Mnitfvo lo oprapništvo:
Maribor, k broške ulice 5.
„STRAŽA“
’iztuja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne. vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsrk dan od 11.—12. ure dopold.
Teieton št. 113.
Bapočnina listo:
•J .V..« •••>«
Celo leto . .... ^ t2 K
Pol leta ' . . . *>	6 K
Četrt leta . s .	.	.	3 K
Mesečno .................... p/K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. I
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
$£. 103	Maribor, dne 9. septembra 1910.	Letnik II.
Šentiljski dan,
Rako f blizu je srcu slovenskega ljudstva St. Ilj, kako ž njim živi in čuti, kako zasleduje njegove težave in boje, dokazal je včerajšnji dan 3- septembra, ko se je slavila otvoritev tamošnjega Slovenskega, doma. Vlak za vlakom je prinašal nove množice ljudstva v Si. Ilj in od meje in iz ,Slov. goric so prihajali vozovi ter ljudstvo v celili sprevodih. Vse se je hotelo veseliti ta dan z našimi najbolj ogroženimi obmejnimi brati.
Ljubezen je vlekla naše ljudstvo v St. Ilj in za to se ga >je zbralo tamkaj več tisočev. Kako celo drugače pri iNemcih, kjer je bila gonilna moč narodno sovrastyo in pretepaški nagon, kakor se pojavlja ob gotovih časih pri pouličnem mobu in barabstvu. V vseh listih se je od nemške strani agitiralo za velik obisk šentiljske proti-demonstracije, v Gradcu, v Mariboru, Ptuju;1 in v vseh bližnjih nemških trgih in gnezdih so se razdeljevali lističi r s klicem, da naj vse gre v St. Ilj na odpor. V Mariboru je na sedan-ski slavnosti iz Nemčije importirani pastor Mahnert najstrastnejše agitiral za obisk St. lija, toda vse skupaj ni več izdalo, kakor da je prišlo v Südmarkhof kakih 150 pretepačev temnega izvora ter nekaj nemških radovednih kratko- in dolgolasih zijal.
Skrb za varnost in red je prevzelo za ta dan mariborsko glavarstvo in sicer komisar baron Neu-gebauer z 80 orožniki, ki so zopet staifl pod vodstvom orožniškega nadporočnika iz Ptuja. Vkljub temu velikemu policijskemu aparatu so! d orožniki 'tuintam zadremali ter pustili mirne pasante mimo Südmark-hofa napadatif od nemške iakinaže. 'Dohod k Domu drži namreč mimo te kobače,, ta dohod je bil za Slovence prost, Nemcem pa po orožništvu zaprt.
Sprejem.
Prvi sprejem se je vršil ob dohodu posebnega vlaka. Na postaji se je zbralo mnogo občinstva in tudi mariborski Orel, ki je prišel že s prejšnim vlakom., In da ste videli, kako je bilo navdušenje, ko je pripeljal posebni vlak ljube goste. Nepopisljivo. Vse je vsklikalo in v navdušenih klicih dajalo duška svojim prekipevajočim čutilom, vrla dekleta so pa obmetavala došle prijatelje s cvetkami.	[
V navdušenem govoru je pozdravil došle občinski svetovalec gospod Freiham. Rekel je: „Dana mi je častna naloga, da vas pozdravim. Kdo bi z veseljem ne pozdravil' tako ogromno množico vrlih Slovenk in Slovencev, zbranih iz vseh krajih slovenske domovine. Kdo bi z navdušenim srcem ne pozdravil vas, tki vas je danes ljubezen r do nas rodnih obmej-
nih bratov privedla semkaj 'na skrajno mejo slovenske zemlje. (Pozdravljam vas' in vam kličem vsem skupaj: Bog vas živi!“
Za pozdrave se je zahvalil' deželni f odbornik prof. Jare, ki je povdarjal, da je to prvi javni na^ stop, s katerim dokumentira „Slovenska Straža", da hoče res iti obmejnim bratom na pomoč.
In potem smo se razvrstili v dolg, veličasten sprevod. Bilo je nekaj divnega. Nad nami jasno smehljajoče se nebo, okoli naš prijazne gorice, iz_ daljave odmev topičev, tako smo korakali na čelu kakih 120 uniformiranih Orlov dostojno? ponosno v slovenski St. Ilj. Ko smo zagledali Slovenski dom nam je postalo gorko pri srcu in zastala nam je beseda, Občudovali smo ponosno stavbo in v nas je rasla samozavest. Torej tudi mali slovenski narod Si upa s požrtvovalnostjo vsakega posameznika kljubovati oholemu Nemcu in postavljati si trdnjave, ki bi delale čast tudi temu nasilnemu sosedu.
Ko je veličastni sprevod, v katerem je bilo več' zastav, prišel do Doma, so zopet nas obsule s cvetjem vrle šentiljske mladenke in navdušenega vskli-kan.ja ni hotelo biti konec,
S prvim popoldanskim vlakom <ob 542. uro se je pripeljalo zopet zelo veliko gostov, ffifjlika množica ljudstva je pričakovalo pri kolodvoru in z viharnimi živio-klici pozdravljala mnogoštevilne goste. Godba je zaigrala, dekleta, v narodni noši pa so sipale na došle cvetlice. Pozdravil je zopet gospod Freiham, Na to se je razvil 'slavnostni sprevod r pred SIpv. dom, na čelu godba, katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih z zastavo, slavnostni odbor, požarna bra.mba iz Hotinje vasi, dekleta v narodni noši in mnogoštevilna množica.
Ko smo prikorakali pred Slovenski dom, t kjer so napravili Orli in dekleta Špalir, je nebrojna množica z viharnimi živio-klici, ki so celo godbo preglasali, pozdravljala novodošle goste. Iz okenj Slovenskega doma se je pa zopet vsul dež cvetja na došle.
Veselični prostor.
Koj po dohodu gostov je pričelo na veseličnem prostoru, ki je bil tik Doma, kaj živahno vrvenje. Se-šli so se stari znanci, sklepala so se nova prijateljstva, vse je bilo veselo in navdušeno. Veselični prostor sam je bil zelo okusno pripravljen. Posamezni šotori so bili prav lično okrašeni / in so delali vso čast prirediteljem. \Tudi ponosni slavolok pred Domom je bilo lepo delo. Okrog veseličnega prostora je bilo zelo lepo. Iz vseh hiš so plapolale mogočne slovenske trobojnice, v pričo in tolažbo, da St. Ilj še ni izgubljen.
(Otvoritev „Doma.“
Po večernicah se je pričel oficielni del: blagoslovljene in otvoritev.
