Posamezna Itevllka RM 6,15
НдГдшапкпБо^е
Uprava Klagenfurt, Poetlacb 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) теввбпо t dostavo na dom RM 1,— (vKljuftno КЈЛ 0,20 za donaSaice) / Odjavo oaroćbe
tega Usta za prihodnji meseo sprejme uprava eamo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za mUlmeter stolpec
•ter. 12.
Kralnburg, 10. februarja 1943.
Leto 8.
Yzlic viharju in neurju napadajo
IVIaše podmornice so zopel polopUe 221.000 brl
Ena križarka potopljena, nadaljnje enole poškodovane - Prolilelalvko topnišivo na krom je sexlrelilo xedem brilanskili lelal - nadaljnji napadi Sovjeloi v irdih bojih zavrnjeni - Pri Novorosusku 31 oklopnjakov uničenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. februarja objavilo:
Na kavkaški fronti bo le boji krajevnega pomena. Pri uničenju sovražnika, ki se je 5. februarja izkrcal jugozapadno od Novo-rosijska, smo vsega skupaj odstrelili 31 oklopnjakov; sovražnikove krvave zgube 80 visoke.
Na ozemlju ob izlivu Dona ter v velikem loku Doneča je dan vobče potekel mirno. Nek sovjetski polk, ki je ob zori prekoračil Doneč, je bil v nasprotnem napadu uničen.
Sovjeti so tudi včeraj z uporabo močnih sil oklopnjakov ob srednjem Donecu in zahodno od odseka ob Oskolu nadaljevali svoje besne napade, ki so bili po hudih bojih zavrnjeni.
Navzlic težavnim vremenskim prilikam so močni odredi bojnih letal učinkovito napadali sovražnikove kolone na maršu in sta-novaliSča čet. Bombniki so uspešno posegli v boje na tleh.
Južno od jezera Ladoga znova pričeti sovražni napadi so ostali brez uspeha ali bili razbiti pri zbiranju. Pri lastnem nasprotnem napadu so pred fronto nekega polka našteli 400 mrtvih boljševikov.
V Severni Afriki obojestransko delovanje topništva in izvidniških čet. Nemške mor-
narice protiletalsko topništvo na krovu je pri konvoju novih pošiljk v tunezijska pristanišča sestrelilo 7 britanskih bojnih letal.
Letala na motilnih poletih so v pretekli noči odvrgla nekaj bomb na zahodnonem-ško ozemlje in s tem povzročila škode na poslopjih. Pr. zračnem napadu na francosko obalo ot Atlantiku so bili po doslej došlih poročilih trije sovražni bombniki zbiti na tla.
Naša brza bojna letala so podnevi napadla neko južnoangleško pristaniško mesto.
Kakor je bilo javljeno v posebnem poročilu, HO zajele nemške podmornice pred več dnevi nek konvoj, ki je plul v Severnem Atlantiku proti Vzhodu, imel smer proti britanskim otokom, obstojal iz globoko na-tovorjenih prevoznih in petrolejskih ladij nadpovprečne velikosti in bil vrednosti tovora ustrezno zavarovan. V boj poslani roj podmornic je pa večdnevnem hudem boju potopil 14 ladij, med njimi pet petrolejskih ladij, s skupno 109.000 brt. Nek drugi par-nik je bil torpediran.
Zračni napadi na Murmansk
Višinski poležal v Tunezi]! zavzet
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. februarja objavilo:
Sovjetske skupine, ki so se izkrcale pri Novorosijsku, smo kljub žilavemu odporu še bolj stisnili in odstrelili šest na kopno spravljenih oklopnjakov. Ponovni poskusi izkrcanja so se izjalovili. Na ozemlju ob izlivu Dona, na odseku ob Donecu in Oskolu je sovražnik nadaljeval svoje napade. Ob spodnjem Donecu in v odseku Livni so mu spodleteli ob najtežjih zgubah nasprotnika. Ob srednjem Donecu in zahodno od odseka
IVedeljsko poročilo o podmorntcali
Masa pri Novorosllsku Izkrcanih boljšev ikov uničena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. februarja objavilo:
Masa v prostoru pri Novorosijsku izkr-canega sovražnika je uničena. Slabi ostanki 80 bili stisnjeni na najožjem prostoru. V zahodnem Kavkazu smo krvavo odbili ponovne sovražnikove napade in pri tem dne 5. in 6. februarja odstrelili 21 oklopnjakov.
. Vtem ko so se v loku Doneča vzhodno od Sahtija vršili le krajevni boji, pa traja z nezmanjšano silo obrambna bitka ob ia-livu Dona, ob srednjem Donecu in zahodno od odseka ob Oskolu. Sovjeti so imeli pri svojih napadih, ki so jih vodili z brezobzirno uporabo ljudi, najtežje krvave zgube. Nek sovražni polk je bil v nepreglednem gozdnem svetu prisiljen k boju in docela uničen.
