na izrazitost v problematiki, vse- bino razdelila v štiri delovna področja in se dotika: xj 1. migracijske politike, b 2. pravosodnega sistema v državah, o 3. uveljavljanja zakonodaje in sode- lovanja policije, 4. socialne politike: ukrepi preven- cije in podpora žrtev. Ko je bila leto poprej podana pobuda za konferenco na ravni držav skupnosti evropskih držav, problem še ni bil na rednem dnevnem redu Evropske komisije. ? Cilj moderne trgovine s sužnjami je seksualno izrabljanje. Prisila in poniže- valni odnosi, ki peljejo k temu cilju, opo- zarjajo, da je nujno podpreti žrtve pre- prodaje. Taka opredeHtev je novost v zahodnoevropskem političnem obrav- navanju pojava prostitucije, saj je bila doslej kriva in zakonsko inkriminirana ženska, ki ponuja seksualne usluge. Razlogi žensk, da se prepustijo tej trgovini, so revščina, pomanjkanje mo- žnosti, želja po boljšem življenju. Vendar to ni popoln odgovor. Razlogi preproda- jalcev z ženskami za seksualno suženjstvo so videti očitni: tveganje je majhno in kazni nizke, če sploh obstajajo, koristi velike. Izid preprodaje je za ženske grozljiv, pogosto so izpostavljene nasilju, brezpravnosti (nelegalno bivanje v tuji državi); zdravstveno in psihično ogro- žene se morajo znajti na trgu delovne sile, da preživijo, tudi če se rešijo seksualnega izrabljanja. ^ ; NEKATERA DISKUSIJSKA VPRAŠANJA DUNAJSKE KONFERENCE Ad 1. Ženske vstopajo legalno in ne- legalno v tujo državo na različne načine. • Zakaj so kot izvor in cilj migracije ene države pomembnejše kot druge? • Kako potekajo rekrutacija žensk in metode prepričevanja, ki jih uporabl- jajo preprodajalci? • Katere ukrepe bi morali uveljaviti v spopadanju s problemom neregularne migracije: apeliranje na potencialne žrtve in relevantne avtoritete, budnost na konzulatih in ambasadah, strožji mejni nadzor in omejevanje vizumov? Kateri so mogoči (stranski) učinki ukrepov? Ad 2. Kazensko pravo od države do države zelo variira. • Kakšni so sklepi glede na majhno števila sodnih primerov in sodnih od- ločitev? 537 POROČILO • Ali bi morali pravno uveljaviti dej- stvo, če žrtev ve, da je bila rekrutirana za prostitucijo? • Kako je definirana preprodaja žensk v državni zakonodaji članic EU? Kateri elementi naj bi ji bili lastni: neza- konita migracija, prisila, korist? • Kako prepričati žrtve, da pričajo zoper preprodajalce? • Ali bi morali trgovino z ženskami definirati širše, kot trgovino z ljudmi nas- ploh? • Ali bi zagotovitev stalnega bivali- šča žrtvi pospešila pregon preprodajalca? Ad 3. Policija ima ključno vlogo v spopadanju s suženjsko trgovino, razpo- laga z natančnimi informacijami o zlo- činih in prekrških, vendar je le malo primerov raziskanih. • Kako je organizirana trgovina z ženskami? ií^ • Kaj je bilo storjenega glede na pri- poročila Sveta iz leta 1993? • Kako je organizirana policija za soočanje s takimi problemi? î • Kakšne so mogoče primerjave z bojem proti prekupčevanju z mamili, orožjem? • Kateri so najpomembnejši dejav- niki, ki omejujejo policijsko akcijo? Ad 4. Varovanje žrtev. • Kaj se je mogoče naučiti iz iz- kušenj držav (Belgija, Nizozemska), ki iz- vajajo posebne programe pomoči tem ženskam? • Katere so posledice preprodaje za zdravje in blaginjo žrtev, njihovih sorod- nikov in držav? Kako ustrezna je sedanja zdravstvena skrb za ženske, ki so vključene v preprodajo? * i • Ali bi morali biti programi pod- pore pospeševani s pomočjo dogovorov z deželami izvora, vključujoč ustrezne uk- repe za izvajanje izobraževalne in de- narne podpore s ciljem usposobiti repa- triirane žrtve, da se reintegrirajo v do- mače okolje in ekonomijo? PROBLEM POJAVA TRGOVINE Z ŽENSKAMI