Najprvo je pozdravil na tisoče broječo množico v navdušenem govoru župan Thaler: f „Lepa je ljubezen bratovska. Prisrčno se pozdravita sinova ene matere, Če se snideta. Tako tudi danes. Od vseh krajev ste prihiteli na našo severno mejo, da se prepričate o našem delu. St. lij toliko množice še ni videl. Z velikim veseljem smo vas sprejeli kot sinove in pa brate ene in iste majke Slave. Pozdravljam 'vas v imenu nas vseh in posebno kot župan. K današnjemu slavju je pripomoglo vse slovensko ljudstvo, Hvala vam! Sprejmite naša hvaležna srca za vašo požrtvovalnost in radodarnost. Mi pa hočemo ostati straža. Daj Bog, da bi bila ta hiša vir sreče in miru! Slovenski dom naj bo znak prihodnjemu rodu. da je bival tukaj rod, kateri ni ljubil samo svoje Avstrije, ne samo svoje slovenske domovine, ampak tudi svoj materni jezik!“
Govor je bil skoro pri vsakem stavku prekinjen od viharjev navdušenja.
Po govoru je zaigrala godbaif in zadonele so mogočne slovenske himne. 'Zlasti krasno je popeval mešani zbor „Ljubljane,“ 'Hvala napredujočemu in krepko se razvijajočemu ljubljanskemu društvu za požrtvovalni trud. Da so ljubljanski pevci prihiteli v tako častnem številu I na našo mejo, to jasno priča, kako resno umevajo svojo nalogo.
Blagoslovil ie Slovenski dom č. gospod dekan Cižek iz Jarenine. Prepričani smo, da milostno nebo nam tudi v bodoče pri napornem našem delu za najsvetejše svetinje ne bo odvzelo : svojega blagoslova. Kakor nam je bilo včeraj milostno, ter se je razjasnilo in se radovalo ves dan z nami, tako naj ostane tudi za vse čase. Vedno naj nam v našem boju velja geslo: Z Bogom na delo.
Slavnostni govor je imel profesor in deželni odbornik Evgen Jarc iz Ljubljane, Izvajal je:
„Dragi šentiljski Slovenci! Danes živimo v znamenju boja. Prišli so gostje iz vseh krajev Slovenije v tem znamenju in v znamenju boja otvarjamo danes Slovenski dom, Slovenec je živel vedno v znamenju boja. Oživel je v znamenju boja, ko se je boril proti graščakom, ko je zavračal protestantizem, ko je odbijal Turke, in v znamenju boja živi še danes. V tem znamenju bomo branili tudi zanaprej našo zemljo, da je ne preplavi vsenemstvo, da se ne vresniči most Adrija—Belt. To pangermanstvo zaustavljamo in to pangermanštvo dela račun brez krčmarja, če misli nas streti. V zadnjem letu so postale vse občine od Spielfelda do Maribora slovenske.
F0DO8TEK.
en vinar!
Marko je služil pri Škofovih. vNi se mu slaba godila, zakaj dobival je poleg prostega stanovanja in hrane še deset goldinarjev na mesec.
V začetku njegove službe je bil njegov gospodar popolnoma zadovoljen z njim, a tudi Marku se ni bilo pritoževati' dela ni bilo preveč in tudi pretežko ni bilo, lahko in z veseljem je opravljal svoje delo.
Pri gospodarju je imel že prihranjenih prav lepo svoto kronic. Upal je, da si nabere do jeseni, ko bo moral iti E vojakom, toliko, 'da mu ne bo šla trda za denar in da bo cela tri leta lahko shajal s svojimi prihranki.
A prišlo je drugače.
Nesreča je hotela, ! da so nekega dne spravili fantje Marka v gostilno.
Sedel je v nedeljo popoldne po litanijah na Mo-pici pred gospodarskim poslopjem in ravno v duhu računal, koliko ima že prihranjenega, ko jo primaha mimo njega Pačanov Polde, ki je bil znan kot pijanček prve vrste j n ki je pil vedno le na stroške — ‘drugih.
—	No, ho, Marko, kaj pa si tako zamišljen?
—	1, nič!
—	No, no, nič, nič, iz nič ni nič! Halo, kaj bodeš tu sedel in z lenobo Bogu čas kradel, pojdi raje Z menoj v gostilno h Kambiču!
—	Na-a, Polde, po gostilnah pa jaz ne bodem
hodil!
—	Not, no, kakšen fant pa si, da se bojiš gostilne! Hej, ko sem bil jaz v tvojih letih, to smo ga pili In plesali! Eh, eh, dandanes niste fantje za nič! Jeseni pojdeš k vojakom, pa se bojiš gostilne kot kakšnega vraga! To ni lepo, to ni možkb! — Alo, pojdi!
—	Ne grem, pa ne grem! Se tega se mi manjka, da bi po gostilnah denar zapravljal!
—	No, no, če se pa tako bojiš, da bi kaj zapravil, bom pa jaz plačal! Le pojdi!
—	Ti boš plačal? Kje pa imaš kaj?
—	To tebe nič ne skrbi! Pojdi, plačnik sem
jaz!
—	Hm, en požirek bi mi ne škodil!', < mislil Si je Marko in odšel s PoMetom h Kambisu,
Hrupno so ga pozdravili že pijani vinski bratci in mu ponujali od vseh strani piti.
—	'Čudno, prečudno, da si prišel!, nagovoril ga je Petranov France.
—	I, kaj bo čudno, kaj ne smem tudi jaz malo pogledati v kozarec?, je ves iz sebe, da šo ga tako veselo in radostno sprejeli f vaški fantje, odgovoril Marko.
—	Tako je prav, Marko! Kaj bi čepel vedno doma in kokoši stražil! Saj smo vendar fantje, ki pojdemo v jeseni k vojakom!, je govoril dalje France, ponudil Marku kozarec vina, ga potrepal po rami in ga povabil k sebi na sedež.
—	Alo, godec, zaigraj polko!
Pari so se zavrteli.
Marko je gledal in se čudil'. Srečni so se mu dozdevali plesalci, ki se znajo tako vrteti, blagroval je svoje tovariše, (ki se vsako nedeljo tako lepo zabavajo.
—	Ti, France, ali ne bi mogel tudi mene naučiti plesati?, je vprašal svojega soseda Franceta,
—	O, zakaj ne? Saj sem mislil ti že sam reči in omeniti to stvar! Kakšen vojak pa boš, če ne boš znal plesati? Takoj jutri začneva 1
—	Dobro!
Zvečerilo se je.
Marku je sicer vest očitala, da ne dela prav, a hudobni duh mu je zapeljivo šepetal: Ostani, pokaži, da si fant!
In ostal je. Da bi pa zamoril glas vesti, je pil, veliko pil.
Postajal je vedno bolj gostobeseden in vesel; vino mu je začelo lesti v glavo; postal je kmalu tako pijan, da ni mogel več na nogah stati, a vseeno se ni hotel še posloviti od živahne družbe, od dozdevnih svojih prijateljev, od plesalcev, od plesalk, od prijetnih glasov harmonike.
Iz vaškega zvonika je pa naenkrat brnela polnoč,
—	Jej! jej, kaj je že tako pozno?, je vskliknil Marko in skušal vstati, a ni mogel, noge so mu odpovedale službo, glava mu je bila težka kot svinec od preobilo zavžite pijače.