Na ostalih frontah je potekel dsn vobče mirno.
Močni odredi zračnega orodja so se ves dan bojevali s sovražnikovimi kolonami na pohodu.
Na tunezijski fronti je obojestransko živahno delovanje izvidniških čet.
Na morju severovzhodno od Orana so nemška bojna letala v pretekli noči napadla nek sovražni konvoj in po doslej dospelih poročilih težko poškodovala tri pre vozne ladje s skupno 18.000 brt. Ena teh ladij je začela goreti.
Pri nočnih motilnih napadih nad Zahodno Nemčijo so sovražna letala s posameznim-
Zopet velik japonski uspeh
T o k i o, 9 februarja. Po poročilih cesarskega glavnega stanu je dne 1. februarji Južno od otoka Inabell Salomonovega otočje prišlo do bojnih spopadov med japonskim pomorskim zračnim orožjem in sovražnimi pomorskimi in zračnimi bojnimi silami. Pri tem je bila potopljena ena križarka, ena križarka pa težko poškodovana; sestreljenih Je bilo 83 sovražnih letaL
odvrženimi bombami povzročila majhne zgube med prebivalstvom. Tri sovražna letala smo zbili na tla.
Kakor jt bilo javljeno v posebnem poročilu, so podmornice v žilavem boju potopile iz konvojev, ki so pluli v Anglijo in bili namenjeni za afrikansko in sovjetsko fronto, le polnonatovorjenih ladij s skupno 102.500 brt ter štiri prevozne jadrnice. Tri druge ladje so bile poškodovane po torped-nih zadetkih.
Neka druga nemška podmornica je na vzhodnem Sredozemlju potopila križarko razreda Dido.
ob Oskolu so še v teku boji v skupinah, pri čemur se menjavajo sovražni napadi z lastnimi nasprotnimi napadi.
Ponovni silni naptfdi Sovjetov južno od jezera Ladoga so bili krvavo odbiti in nared stoječe čete razbite po topniškem ognju.
V	vodovjih visoko na severu so brza nemška bojna letala potopila neko sovražno trgovsko ladjo s 5000 brt in zažgala neko tovorno ladjo s 6000 brt. Pri napadu na pristanišče in obmostje v Murmansku so bombni zadetki povzročili razdejanja.
V	Tuneziji so nemško-italijanske, po zračnem orožju učinkovito podprte bojne čete zavzele nek prevladujoč višinski položaj in ga držale proti sovražnim nasprotnim napadom.
Brza nemZ-ka bojna letala so pri podnev-nem sunku cez Rokavski preliv z bombnimi zadetki težkega kalibra povzročila znatne škode v nekem obrežnem kraju.
V	hudih obrambnih bojih na ozemlju ob Donecu sta se posebno odlikovali 294. divizija pehote in 7. divizija oklopnjakov.
Nadaljnjih 22 britanskih letal sestreljenih
Berlin, 9. februarja. Močna nemška obramba je na Zapadu prizadela britanskemu letalskemu orožju tekom 3. februarja nove zgube. Dopoldne so nemška lovska letala napadla sovražne skupine bombnikov, (Nadaljevanje na 2. strani.)
1


...
Dokazi	v Reichu je bila
ilHCiOnallie lolje speljana delovna dolžnost za vse moške od 16. do 65. leta, za vse ženske pa od 17. do 45. leta starosti. Ukrenjenih je bilo tudi še več posebnih določb, ki omogočajo oprostitev od te delovne dolžnosti, pred vsem je Reichswirtschaftsminister Frick te dni izdal naredibo, po kateri bodo mirovali obrati, trgovine, rokodelstva in gostilničarstva, če ne vrše za vojno potrebnega dela ali če ni obrat potreben za urejeno preskrbo prebil valstva. Ti ukrepi bodo smiselno uporabljeni tudi v zasedenih ozemljih. To je samo po sebi umevno, ker bi ne bilo uvideti, zakaj ne bi državljani, ki uživajo prava veliko-nemškega Reicha prevzeli tudi dolžnosti., O tem ni treba zgubljati besedi. V Nemčiji so omenjeni ukrepi izzvali vihar pritrjevanja. V Kamtnu so se prostovoljno izjavili oboroževalni delavci iz St. Veita kot tudi delavci drugih obratov, da določene nedelje še posebej delajo. Iz vrst sevemowest-falskih rudarjev je prišla pobuda, da dodatno delajo še eno nedeljo. Rudarji so na-zvali ta dan »oklopni delovni dan za Fuh-rerja in oboroženo silo«. V nedeljo se je že peljalo na 12 rudokopov Gaua West-falen-Nord prostovoljno tisoče nemških rudarjev od Betriebsf Uhrer j a in nameščenca pa do kopača, da še dodatno kopljejo premog. Možje, ki delajo na ta oklopni delavnik, ne zahtevajo za ta dan mezde, katera naj bo dana na razpolago Fiihrerju za na« mene oborožene sile. Da to vzgledno mišljenje rudarjev pravilno ocenimo, moramo vedeti, da morajo že poldrugo leto delati vsak mesec dve nedelji.