Preprodajo žensk je mogoče primerjati z drugimi nezakonitimi oblikami trgovine, vendar jo je težko primerjati s prekupče- vanjem s predmeti. V njej obstaja neki »kontroverzni patos«. Obravnavanje prob- lema je zato skoraj nemogoče in tudi ka- zensko pravo na tem področju je mi- nimalno, če sploh obstaja. Sum o zločinu ni dovolj, ampak je treba za spoprijemanje s težavami te vrste imeti dokaze. Na razpolago so objektivna merila, s katerimi je mogoče oceniti pomembnost in donose take trgovine. Razni uradi (konzulati, uradi za migracije, specializirane pisarne) posedujejo upo- rabne informacije, na temelju katerih bi bilo mogoče posredovati in preprečevati njen razmah, ki se kaže zlasti v nižanju starostne meje žrtev in v številu žena iz »novo odkritih« držav. Objektivni ukrepi so na primer mogoči na področju nacio- nalne zakonodaje z omejevanjem vstop- nih vizumov, vendar je aplikacija nemo- goča v državah, ki vstopnih vizumov ne zahtevajo. Zato je videti, da bi bilo za nadzor najučinkoviteje odkriti dejavnike v državah, iz katerih zlorabljene ženske izvirajo. Zaradi mnogoterih implikacij je problem preprodaje žensk problem člo- vekovih pravic, problem emancipacije med spoloma, med narodi in etnijami ter menjave dobrin med ljudmi nasploh — vprašanje svobode (suverenosti), in ne seksualno ali moralno vprašanje. Kot svetovni pojav je problem izrazito kompleksen. Čeprav obstaja ve- liko referenčnega znanja s tega področja (literatura, akademska znanost, socialno delo), v pristopih k reševanju problemov očitno primanjkuje politične volje. Da bi dosegli cilj, ki mu je konferenca namen- jena, onemogočanje razmaha problemov, ki izhajajo iz preprodaje žensk, je nujno zbrati čimveč podatkov, ki bodo — sistematizirani in analizirani — omogočili standardizacijo pristopa. Problemsko področje je izrazito in- tersektorsko (zakonodaja, zdravstvo, izo- braževanje, ekonomija, množični mediji) in terja interdisciplinarnost v pristopu. Nujno je iskati nove alianse za seznan- janje o problemih, identifikacijo pojava, v uporabo metod in orodij vključiti 538 KONFERENCA O TRGOVANJU Z ŽENSKAMI razpoložljive kapacitete kadrov in strok- ovnjakov v javnih uradih, delo na cesti, izkoristiti razpoložljive medije na tem po- dročju, da bi razumeli profile žrtev in značilnosti pojava. Opredelitev pojava je problem zase, saj preprodaja žensk ni le kriminal, ki je ali ni organiziran, ampak kot poslovna kupoprodajna mreža zadeva vprašanja razporeditve moči, koristi, blaginje in ak- tualizira vprašanje hierarhije ne le v od- nosu ponujanja in dostopa do uslug, ampak kot dejavnika socialne mobilnosti (razporeditev vlog znotraj družine, v re- ligijskih, ekonomskih, vojaških idr. siste- mih), statusnih razmerij (v ponudbi in povpraševanju spolnih uslug, feminis- tično vprašanje o ženskah med seboj, ženska-devica, mati, ločena, intelektual- ka), polarizacije etičnih vrednot (estetski kriteriji kot merila so evidentni npr. v pojmih belo blago, črne sužnje, rasne le- potice). Predmet zase v pojavu je psihopa- tologija užitka, ki je zakonsko utemeljena v pregonu izrabe, uporabe in ponudbe spolne usluge. Zastavlja se vprašanje zgodovinsko-etične pogojenosti psihopa- tologije v spisih, ki predpisujejo (vloga znanosti in mejnih znanosti: vrači, inkvi- zicija, skupinski vodje, svetovalci) inte- lektualne, estetske (telesne) in etične po- goje dostopnosti in upravičenosti užitka (problem selekcioniranja: pomen invalid- nosti, iznakaženosti, telesne stigme, norosti) in konsekventno druge pred- nosti in ugodnosti morale, ki omogoča odtujenost od posamezniku in njego- vemu telesu lastne narave. Bojana Kos Grabar 539