In ostal je še nekaj časa,
—Sedaj je pa čas, da odidete!’ Dve po polnoči je že!, je omenil krčmar Kambič in začel pivce spravljati spat.
(Dalje prihodnjič.)
StfftHŽ._____________________________________________
Doba sentimentalnosti je vladala pni mas včasih. Danes ne več. Ne velja več ,;morituri vos salutant“, ampak „živi vas pozdravljamo.“ Imama dve «močni organizaciji: S. K. S. Z. in S. L. S. (Nemštvo še «pa, da nas prežene in žrtvuje zato milijone. Mi se pa ne bojimo za bodočnost, Neomajna ljubezen do ljudstva nas v tem krepi, zato se Slovenec še-le ta-krajf umakne, kadar je skrajna sila. Ljubezen do grude je vas sem prignala, ljubezen do ljudstva in njegove vere nas vzdržuje v tem boju. Prepričani smo, 'đa nas ne premagajo, dokler ostane ljudstvo zvesto ,veri svojih očetov. Pri našem delu moramo vpošte-vati vestnost in požrtvovalnost naših voditeljev. Gnjev liberalnih žurnalistov nas ne ovira1 pri tem našem delu. Pri našem delu se moramo spominjati najprvo 'duhovščine, ki je bila prva v boju. A Še nekaj: Mladinsko gibanje nam je porok za boljšo bodočnost, Dokler bo "to gibanje tako smotreno in živahno, nas noben vrag ne premaga.
Dodal bi Še eno besedo. Blagoslovil se je Slov. dom. Ta dom niso zgradili bogataši, ampak vse slovensko ljudstvo. Lahko trdim: Vsak kamen je od posameznika, Ako bo tako tudi v naprej, potem se bodo vresnieile besede: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!“
Ko se je poleglo navdušenje, ki' ga je izzval slavnostni govornik, je stopil na oder č. gospod kaplan Baloh iz Škofje Loke in je v vznesenih besedah prednašal naslednji pozdrav:
Pozdrav
(povodom otvoritve šentiljskega doma).
Pozdravljeni bratje nam rodne krvi, pozdravljene vrle Slovenke, svet ogenj nam danes v srcih žari, kot roža na prsih mladenke.
Prinašamo od triglavskih čeri iskrene bratske pozdrave, prinašamo vam poguma, moči v potujčen del očetnjave.
Pač mnogo že zemlje naše odvzel Slovencem sovražnik je kruti, najrajše ves rod naš ubogi bi vjel in hotel ga v groblji zasuti.
Odtrgal od matere sina, že hčer in v srca jim strupa zadal je,
Na zemljo se vrgel kot lačna je zver, Sovraštvo do mater vsejal je.
In otrok, ki kril ga je slamnati krov, zdaj matere noče poznati, tuj jezik mu matere zdaj je njegov, kot tujca se čuti med — brali.
Vi bratje pa vrli in vrle sestre, svoj dom ste si tukaj zgradili, podali ste skupaj si bratske roke, da narod bi svoj ohranili.
Ta dom vaš prelepi naj bode mejnik, domače naj bode ognjišče, in narodne bodi zavesti — pomnik, mladine šentiljske svetišče!
Od tukaj pohitel zaveden bo rod čez rožnate nase planjave, in zopet na, naši bo zemlji gospod ponosen rod matere — Slave!
Ne bratje, zdaj strah in trepet ne velja, poguma je treba, vojakom, pravična vas vojna le k zmagi pelja, spodobi se zmaga - junakom!
Vsi ena smo četa, junaški smo voj, edini smo nepremagljivi, oj bratje naprej, nevstrašeni v boj, šentiljske Slovence Bog živi!
Za tem je govoril poslanec Roškar: / „Delajmo skupno, da bomo ohranili, kar je našega. Mi ne zahtevamo nič drugega, kakor da imamo mir na svoji zemlji. Sramota je za naše nemške sosede, da so tako nestrpni, da nas tukaj na naših domačih tleh telesno napadajol Držimo skupaj in to se ne bp dolgo dogajalo!
Sledila je še cela vrsta nagovorov:
Ivan Rode ie pozdravljal imenom kranjskih Orlov, Filip GalUnder v imenu izobraževalnega društva pri Sv. Križu nad Mariborom, visokošolec Jež v imenu katoliškega narodnega dijaštva in drugi.
Med posameznimi govori je pa svirala godba in je donela krasna naša pesem.
Telovadba.
Največji sijaj so dali vsej prireditvi naši vrli Orli; Že pri ^prevodu so mogočno včinkovale njihove disciplinirane vrste. Tudi drugače je vse občudovalo naše krepke fante. Vse je nestrpno pričakovalo začetek javne telovadbe. Škoda samo, da se radi po-mankanja prostora ter radi ilovnatih tal ni mogla tako razviti, kakor bi se bila pri lepem številu najiz-bornejših telovadcev drugače gotovo.
Akoravno se je tedaj telovadilo v manjšem obsegu, je vendar bilo priznanje, ki so ga želi Orli, vsestransko. Že proste vaje so bile lepe. Veliko bolj
•	-V"	8 T E •* "*l
,so pa Še vzbujali pohvalo telovadci na bradlji, od katerih je bil vsak mojster.	•	„
NajburnojŠe navdušenje je pa izzväfe „moreš-ka.“ Ko so jo končali, ni hotelo biti; konca viharnega aplavdiranja.
Trtidi včerajšnji nastop je zopet dokazal, da naši Orli povsod vrlo napredujejo ter se od dne do dne izpopolnjujejo. Pribiti moramo tudi na tem mestu, da naši Orli daleko nadkriljujejo Sokole glede korajže. Naši mariborski Orli c so šli včeraj korporativno v uniformah na postajo in so se zvečer tudi v uniformah vrnili,, hkoravno je bilo nemštvo,1 nahujskano, Sokoli pa nosijo večinoma svoje uniforme v culicah zvezane.
Ljudska veselica.
Po telovadbi se je razvila zelo živahna veselica. Gospe in gospodične v šotorih, gospodične prodajalke konfetov, cvetlic, razglednic in številk, gospodične pri blagajnah, vse so imele ogromno dela, a, so ga spretno in požrtvovalno vršile. Hvala jim! Ljudstvo se je pa izborno zabavalo. Šotori so ,bili vedno obkoljeni. Vsak se je hotel na dan veselja obmejnih Slovencev ž njimi vred radostiti. Vmes so pa, neumorno prepevali razni vrli pevski zbori. Hitro, hitro so potekle urice, in le prekmalu so se ločili od Št. lija priljubljeni gostje, v prvi vrsti Kranjci in drugi oddaljenejši. Težko je bilo slovo. V nepopisno iskrenih klicih smo si dajali ob slovesu zagotovila bratske ljubezni. Vsak, ki je bil ta dan med nami, se je moral prepričati, da zgodovinskih mej ni več, tla smo samo Slovenci.