Znano je vendar, da morajo naši sovražniki pri vsaki stvari napraviti iz miške slona. Skrajšanja fronte na Vzhodu, ki so nastala radi masne ofenzive >>o;ljševikov, se prikazuje naravno že kot vojnociločilnš in se ne morejo zadosti prehvaliti, da so sedaj enkrat zajeli tudi nemške čete., Pi? tem pa vedoma poskušajo zamolčati številčno veliko večje kotlinske bitke, ki so se dow sedaj izvoje^rale in ki so stale Sovjete mi«i lijone vojakov. Najprej so jih vendar spoznali po prevzetnih Poljakih Angleži v Flandriji. Nemčija je na Vzhodu zasedla tako velikanski prostor, da kak umik sicer nI brez pomena, vendar pa ne more spremeniti nič na izidu te vojne.
Mi Nemci smo že primemo odgovorili: proklamacija totalne vojne pomeni koncentracijo vseh moči za boj zoper naše sovražnike. Z odločnostjo, ki je lastna Fuhrerju, Je izdal ukrepe, ki nas privedejo bliže zmagi. Vsak mora za to doprinesti svoj delež. V tem prednjači kot zmerom, nemško delavstvo. Ve, da je vse, kar stori .\dolf Hitler, v njegovo korist. Naši nasprotniki se' bodo čudili, s kakimi rezervami razpolaga nemška nacija!	F. H.
izliv gospoda Beaverliroolia
Tako se bojujejo za zmago (ГК.-Aufnahme; Kriegsberichter Schmidt-Scheeder, PBZ., M.%
Lord Beaverbrook, ki je v Zgornji abornici zahteval,, naj Sovjetom Domagajo, zlasti z letali, si je ob tej priliki privoščil nekaj razodetij, ki so ravno kot izlivi starega konservativca, čeprav kanadskega рогеПа, izredno značilni. Stalina hoče že sedaj odlikovati s priimkom »Veliki«. Le norci morejo po njegovem mnenju smatrati sovjetsko zmago za nevarno angleškemu Erofiru, Če bo Sovjetska unija dobila уојш]
stran *. — Sfev. 1*.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 10. febrourj« 194S.
v Evropi, mora to po Beaverbrookovem jrušljenju razveseliti vsakega modrega človeka v Empiru.
Ze izza prejšnjih prilik so znani nagibi t ""a večno oblastiželjnega, večno nezado-voUnega in večno v senzacije zagrizenega 3'"alja časopisov, ki Churchillu ne more odpustiti, da ga je izrinil iz vojnega kabineta ЗП vsaj začasno zamenjal v Sirom Craffor-dom Crippsom. Bistveni del njegovih izva-j"nj preveva že od nekdaj želja, da naprav-In Churchillu težave, da Churchilla in C'! i psa prekosi posebno v njunem dobrika-m'u Sovjetom. Vendar je njegov izliv srca o »emagujočem« boljševizmu v Evropi v*5 kot sama taktika. Beaverbrook ve, da d''n.es tudi v Angliji dvomijo mnogi krogi o smotrnosti kurza, ki bi dovedel konkurenta / nglije na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, Sovjetsko unijo do neslutene moči, ki ob-l.'ublja Sovjetom Vzhodno morje in Darda-rele, ki je usmerjen na to, da sedaj iSČe kjer koli pri Stalinu odklonitev napram objemu ameriškega imperializma. Beaverbrook hoče s svojim na noževo ostrino prihranim votumom za Stalina dovesti proti-ameriško razpoloženje do nemožnosti.Usoda Evrope je tričetrtinskemu Kanadcu Beaver-brooku ravno tako nevažna kot Polameri-Itancu Churchillu. Stari kulturni svet hočejo hladnokrvno izročiti boljševizmu in mislijo, da se imperij nad tem samo lahko veseli, če »Stalin Veliki« gospoduje nad vso Ev--ropo. Do zadnje posledice bi dozorela ta blaznost šele s tem, če ponudijo poleg vse Evrope tudi angleško matično deželo rde-čamu carju. Po mnenju Beaverbrooka bi se ameriški imperij samo lahko veselil, če se stari svet utopi in ne ostane od njega nič drugega kot zmešnjava.
Preosnoia ilalijanske vlade
Duce prevzame zunanje ministrstvo - Koncentracija moč!
Eim, 9. februarja. Uradno objavljajo sledečo preosnovo italijanske vlade. Med drugim prevzame Duce zunanje ministrstvo. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu postane Guiseppe Baetianini; Grof Ciano je imenovan za dobo treh let za člana fašističnega Velikega sveta. JustiČni minister: Alfredo de Marsico; finančni minister; baron Giacomo Acderbo, dose-daj predsednik mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu; vzgojni minister: rektor vseučilišča v Pisi, Carlo B i g g i n i; minister za javna dela: narodni svetnik Ze-none B e n i n i; prometni minister: senator Gini; korporacijski minister: Carlo T i e n g o; minister za narodno prosveto: dosedanji državni podtajnik P o 1 v e -r e 11 i ; minister za preskrbo deviz: Oreste Bon oni. Državno podtajnlStvo za vojno proizvodnjo je povišano v ministrstvo. Dosedanji državni podtajnik, general F a v a-g r o s s a prevzame ministrstvo.
Po tem ko je angleško časopisje svetu ponovno lažnivo poročalo o močno zrahlja-nem zdravstvenem stanju Duceja, se bomo spomnili, kako energično je s takimi vestmi pometel že 2. decembra. Da se je Duce sedaj odločil, da sam prevzame zunanje ministrstvo, je še jasnejša zavrnitev angleških lažnivih poročil, pri katerih je bila samo želja mati misli. Ta odločitev Mussolinija v vojni za biti ali ne biti je
Unqlija spoinava podmorniško smrino nei/arnosi
„Evening Standarr: Vedno več podmornic, In-sicer v celih tropih
ženeva, 9. februarja. PodmomiSka vojna stopa v novo In Intenzivno fazo, ugotavlja mornariški sotrudnik »Evening Standarta«. Nasprotnik napenja vse moči. Vedno več podmornic se je pojavilo na svetovnih morjih in sicer v celih tropah. Zato bi znali biti prihodnji meseci posebno kritični.
Sedaj stoji pribito, da je treba že veliko naporov, da se doseže velikanska tehnična prednost Nemcev v razvoju podmornic. Gre tudi za to, če naj se dobi moderno obrambno sredstvo. Modema podmornica je namreč daleko odpornejša in nevarnejša kot ona iz prve svetovne vojne. Moč moderne podomrnice je v tem, da počasi plo-veče ladje nimajo prav nobenega upanja, da uidejo podmornici, ki je na preži. Kot na vodi plavajoče race so odstrel jene. Cel6 spremstvo danes ni več učinkovito, sredstvo, ki bi oviralo podmornice, da potope prevozne ladje.
Tudi admiral Sir Hugh J. Tweedie predstavlja svojim rojakom v posebnem članku »Manchester Guardlana« veliko nevarnost podmornic.
Imamo sicer bojne ladje, tako piše med drugim, pr da bi mogle ovirati manjše vojne ladjrf, kot podmornice, da ne bi potapljale trgovske ladje. Poleg tega je splošni vojaški položaj daleko bolj kritičen kot v prvi svetovni vojni. Danes obvladuje nasprotnik evropske obale.
»Ali smo hipnotizirani?«, piSe generalni major J. F. C. Fuller v posebnem članku londonskega »Evening Standarda«. Zdi se, kot da žive protiosovinske države v zamaknjenosti. Vojaškega položaja ne razmotri-vajo realistično, temveč se dado le vse preveč voditi od lastnih sanjavih želj. Na žalost pa ne poteka ta vojna vkljub vsem sanjarijam tako, kot si želimo. Če smo si v letih pred vojno domišljali, da Anglija radi tehničnega razvoja ni več otok, danes drago plačujemo to zmoto. Kako zelo je Anglija ostala otok, ne dokazuje nihče bolje kot nasprotnik sam s svojimi podmornicami.
Nova Italijanska službena dolžnost civilistov
Rim, 9. februarja. V prihodnjih dneh obelodanjeni italijanski zakon o civilni mobilizaciji zadeva moške od 14. do 70. leta in žene od 14 do 60 leta. Izvzeti so semi-naristi, učenci katoliških institutov, člani duhovnih redov in osebe, ki lahko dokažejo oprostitev od te dolžnosti radi svojUi rodbinskih razmer ali zdravja. Za prestopke proti tej službeni dolžnosti so predvidene kazni do pet let zapora.
Pristojno mesto je že popolnoma pozabilo, da je postalo že v prvi evetovnl vojni 1914/18 mnogo milijonov ton ladijskega prostora Žrtev sovražnih podmornic. Lord JelUcoe je napravil svoj 6as resničen, pa na žalost od njegovih poznejših admiralskih kolegov pozabljeni izreki Nemška pod? mornica je privedla že 1. 1914/18. vso Anglijo, njeno prebivalstvo in njen imperij v smrtno nevarnost. V enakem položaju je danes. Če bi bili besedo lorda Jelli-coeja pravočasno razumeli, in bi jo bili uporabili v svojo korist, potem bi najbrž ne bili Anglija in Amerika napram podmornicam brez vsake moči.
Mobilizacija vseb moč! za zmago
Belchs- und Gauleltertagimg der NSDAP.