Po odhodu drugih oddaljenejših gostov, smo o-stali še dolgo časa, vkup. Nekaljeno veselje nas je družilo, in pozabili smo na vse vsakdanjosti, pozabili celo na krulečo drulial v Stidmarkhofu, živeli smo samo v prepričanju, da smo na) slovenskih tleh, ki jih hočemo braniti z vsemi silami.
Odhod.
Udeleženci, M so bili otl daleč, so odhajali z vlaki okoli 7. ure. Istotako naši bratje iz Ljubljane. Slovo od Šentiljskih Slovencev, je bilo prisrčno. Ko se je začela pomikati stoteroglava, množica, v sredini vrli Orli, po glavni cesti, prihitelo je vse ljudstvo, ki je ostalo še na slavnostnem prostoru, ob parobek, mahalo v slovo z rokami, robci, klobuki, ter klicalo navdušenja „Živio“ in „Z Bogom“. Odhajajoča množica, na, cesti pa je pozdravljala,. Bil je to eden najlepŠih, najsrčnejših in najveličastnejših prizorov, slavnostnega, dneva,. In navdušenje je prikipelo do, vrhunca, ko je začela peti množica narodne pesmi. Tudi Nemci so hripavo kot jesenski žerjavi dali slišati svoje glasove ter uprizorili uprav živalsko hajlanje. Toda, videlo se je, da so to zadnji napori' ljudi, ki jih tare zavest, da ' so slabejši in brez odporne moči. Pastor Mahnert jih je sicer navduševal, toda zaman. Naše število je bilo tako veliko, da, je nemški lakinaži upadel popolnoma pogum.
Na kolodvoru je stopil deželni odbornik profesor Jarc pred ljudstvo ter spregovoril še zahvalne besede za krasni užitek, ki so ga, imeli kranjski gostje, ter se osobito spomnil Šentiljskih slovenskih občinskih zastopnikov, ki naj vodijo občino do popolne slovenske zmage. Ob 7. uri je odkuril vlak z večino izvehstranskih udeležencev proti Mariboru. Tukaj še enkrat prisrčno slovo od mariborskih Slovencev in z najboljšimi spomini na lepe urice med šentiljskimi brati smo hiteli vsak proti svojemu domu.
V Št. liju je prišlo še pozneje,, kakor seveda tudi že prej, do majhnih spopadov, vendar večjega izgreda ni bilo. Hajlovski mob je spoznal svojo nemoč in se ponoči razgubil.
Šentiljski dan pa naj nam bo začetek še intenzivnejšega dela za našo ogroženo mejo.
Nemška junaštva.
Včeraj so zopet Nemci pokazali, kakova, je njih „kultura“. Zbralo se je nekaj mlečnozobih maribor-. škili barab, M so hotele na vsak način izzvati naše ljudi. Nekoliko posameznosti: Gospa, Šoštarič je šla z neko družbo pred glavnim odhodom proti kolodvoru. Nič slabega sluteč, je Šla mimo par nemških „kul-turonoseev“. Eden od njih je pa čutil potrebo, tla je pokazal, kaka je nemška „Herrenkultur“, ter je udaril gospo s palico preko glave. Napadati mirne dame, to je višek nemške kulture. Po takem „junaštvu“ se mora pač že zatuliti „Heil dir in Sigeskranz“. — Nemški polije imajo posebno korajžo, če jih lahko pol stotine napade posameznika.: Tako so včeraj nekega slovenskega delavca, ki je bil sam v železniškem vozu, v katerem so bili sami nemški pobje, napadli, in so mu raztrgali vso obleko. Korajža, pa, korajža ! Surovine, heil! — Neki Martinzev uslužbenec — sploh so se Martinzevi mladi, še nedorasli fantje včeraj povsod najbolj odlikovali — je nekemu, nič slutečemu našemu Orlu vkradel od zadaj čepico, ter je potem korajžno zbežal. — Taki so nemški „junaki“, pa prihodnjič jih bomo še nekoliko osvetlili.
Brzojavke.
Š m i h e 1 j. V duhu se radujem z vami slovenske zmage. — Dr. Malnerič.
K ožje. Ljubo doma, kdor ga ima, Iz vsemi močmi ljubimo ga. Bratske pozdrave pošilja vsem — Tomažič, dekan.
' t. ft ii mi	•
•	_____;Jpr	.
S;, k o c j a n. Pozdravljen najnovejši braiiikf ob-mejnih Slovencev. Za škooijansko bralno drtfštvo ■-*;> Poljanec, Vunček.	gnn
•Pristova. Krepko stoj, Slovenski dom, tvojega nam praga, naj sovražnik nikdar ne gremaga.-
.. Župnik Gomilšek.,	•	•.	.\ J
š k o f j’ a Loka. iživela" nova slovenska, trd-, njava. — Dr. Hubad.	.
, Celovec. Trdnjava nova naj živi na vekov veke, se glasi ponosni glas, mi smo z vami; —; Dr. Brejc, Podgorc.	- • Nadi
fM I r n a. Iz zemlje dobiva vino si moč, v Slovenskem nam domu raste pomoč, Št. lij naj Slovence brani, slovensko naj zemljo hrani. — Izobraževalno društvo.	oA-
V e ti k o v e c. Žal, da smo zadržani, a v du hu smo z vami 1 in kličemo:	Ohranite našo severno
narodno trdnjavo. — Velikovški Slovenci.
S v. F 1 o r i j a n. Namenom svetim posvečen, trdno stoj, let nebroj, pa Št. Ili ne bo zgubljen. — Roškar.
Novo mesto. Duh Slomškov naj vodi, z njim meja zastražena, bodi. — Za „Dolenjske Novice“ kanonik Žlogar.
Sv. Lenart nad Veliko Nedeljo vas z narodnim pozdravom najprisreneje pozdravlja in želi našim obmejnim bratom Še mnogo narodnih vspehov. Stojte trdno kakor skala! Tudi mi smo z vami, ter se v duhu borimo za vaše ideje in vaše narodne ci-Ijo.
Pismeno ' so . pozdravilivrli Šentbolfen-
ča, ni:	iŠentfjsMm Slovencem. Mladeniški in dek-
liški odsek krščansko-socialne zveze pri sv. Bolfen-ku nad Središčem in pristaši Kmečke zveze pošilja-jo šentiljskim Slovencem iskrene čestitke nad uresničenjem njih srčne želje, dobiti našim obmejnim stražnikom svoj lastni Slovenski clom. Naj zbira naš rod, naj ga druži, vzgaja in vspodbuja za obmejno delo!
Politični pregled.
Položaj.
Dve stvari zanimajo sedaj javnost:	delamož-
noat češkega deželnega zbora in Slovanska Jednota.