Berlin, 9. februarja. Dne 5. in 6. februarja se je vršilo zborovanje Reichsleiter-jev, Gauleiterjev in zveznih voditeljev stranke, ki je bilo v znamenju združitve vseh moči naclje za totalno vojskovanje. Združitev strankinih voditeljev, pri kateri so se razpravljali vsi potrebni ukrepi, se je izoblikovala v manifestacijo fanatične volje vse stranke, da vse zastavi, da se izvede popolna mobilizacija domovine in se dajo e tem bojujoči se fronti moči in sredstva za izvojevanje zmage.
popolnoma razumljiva, kajti zunanje ministrstvo v rokah vladnega šefa pomeni končno koncentracijo moči pod njegovim vodstvom.
Franko je Imenoval 50 članov kortesov
Madrid, 9. februarja. Španski državni poglavar general Franco je imenoval 50 članov španskega narodnega zastopstva, katere izbere sam osebno na podlagi zakona o kortesih. Med novo imenovanimi člani so odlične osebnosti iz diplomacije, industrije, oborožene sile in cerkve.
S tem jo Španija dobila zopet narodno zastopstvo, ki je zgrajeno na 700 letni tradiciji španskih kortesov. V celem ima 400 članov vseh poklicnih stanov naroda. Med njimi se nahaja novembra 1942 po Francu novoimenovani narodni svet Falange s 116 člani, nadalje 52 županov, 51 pokrajinskih zastopnikov, 33 odposlancev narodnih sindikatov, 69 delavcev, podjetnikov In tehnikov iz sindikatov, 10 rektorjev španskih vseučilišč, Sest predsednih strokovnih akademij, Sest zastopnikov poklicnih stanov zdravnikov, odvetnikov in arhitektov, predsednikov inženirske zveze, španskega zavoda, državnega sveta, državnega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča, kancler špan-stva in končno dne 6. februarja po Francu direktno imenovane osebnosti. H kortesom spada med drugim dvajset generalov in admiralov, znani vojskovodje iz španske osvobodilne vojne, med njimi prvi poveljnik modre divizije, general Munoz Grande, nadalje številni bojevniki Falange in bivši bojevniki na vzhodni fronti, sedem španskih škofov In nadškofov, več zastopnikov plemstva, velebank in težke industrije.
Za predsednika kortesov je bil imenovan justični minister Estala B-i 1 b a o. Vsi člani španskega narodnega zastopstva so si pridobili tehnične, gospodarske, vojaške ali politične zasluge za mlado špansko državo.
Skoro 47.000 ranjenih In bolnih rešenih
•
Berlin, 9. februarja. Železno vztrajanje mož Stal in gradu ao po svojih najboljših močeh podpirala prevozna letala zračnega orožja. Ko je bilo končno letališče za letališčem zgubljeno, 80 pristajali naši letalci celo potem še na zasilno prirejenih priata-jaliSčih, ko je sovjetsko topništvo že lahko obstreljevalo letalo iz najbližje oddaljenosti. Pod ognjenim varstvom grenađirjev so naložili ranjence in bolnike in so jih prinašali dan in noč skozi močne zapore letalcev in protiletalskega topništva do avojUi letališč. Celokupno so naši letalci prevoznih letal tekom bitke rešili približno 47.000 ranjenih in bolnih borcev geste armade in prepeljali v bolnišnico.
Letalce in grenadirje je vezalo najzve-stejše tovarištvo. Ko je bilo prisiljeno eno izmed zadnjih prevoznih letal, da zasilno pristane tik za sovražnimi črtami, so napadli od hudih bojev utrujeni branUelji takoj od vseh strani pritekle boljševike in so osvobodili svoje letalske tovariše iz rok sovražnika.
Nočni klub je otvorila Christ EJpiecopal Church v St, Josephu (Mo), kot beremo v >New York Tlmesu«. Cerkveni svet je utemeljil ta nenavadni ukrep s tem, da če se hoče mladina Se ponoči zabavati, lahko služi cerkev ravno tako dobro kot vsak drug lokal.
Izkrcanje pri ^ovorosij^kn razbilo
Močni sovjetski napadi ob Dona In Kubanu zavrnjeni - Ob srednjem Donecu In ob Oskoln narašča sila obrambne bitke - Osem bombnikov sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. februarja objavilo:
Poskusi močnejših sovjetskih sil, izkrcati se v prostoru pri Novorosijsku, so bili razbiti po nasprotnih napadih, ki so ž njimi takoj začele nemške in romunske čete. Izkrcani bataljoni so obkoljeni in bodo kmalu uničeni. 19 čolnov za izkrcanje smo potopili.
Močne sovražne napade ob izlivu Dona in ob Kubanu smo odbili ob težkih zgubah Sovjetov.
V južnem delu fronte ob Donecu je vobče mir.
Ob srednjem Donecu in v odseku ob Oskolu Š# traja vedno >ir6vitejia obrambna bitka.
Južno od jezera Ladoga so se pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami zopet ob
težkih nasprotnikovih zgubah zrušili močni, s pomočjo topništva in oklopnjakov zapo-četi napadi.
V	Severni Afriki in Tuneziji so boji krajevnega pomena.
Po neki skupini bombnikov USA podnevi in pod zaščito oblakov poskušeni napad na zahOdnonemško ozemlje se je izjalovil. Skupino je razgnala obramba lovcev in protiletalskega topništva in jo vrgla preko morja nazaj. Pri tem je sovražnik zgubil osem štirimotornih letal. Po bombah, ki so bile odvržene brez načrta na obrežje, so nastale neznatne škode.
V	pretekli noči so posamezni sovražni bombniki podvzeli neučinkovite motilne napade na Zahodno Nemčijo.
V	težkih obrambnih bojih med Donom in Donecom sta se posebno odlikovali west-falska 26. in šleska 320. pehotna divizija.
(glPCAIl0 Иш)
FUhrer je Njegovemu VellCanrtvu cesarju Mandibikua poslal brzojavno prierčne Čestitk* o priliki njegovega rojstnega dneva, đn« 6. februarja.
FUhrer je prestolonasledniku in prestolona^ slednlcl Italije o priliki rojitva hčerke brtO' javno prisrčno čestital,
Hauptmann Biir, imetnik des Eiohenlaubes mit Schwertem, je dosegel v'Afriki ttVojo 164., Eichenlaubtr&ger Hauptmann Uebbea pa 103. zračno zmago.
Vodja nacionalnosoolalnega pokreta na Ni-zcaemekem Mueert, je na podlagi odloka Relcbskommissarja SeyQ-Inquarta, ki je NSB poveril z nizozemskim državnim vodstvom, z veljavo od 1. februarja 1943, sestavil kabinet iz pripadnikov svojega pokreta.
Pri zadnjem zračnem sovražnem napada na Palermo je bila poražena krasna bazilika della Maglone z zadetkom o polno. Ta cerkev je ena ^ Izmed najznamenitejših stavb Sicilije in vsega sveta. V vgej Italiji žigosajo to sramotno dejanje kot nov dokaz sovražnega barbarstva.
Dosedanje poraze Amerlkancev pri poskusih, da vržejo nemške čete v Tunisu Iz poseati važnega prelaza Falda, je sedaj nasprotna stran uradno priznala in jih sprejela angleSka javnost resno kot znake težkoč tunlškega problema.
Število vojnth n jetnikov, ki jih imajo Japonci, znajSa sedaj približno 300.000 mož. To je sporočil general Oyama v gosposki zbornici. Oyama je sporočil, da je od ujetnikov okrog 118.000 Angležev, Amerlkancev, Nizozemcev, Avstralcev in Kanadcev. Internirani bo po večini v zasedenih ozemljih, toda del ujetnikov je tudi v taboriščih na Japonskem samem, ▼ Koreji In na Pormozl.
BrltanHkl generalni pofitar >ођва1ије«, tako poroča Renter, da mora sporočiti, da so se po sovražnikovem vplivu zgubile poštne pošiljke iz Egipta, Sirije, Palestine In anglo-egiptovskega Sudana, ki so bile pošti predan* približno v drugi polovici julija meseca.
15 severnoameriških padalcev, enega stotnika in 14 mož, ki so pomotoma skočili z 1» tala nad španskim Marokom, je v sredo n* španskem vojaškem letalu dospelo na letališče v Madridu in bilo Inteniranlb. Izgnali jih bodo čez špansko portugalsko mejo.
Kakor objavlja zeveznlškl glavni stan v Severni Afriki, je 12. oddelek letal ameriškegc zračnega orožja samo od začetka operacij v Tuneziji zgubil 124 večmotomlh letal. Ta oddelek letal pa je po istem sporočilu sestrelil samo 25 osovinsklh letal.
Egiptovski minister м finance je e^^Vil, da bo vlada razpisala novo narodno posojilo, ki bi naj omogočilo vladi nakup letine iita. Gre za drugo posojilo take vrste. Ta ukrep je potreben, ker zaradi pomanjkanja tonaže niti Angliji niti Zedinjenim državam ni mogoče, da bi izpolnile svoje obljube, ki so jih dal« o priliki nakupa letine egiptovskega Bombaža.
Pri nekem obisku avstralskih čet, ki so se bojevale na egiptovski fronti in bile nato umaknjene, je izjavil general Alexander: »Vaše zgube so bile res velike, in mi smo s tem težko prizedetl«.
Lansko leto po sovjetskem velepoelanflnt Majskyju odkrito Leninovo oprsje na trgu Hol-ford v Londonu so porušili neznani storilci. Odbita je brada kamenltega Lenina, ostalo oprsje razbito s kladivom In pomazano z mam-nlm oljem. Na podstavku in pločniku so storilci napleail protlkomunlstlCoa gesla. Ostanek oprsja 80 oblasti končno odstranile.