(Delomožnost deželnega zbora 1 označuje najbolj nemška trmoglavost, ki hoče imeti 1 na Češkem vse, drugod pa nič- ne dovoli, glede Slovanske Jednote je pa v ospredju intrigiranje gotovih liberalnih krogov proti dr. 'Šušteršiču.
Prepričani smo pa,; 'da to intrigiranje ne bo vzpelo in -bodo doživeli intrigant! zopet blamažo, ker čut solidarnosti je med večino Slovanov že tako razvit, da se ne bodo razdvojili radi osebnosti.
Ceške-nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 8, septembra. Praška eeško-nemška. spravna pogajanja se prično dne 18. septembra.
Sklicali jih bodo deželni maršal knez Lobkovic, dr. Škarda in dr. Eppinger, Vlado bo zastopal na konferencah namestnik grof Coudenhove. .Udeleži pa. se jih: po 8 zastopnikov čeških in nemških meščanskih strank, in po dya zastopnika češkega in nemškega veleposestva.
Štajerski dež. zbor. Ces. namestnik ekscelenca grof Clary je poklical za dan 7. septembra načelnika Slovenskega deželnozborskega kluba, dr. Korošca, k sebi, da govori ž njim neobvezno o clelomožnosti štajerskega deželnega zbora. Slovenski klub je imel včeraj, v nedeljo, dne 8. septembra v Št. liju v Slov. gor. sejo, v. kateri je poročal dr. Korošec o razgovoru s cesarskim namestnikom. Klub je vzel poročilo na znanje. — Te vrste smo sprejeli od Slovenskega kluba ter jih objavljamo. S tem so ovržene zopet vse laž-njive trditve o kakih prejšnjih pogajanjih, katera so bila že vslea namestnikove odsotnosti popolnoma Izključena, česar seveda celjska „informirana stran“ ni vedela. Ces. namestnik je imel dne 7, in 8. sept. še informativne razgovore z veleposestniki (grof Attems in baron Kellersperg), z nemškimi nacionalci (dr. Höfmann, Wellenhoi in dr. Link) ter s krščanskimi soeialci (Hagenhoier). — Deželni zbor se namera-, va sklicati za dne 20. septembra.
Iz frančiškanskega reda. 'Za provincijala je bil dne 7. t. m. izvoljen P. Angelj Mlejnik, bivši kustos in defjnitor, večletni gvardijan kamniški, pod-ravnatelj in lektor ljubljanskega bogoslovja. Kustos je P. Placid Fabiani. Definitorji so: P. Gothart Podgoršek, P, Avgust Čampa, P. Filip Perc in P. Mat. Vidmar.
Posknšnja Štajerskih vin na Dunaju. Poljedelsko ministrstvo je zvezi gospodarskih zadrug na-iŠta-jerskem dovolilo za nameravano napravo,( poskušnje sadjevca in vina na Dunaju 1 subvencijo v znesku 2500 K.
Vse zadruge, ki pošljejo svoje zastopnike na zadružni shod na Dunaj, se opozarjajo na to, da se odpeljejo udeleženci v pondeljek dne ,12. t. m. z br-zovlakom, ki odhaja ' iz Celja ob 1.38 popoldan, iz Maribora ob 3.2 popoldne., Kdor želi, da se mu preskrbi stanovanje, naj ga takoj javi Zadružni zvezi v Mariboru.
•Slogaške prismodarlje. Zadnja številka Ploje-vega lista napada iste slovenske katehete, ki mora-j o poučevati na šulferajnskih šolah verouk, ter jim
, nesramno očita, da za par Tudeževih grošev omogočijo Sch'ulVčreinup^^	slovenski zemlji.
#>a bi imel Ploj le stotinko narodnega ßuta, Jci ga i-,majo naši katehetje, bi njegova politika ne bila tako aemško-vladna, — Ista Številka nastopa seveda iz konservativnega stališča za liberalne posojilnice v .Celju, Mariboru in Ptuju ter proti našim ljudskim po «sojilnioam, o katerih pravi, ka so se ustanovile zgolj iz strankarstva in dobičkaželjnosti. Nesramen Plojev Jilapec si upa predbacivati našim posojilnicam dobič--jfeaželipost in priporočati posojilnice liberalnih advokatov! — očita nam naš nastop proti liberalnemu u-čiteljstvu! Mi se čudimo, kako more Še sploh imeti kak duhovnik zvezo s takim listom! — Osfebno malikovalstvo gojijo seveda slogašld mazači do svojega krušnega očeta Ploja. Tako pravijo, da je veselje neke veselice kalilo dejstvo, da je bil Ploj nepričakovano zadržan. No, no, norci pamet tudi pri malikovanju! — Najbolj perfiden postaja list, kadar mu je treba nastopiti proti slovenskim Plojevim kolegom. Svojim čitateljem natvezuje laž, da zatrjuje v našem listu poslanec Roškar, da je vedel >za točo, ukrenil pa ni ničesar, ker že od meseca, julija ne dobiva dijet. To je višek plojaške nesramnosti. — Pomilovanja vredni feldpater plojaške stranke priobčuje svoje politične spomine, v kolikor mu jih ni zmedel alkohol.
Vlada In liberalci. Celjski liberalni list dobiva svoje informacije proti slovenski obstrukciji od vlade same, seveda po ovinkih. Zaradi brezobrestnih posojil vinogradnikom Je informiral, seveda krivo, c. kr. uradnik M, v namestništvu „Dnevnikovega“ graškega zaupnika P., ki se je potem po gostilnah okoli hvalil s tem, in izdal tajne vezi liberalcev z vlado. Stvar zaradi brezobrestnih posojil pa je, seveda drugačna, kakor laže „Nar, Dnevnik“. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo res podporo tudi za letos, seveda,1 če dežela tudi kaj prispeva. Deželni odbor pa je odrekel podporo in niti na polovico leta odpadle svote, ki bi se v-sled dovoljenega butgetnega provizorija lahko takoj izplačala, ni hotel dovoliti. Odbornik Robič je kazal na to, da se Studentenheimom, zadrugam in sploh na nemško stran izplačujejo podpore, celo v polni meri, in tam nimajo nemški odborniki nobenega ugovora. Kljub temu se je odklonilo. Vsakdo pa ve, da je izgovor odbora na deželni zbor le pesek v oči, kajti dež. zbor ne bo dövolil brezobrestnega* posojila, saj se je večina odseka izrekla že proti temu. To je bil vendar vzrok obstrukcije in ni posledica obstrukcije. „Sta-jerc“ in „Narodni Dnevnik“ marširala sedaj že skupno. Čestitamo!
Stajerskp«
Remšnik. Na 900 metrov visokem Radiu, raz katerega vživaš divni razgled na vse strani, je rajni župnik remšniški, Jurij Žmavc, leta 1898 namesto prejšnje razpadajoče cerkvice začel zidati novo hišo božjo v čast sv, Pankracija, Leta 1902 je bila stavba pod streho, in sedanji župnik g. Anton Podvinski ji je preskrbel doslej dva. oltarja, in najpotrebnejšo znot-ranjo opravo. Oba dušna pastirja, so, pri tem delu z občudovanja vredno požrtvovalnostjo podpirali verniki lavantinske in sekovske škofije. Tako sta n. pr. Jernej Koležnik in Ivana 'Mazgan podarila prostor za cerkev, Josip Navšnik in Fr, Prates sta dala za glavni sltar 1600, oziroma 1100 K, večje svote so darovale razne rodbine, nekateri so prispevali potrebno gradivo, drugi opravili zastonj veliko voženj, in še na dan posvetitve je posestnik Sim. Navšnik prinesel 400 K za nabavo novih orgel. — Tolika požrtvovalnost je bila pretekli torek obilno poplačana, Pre-vzvišeni knezoškof lavantinski se niso ozirali na, nestalno vreme in težavno pot, ter so cine 5. septembra popoldne prišli v Brezno, se podali od tam na Remšnik in drugo jutro na hrib, sv. Pankracija, povsod navdušeno sprejeti in radostno pozdravljeni od duhovščine, županstev, šolskih otrok in Marijinih družb. iTu so dne 6. septembra pri prav ugodnem vremenu s cerkvenim posvečenjem kronali zalo gorsko svetišče, katero so z združenimi močmi' postavili, verniki dveh škofij. Veselje nad tem znamenitim dogodkom so oznanjevali bogato ozaljšani slavoloki,, katerih je bilo v brezniški in remšniški župniji postavljenih nad 30, čarobni večerni kresovi po vseh višavah na okoli, in mogočno doneči streli iz topičev. Napovedana slavnost je privabila v. ta planinski kraj neštete množice vernega ljudstva in'nad 20 duhovnikov. Iz sekovske iškofije so prihiteli dekan dr. M. Wonisch iz Ssh.wa.n-berga z dvema oo. kapucinoma, župniki Anton Bauer iz Ivkona s kaplanom Mili. Glatz, Karol Premier iz Zel. Travnika, F. Savel iz Kaplje, Fr. Schleich od Sv. Ožbalta, in novomašnik Al. Loibner, ostali so bili iz domače škofije, večinoma iz marenberškega dekanata. — Obredi posvečenja cerkve so trajali od osmih do poldvanajstih predpoldne. Verniki ,so jih spremljali s pobožnim zanimanjem in z glasno molitvijo. Po dovršeni posvetitvi so mil. nadpästir j poslušalce iz sekovske škofije z v srce segajočim govorom na podlagi svetopisemskih besed: „Danes ima ljudstvo darovanje na višavi“ (L Kralj. 9, 12) povedli v trojni tempelj, v kapelo domače hiše, v, tempelj prirode inv katoliško hišo božjo, ter jih opominjali, naj se drže dobrih naukov, katere sc prejeli od očeta in matere, naj slavijo Boga v prirodi, pred vsem pa iščejo milosti in blagoslova v cerkvi, kjeg prebiva na, izreden način veličastvo božje. Nato so darovali pri, novo posvečenem oltarju sv. mašo, in po tej v slovenski pridigi z ozirom na čudoviti dogodek na gori Tabor
(Mark. .9, 1—8) izrekli pohvalo in zahvalo vsem, ki so sezidali tu gori na hribu, kamor pride toliko, izletnikov, krasno cerkev, ter postavili tako trojni šotor, prebivališče božjemu Zveličarju, svetišče _sv. Pankraciju in duhovno pribežališče samim sebe. — Z darovanjem za novo cerkev in z zahvalno pesmijo je bila ob %S. uro popoldne zaključena v vsakem oziru vzpodbudna cerkvena slavnost.
Toča je rožljala dne 6. t. m. po Svečini, zlasti svečinskem vrhu, po Ciringi in Podigradcu. Haska ni napravila, pač pa škodo.
Crnagora pri Ptuju. Dekliški shod se vrši dne
11.	septembra t. L Ob 9. uri dopoldne se zberemo v Sv. Lovrencu, oziroma v Župečji vasi, tfter gremo v procesiji na goro. Ob 10. uri je tam slovesno opravilo za dekleta, potem kratek odmor in ob M, uri shod na prostem pri cerkvi. Slavnostni govor f ima č. g. Muršič, govori tudi podpredsednica Z. S. D. in mladenke iz raznih župnij in drugi. Vmes nastopajo tudi pevski zbori. Po shodu je sklepni govor v cerkvi in slovesne večernice. iMarijine družb,enice in vsa dekleta, udeležite se v polnem številu, da se navdušite za prelepe vzore slovenske mladenke!
Hrastnik. Štajerski deželni odbor je v soglasju z deželnim šolskim svetom dovolil f občini Hrastnik nemško šolo. Narodni ocefRoš so v tej stvari dosegli zopet lep vspeh!
'Petrovče. Prav poseben užitek nam obljub uje ljudska veselica v Petrovčah dne 18. septembra. Mogočen zbor združenih savinjskih, pevskih društev bo med drugim proizvajal tudi nekatere izbrane narodne pesmi. Kdo ne pozna nepremagljivega utiša naše narodne pesmi, ako jo poje poln, mogočen zbor! Zato se zanima za ta nastop tudi boljše občinstvo in nas bodo prišli poslušat tudi nekateri znani glasbeniki in ljubitelji narodne pesmi. Zato pa, zbori naši, na delo, in porabite še čas do nastopa prav pridno za vaje, da bo uspeh popoln!
Kozje. Liberalno časopisje se zelo veseli, ker je moral priobčiti g. kaplan Tratnik vi časnik izjavo, da prekliče nekatere izraze nasproti liberalnemu agitatorju mladeniču PrekorŠeku, izgovorjene na shodu v Podsredi. Sodnik dr.. Žiher je smatral namreč dotične besede za razžaljive. Skoda le, da v izjavi niso navedene inkriminirane besede, da bi si lahko vsakdo naredil iz njih svojo sodbo.
Celjski Sokoli— „lepi“ vzgojitelji mladine. Pretečeno nedeljo, dne 4, t. m. je bila, v St. Pavlu v Savinjski dolini liberalna veselica, katere so se udeležili tudi celjski Sokoli. Vzeli so s seboj tudi svoj naraščaj — šolske otroke v starosti od 7.—12. leta. In kdaj so prišli ti otroci domov? V ponedeljek ob 1. uri zjutraj. Kaj bo pač enkrat iz teh otrok, ki se sedaj po cele noči klatijo s Sokoli? Merodajni faktorji si' naj enkrat za. vselej zapomnijo: Otroci ne spadajo na veselice, ki trajajo pozno v noe,' in naj si bodo iste že liberalne ali katerekoli.