Vatikan bo protestirat?
Rim, 9. februarja. Britanski umor nadškofa iz Reggia Calabria, Montalbertija, ki ga Je pri izvrševanju njegovih duinopastir-skih dolžnosti ubilo neko britansko letalo, se Je, kakor poroča organ za vatikanske informacije »Correspondenza« izredno dojmil katoliških krogov v nevtralnih deželah. Domnevajo, da bo Vatikan vložil oster protest proti temu zločinu. Tako španska kakor švicarska duhovščina bo poslala italijanskemu episkopatu izjavo solidarnosti proti temu umoru. V svojem papeškem pismu nadškofu v Palermu graja Pij XII. akcijo britanskega zračnega orožja,
Nadalinjili 22 britanskili letai sestrelienlh
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ki so pod močnim vodstvom lovcev vdrli v ozemlje belgijsko-francoskega obrežja.
Ni še preteklo 10 minut, pa Je že 11 britanskih letal postalo žrtev nemških lovcev. Združeni ogenj protiletalskega topništva zračnega orožja Je uničil še nadaljnja 4 letala, tako, da so Britanci z zgubo 15 letal plačali svoja v teku strahovalnih napadov na prebivalstvo zasedenih zapadnih ozemelj izvršena podvzetja.
Nek odred sovražnih bombnikov je okrog poldne 4. februarja izkoriščujoč vremenske prilike poskušal napasti sevemonem-Ško ozemlje. Bliskovito nastopivša obramba pa je po dosedaj doSlih poročilih sestrelila sedem štirimotornih bombnikov severnoameriškega izvora. Računa se pa lahko, da so bila sestreljena še druga letala.
Brcfl*. 10. februarja 1943.
K A B A WANKBN BOTE
stran S. — Stpv. 12.
Pred honferenco angleških leleposlanikoi?
AgltacIIo Moskve zasIedule]o z nezauplllvostlo - Al! gre Eden v Washington?
Berlin, 9. februarja. Kot se razvidi iz londonskih poročil, namerava sklicati Churchill konferenco angleških veleposlanikov in poslanikov nevtralnih držav iz evr^ske-ga vplivnega področja v London.
Iz oblikovanja več ali manj jasnih na-značenj izhaja, da bi se pri tem rad razgo-voril o dveh glavnih vprašanjih. Vprvič naj se pove, kako so sprejeli zadnje diploma-tične konference, obiske in potovanja Churchilla v Ankari, Lizboni, Madridu, Stockholmu in Dublinu, drugič poskušajo v Londonu zadobiti sliko, kako vplivajo dogodki na Vzhodu na nevtralne države.
Dokazano je, da Anglija gleda vse vojaške dogodke na vzhodni fronti z zelo mešanimi čustvi. V politični igri med Poljsko, USA in Sovjetsko unijo se boji Churchill menjaje resnične ali navidezne okrepitve vsakega druga te nevarne »zveze«. Trenutno zaznamuje skrbi neprijeten dvojni izrodek na obe strani. Konferenca v Ca-sablanki je le še bolj potrdila totalno samovlado USA v francoski Severni Afriki. Istočasno se pa London boji močnih agitacij-skih uspehov Sovjetov radi začasne obr-nitve vojne sreče na vzhodni fronti, katero naravno pretiravajo boljševiki kot prodajalci na trgu. Tako mislijo v Londonu resno, da morajo onemogočiti preskočitev bolj-ševiških isker v nevtralno Evropo in Turčijo.
Ta strah je jasno znamenje diplomatične slabosti Anglije, ki meni, da bo obdržala svoj položaj samo že s strahopetnim lavira-njem med obema »večjima zaveznikoma«.
Zaenkrat naj angleški poslaniki Se počakajo na reakcijo po Churchillovi vrnitvi pričakovanih poročil, manifestacij in govo-
250.000 angleških hiš uničenih
Po sedanji objavi angleškega zdravstvenega ministra Emesta Browna je v Angliji in Walesu od začetka vojne dalje po zračnih napadih porušenih okoli 250.000 hiš. Od teh jih je bilo 150.000 popolnoma uničenih. Ostalih 100.000 hiš je tako zelo poškodovanih, da vkljub poskušanim popravam ne bodo več služile za stanovanja. Poleg teh totalnih poškodb je po mnenju ministra več ali manj poškodovanih 2.5 milijona stanovanjskih hiš, tako da je v državi bilo po zračnih napadih poškodovanih okoli petino vseh angleških stanovanjskih hiš. V nekaterih londonskih četrtih so poškodovane skoro tri četrtine stanovanjskih zgradb. V teh uradnih številkah niso vsebovana poškodovana javna poslopja. Število teh bo najbrže ravno v Londonu zelo visoko.
rov v Spodnjem domu. Da se s konferenco v Casablanci niso rešila niti najnujnejša vprašanja med Washingtonom in Londonom, se kaže sedaj v potrebi potovanja Ede-na v Washington. Hull je na časnikarski konferenci v Washingtonu odklonil, da se izjavi o glasovih tega nameravanega potovanja, ker se lahko oceni najmanj kot potrditev namere. Poleg tega smatra Hull, da neugoden vtis Edenove izjave o vedno večji neslogi med USA in Anglijo zabriše s tem, da je sedaj tudi še sam še posebno potrdil to »needinost«.