Ljubno. 'Menda se vam že čudno zdi, gospod urednik, da ni nobenega poročila iz našega lepega trga. Pa motite se, če mislite, da spimo pri nas zimsko spanje — re:s je, da je že hladno, kakor v pozni jeseni, ne, mi ne spimo, ampak delamo,' samo, da ne obesimo vsake malenkosti takoj na veliki zvon. Naše prepričanje je, da je bolje, da se manj kriči, pa več. dela; če pa nekateri mislijo, da rešujejo s tem domovino, da mnogo kričijo, pa nič ne delajo, jim pustimo veselje. Zato pa hočem danes poročati nekaj podrobnosti iz zadnjega časa. Pred tremi tedni smo dobili prijetno novico, da je potrjen sedež rokodelske zadruge v, Ljubnem. Poprej je bil sedež rokodelske zadruge v Gornjem Gradu. Pred poldrugim letom pa je bil izvoljen načelnikom zadruge gospod Franc Fluder-nik, krojaški mojster na Ljubnem, in tedaj se je začelo tudi intenzivneje delati, da bi se tudi sedež zadruge prenesel na Ljubno, ker je ravno tukaj središče okoliša. Namestnija je tudi ugodila upravičeni želji rokodelske zadruge, kar so pozdravili z veseljem naši obrtniki. Dne 21. avgusta je naznanjal mogočni strel po Ljubnem veselo /novico, da so se začele pri-viligirane predpravice Gornjegrajeev kršiti, čeravno si je gospod nadučitelj Kocbek v potu svojega obraza prizadeval, da to prepreči. Gospod dr. Verstovšek je interveniral v tej zadevi pri namestniji, za kar se mu zahvaljujemo. Tukaj se je vršil tudi Gtedenski čevljarski tečaj. Po nasveth g. Franca Kumeršeka, potovalnega učitelja na Dunaju, tukajšnjega rojaka je prosila zadruga, da se dovoli ta tečaj, in je ministrstvo prošnji tudi ugodilo. Tečaj je zelo dobro uspel,
■ kar se je pokazalo na razstavi izgotovljenih del. Čevljarski mojstri in pomočniki so se redno udeležili predavanj in so hvaležni g. Kumerseku, ki je s tem pokazal, da se zanima za svoje rojake, ter jim hoče pomagati. — V jeseni se vrši podoben tečaj za krojače.
Ljutrno. Letos je bilo slabo za turiste, Ker smo imeli vecjidel deževno vreme, kar zelo ovira tujski promet. Samo ob sebi je umevno, da so turisti malo vneti za mokroto od zunaj. Vendar so pa. prišli prijatelji planin večkrat na obisk, čeravno ne. smemo niti od daleč primerjati letošnjega obiska z onim prejšnjih let. Nekega lepega dne ste prišle tudi dve gospe, ali kaj ste že bili, gospodični, da nobene ne razžalimo, recimo dami, iz zelo naprednega trga tam nekje pri Celju, Ker pa Ljubno ni ravno posebno dobro zapisano med tako imenovanimi naprednimi krogi, so hotele pokazati te dame svojo napredno oliko — mogoče bo rekel kateri hudomuŠnež ne-olilco, da se bolj robato ne izrazim — naj Ljubenci vidijo, da so napredne dame zares napredne, in da stoji Ljubno Še v veliki temi — v tisti Črni temi, katere se napredni
• ' • ■....................
elementi grozno bojijo. Ko zagledajo v gostilnica mizi vžigalice „V korist obmejnim Slovencem“ k zavre um., njihova napredna kri, mlajšo pograbi svota jeza, in ikd.0 bi se čudil in kdo bi dvomil, da se mora dati dni-ka naprednemu srcu, ki je vzplamtelo v sveti je^i, ., ker le tako si lahko razlagamo, da so se na$le, galice naenkrat raztresene na spodnji pölicii Zarh.sl olikano, dostojno napredne dame, ker le, na ta .način«; se zamore rešiti še čast naprednega mišljenja. Sreča1' v nesreči je bila, da ni bilo blizu hišnega gospodar-«, ja, ki je značajen mož, ker bi jih bil gotovo za Ja ju-' naški čin primerno nagradil in postavil pred vrata pod kap, kjer bi si lahko na Čistem zraku ohladili svojo napredno kri, kar bi jima dopisnik iz srca privoščil.	: v,*-*
Književnost in umetnost.
Naš Hom. Leto 10. Zvezek 17. Vsebina: Mladinska izobrazba:	Mali porednež, Velegrajska him-
na. Iskrice. Opomin. — Zabava: Spomini iz Solno-gracla. Pred slovespm. Srečni Janko. 'Iskrice. Db razvalinah celjskih groiov. Prijateljeva poroka. — Kaj je novega po svetu? Orli: Slovensko geslo. Zlata knjiga. Iz Petrovč. — „Naš Dom“ izhaja 1. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v .Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor.
Mentor. List za srednješolsko dijaštvo, II. letnik. Zvezek 12. Vsebina: Student naj bo. F. S. Finžgar. Konec. >— P. Pavel Krizkovsky, V. Hvbašek. Konec. — O francoski revoluciji. Josip Logar. Konec. — Nedeljsko jutro v naravi. Profesor Fr. Pengov. Konec. — Navod za šahovo igro. A. .Uršič. Konec. — Drobiž: Vodnik. Kažipot k sreči. Sfinga. Lepe sanje. Igračkanje s črkami.
Glasnik najsvetejših src. Leto IX. štev, 9.	—
Vsebina: Češčenje presv. 'Jezusovega Srca pred 600 leti. J. Krohne. Dalje. — Pred križem , , . N. Ste-rad. j— jApostolstva sv. Cirila in Metoda. Fr. Pavšič. Večna luč. — Cerkev sv. Alojzija v Mariboru. R. Janežič. Dalje. (— Sv. Klement Marija Hof-bauer. — Nespametniki. — Nov oltar presv. Srca Jezusovega v baziliki v Mariboru. — Dopisi. — Pri-poročbe v molitev. — Zahvale, r— Slika: Vaška kapela.
Zlata doba ali (treznost,' slovenskega naroda. Protialkoholno glasilo. Letnik IV. štev. 8. Vsebina: Vrzimo se na mladino! Kamnik vedno vzor. p-Učiteljstvo proti alkoholu. — Ljubemu „Novemu času“ v Gorici. — Telovadba in abstinenca. — Sola in alkohol. — 1 Zakaj in kako naj gre učiteljstvo v boj proti alkoholizmu? — Imenovanje. — Raznoterosti.
Mladost. Štev. 14. Letnik III. Vsebina: Orli!
—	Zlata knjiga. — Važni sklepi, p- ' Važna zadeva.
—	Nekaj vaj. — Poročila iz posameznih odsekov. Listek.
Maroško.
Sv. Višarje. Okrog 880 mož in mladeničev iz Štajerske in slovenske Koroške je pripeljal dne 27. avgusta poseben vlak v Žabnice, od koder so po strmi poti romali na Sv. Višarje. Prvokrat je privedla koroška S. K. S. Z. tolikq članov svoje organizacije na to staroslovensko božjo pot. Navzoč je bil tudi ljubljanski knezoškof, ki je v navdušenih besedah pozdravil zbrane Slovence. Po Slovesnih cerkvenih o-pravilih se je vršilo pod milim nebom zborovanje, kjer je prevzel zopet besedo ljubljanski vladika. Govorila sta Še č, g. dr. Lambert Ehrlich in župnik Rozman.! Prevzvišeni Škof je nato podelil zbranim svoj višepastirski blagoslov. Iz slovenskih grl pa je z višarskega hriba zadonela mogočna slovenska pesem. Nato smo se ločili od višarske Marije in se v dolgi procesiji napotili na svoje domove, kjer bomo izvrševali to, kar smo na Višarjah sklenili.
ii-jm«-.i_r..mwcpaa».„«a-»:-■ -vn mn um WKBmmuummtnmaußKm
la?gied po svetu.
Koliko vladarjev je preživel cesar Fran Josip? Zanimivo je, koliko vladarjev se je premenilo v drugih državah tekom 62 let, kolikor vlada cesar Franc Josip nad Avstro-O grško. 'Na Angleškem je umrla kraljica Viktorija, ki jo je nasledil kralj Edvard, a njega zopet kralj Jurij. V Rusiji ie vladal Nikolaj I., Aleksander II., Aleksander III., a sedaj Nikolaj II V Pruski je vladal fFriderik Viljem IV., (Viljem I. pod katerim se je izvršilo zedinjenje Nemčije, potem Friderik III. in Viljem II, V Francoski je od druge republike (1848—1852) postalo' cesarstvo (Napoleona
III.,	a iz njega tretja republika, kateri je Falberes osmi predsednik. Italija se je združba 1861; zedinjeni Italiji so vladali Viktor Emanueli II., Humbert L, in sedaj Viktor Emanuel III. Fran Josip je živel za časa vladanja srbskega kneza Miloša, 1 kneza Aleksandra, kneza Mihajla, zatem kralja Milana in kralja Aleksandra.
Na begu pred slavo.' Slavni pisatelj F Knut Hamsen je slavil te dni svoj '50, rojstni dan. Cim bolj se je bližal slavnostni dan, tem bolj so časopisi in revije pisali o njem in njegovi častilci so jeli romati v mestece, kjer je Mval. Ko pa napoči slavnostni dan, ni bilo pesnika 'nikjer — ušel je svojim častilcem neznano kam, menda nekam' na sevem Povrne se, ko bo konec slave. — Res, redek slučaj!
Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in slpvenskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. — Jožef Ullaga, Tegetthoflstr., Maribor.	129
ZAHVALA
Yam ne more ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna! veletrgovska hiša
Ker nam je zapisala vsemogočna roka božja to prebridke sodo, da nam je vzela našo zlato mamico ozir. soprogo gospo
Učenca
iz dobre hiše se sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje.	126
Hiša s tremi stanovanji, vse v dobrem stanj n, zraven hiše velik vrt, klet, ste dene c, se proda. Zgor. Radvanje 60, blizo Maribora.
su vdamo popolnoma v božjo voljo, ker drugače ne bi prebili te nena-domestne izgube. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najprisrčnejše zahvalimo vsem dragim za obiske v bolezni in za tako številno spremstvo na zadnji poti. V prvi vrsti izrekamo zahvalo preč. duhovščini, visokoč. g dr. Lukmanu, prof. bogoslovja za obilno tolažbo in sprevod veleč. g. Lončariču, kaplanu pri Sv. Jurju, prečastitemu domačemu gospodu župniku Irglnu in vel. g. kaplanu Sirscu, ki sta nas tolikokrat tolažila ob bolezni posebno pa ob smrti drage matere. Bog plačaj! Zahvaljujemo se nadalje veleučemmu g. dr. Šerkn, zdravnika na Vranskem, kije zdravil, obiskoval in tolažil drago rajnko kot svojo lastno mater. Hvala Vam lepa gospod doktor. Najprisrčnejše zahvalo izrekamo nadalje visok orodni o-bitelji Schaur-ovi za obiske in tolažbo posebno ob smrt . Zahvaljujemo se slavni požarni biambi za čsstno spremstvo, vsem sorodnikom in znancem, velecenjenim Iržanom, vsem vranskim župljanom, ki so od blizu in daleč prihiteli ter spremili našo nepozabno mamo k zadnjemu počitku. — Bog povrni vsem, ki so nas bodisi osebno ali pismeno tolažili ob smrti.
Zlato mater pa priporočamo v pobožen spomin in molitev!
Vransko, 4. septembra 1910.
^28	Žalujoča obitelj Lukman.
Izborno vpeljano
Učenec se sprejme pri JJos. Dufek, medičar in svečar Maribor.	120
T Brežicah
daje* koncem t. 1. v najem Anton Klaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo let izvrševal z naj • boljšim uspehom. V poštev ne pride samo stanovanje in o-brtovališče, ampak tudi vsa, v obe stroki spadajoč», obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. Ponudbe se sprejemajo do 1. novem-ra t. 1. Natančnejša pojasnila glede najemnine in glede vseh drugih podrobnosti zvejo se pri lastnika samem.
125	Anton Klanžer, krčmar in mesar v Brežicah,
Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano proti zmerni ceni. Naslov pri g. M Berdajs, trgovina s špecerij skim blagom in semeni, Ma ribor, Sofijin trg.	111
za vagone, voze (mostne), centimalne, škaiove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje'ter priporočajo nizkih cenahf
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice Morayslo.
80 slovanska obrt.
Tovarniška zaloga
lovama za peči H. KOLO
Wels, Gornje Avstrijsko,
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih po« tcebščin, trgovskih knjig na debel«» in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška ulica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred->:	piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koiosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
-.V-V-VaV-VaV VaV.Vf
Iajboljše ročne torbice,' šolske torbice, denarne ■■ mošnjičke,! denarnice za natakarice in "■
natakarje. — Bogato sortirano zalogo : : : : : ■
usnjatih garnitur	Ja
kakor tudi konjske oprave, opravo za jahanje mm itd. priporoča.	o
Edina špecijelna tvrdka ža katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailn. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
Slovenska trgovina
jermenar in sedlar Grajski trg ii■ Samo lastni izdelki. _*J
r samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svako vrstnega naj novejšega in najmodnejšega blaga iz samo pryih in najboljših tovarn.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte Ir proračune na raipoiago. ==
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami----
Postrežba točna in stroga solidna.
XX XX	awr Olje us«’ za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirilav Mariboru 1Ö0 kg po 25 K.	XX XX
i		
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se potrudi in vsaj enkrat posknsi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoff o v cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje.
Efiifia staj. fiaruclua «tekl»rska trguirina
na siefoelo in na drobmo
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zaiogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prsvzetje vseh steklarskih del pri cerkvah m priv. stavbah»
iSafsoSidmejša in tožna postrežba.
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.