Nadškof pri zračnem napad: nbit
Rim, 9. februarja. Pri mestu Reggio (Calabria) je postal nadškof Montalberti žrtev strahovalnega napada britansko-ame-riškega zračnega orožja v Južni Italiji. Nadškof se je nahajal na dušnopastirskem obisku v bližini Reggia in se pri tem nastanil v nekem malem selskem dvorcu. Kmalu nato se je prikazalo neko sovražno letalo in iz nizke višine s strojnico obstreljevalo aelski dvorec. Razven nadškofa je bil smrtno zadet tudi kancler škofije Reggio, medtem ko je bil župnik kraja težko poškodovan. Prebivalstvo je ogorčeno zaradi tega britanskega zločina. Britansko letalo je uporabilo, kakor že v prejšnjih primerih, eksplozivne izstrelke, s kakršnimi so piloti RAF znova obstreljevali potnike na lokalnih železnicah v Siciliji,

Zakaj oslane Turčija nei/iralna?
Portugalski novinar opozarja na hinavsko angleško diplomacijo
Sofija, 9. februarja. »Zakaj ostane Turčija nevtralna?« Pod tem naslovom piše novinar Krapčev v »Zori« o pogajanjih v Adani med drugim sledeče:
Ko so Sovjeti stopili v vojno, se je turška nevtralnost docela utrdila. Od takrat niso več uporabljali izraza »nevojskujoči se narod«. Zato so tudi mogli skleniti nem-ško-turški pakt o prijateljstvu. Prijateljica dveh držav, ki se med sabo vojskujeta, pa je le lahko res nevtralna država. Turčija pa dokazuje sedaj svojo nevtralnost tudi v praksi, ker ima z obema državama trgovske odnošaje. V Ankari vedo čisto točno, da bi jih zadela usoda Irana in Iraka, ako bi zmagali zavezniki in Sovjetska unija.
Ne ve se, kaj je sedaj Anglija obljubila Sovjetom. Spominjamo se pa, da je angle-
ški kralj Jurij V. dne 3. novembra 1916. 1. izjavil ruskemu veleposlaniku v Londonu; »Carigrad bo ostal ruski«, in da je dne 12. marca 1917. 1. Grey podpisal pogodbo, po kateri bi spadal k Rusiji Carigrad z morsko ožino Dardanelov.
750.000 Židov v Palestini
Eim, 9. februarja, število Židov, ki so določeni za izselitev iz Sovjetske unije v Palestino, cenijo po italijanskih informacijah nad 150.000. Baje gre pri tem predvsem za Žide iz baltskih ozemelj, ki so se preselili v Sovjetsko Rusijo in tam dobili dovoljenje, da se smejo preko Perzije in Iraka podati v Palestino. Prvi del teh Židov je baje že dospel v Aviv in Haifo. Za države,

t - "ЛчиКА
шшшш


:K:W: ;Ч^:<:»*.::^:'?^


Imetnik odlikovanja Eichenlaub (hrastov list) Huaptmann Josef Bremm, Bataillons-fiihier V nekem polku grenadirjev pred svo^ jim yidomaiim«. topništvom, ki ga je sam uplenil pri nekem vdoru sovražnika.
(PK.-Aufnahme:
Kriegsberichter Greven, HH., M.)!
skozi katere se vozijo, pomenijo v toliko težko sanitarno nevarnost, ker zanašajo iz Sovjetske unije razne nalezljive bolezni, zlasti osepnice ih davico. Od avgusta do oktobra 1942. 1. se je priselilo v Palestino nad 70.000 Židov, ki zahtevajo sedaj od britanske uprave po agenciji Jewisk državljanske pravice. Število sedaj v Palestini
živečih Židov navajajo s 750.000.
>
Angleže tepe malarija
Lizbona, 9. februarja. Uničujoča mala-rična epidemija v prehodni!, in neprehodnih obmejnih ozemljih med Burmo in Indijo je prizadejala angleško-indijski armadi težak udarec, kot brzojavlja vojni poročevalec »Daily Heralda< svojemu listu iz glavnega stana na indijski meji. Ozemlja, v katerih so bile angleške čete čez šest me- , secev in se morajo'sedaj bojevati, spada med najnevarnejša malariČna ozemlja celega sveta. Izrodki te kuge na Angleže so po poročilih angleških časnikarjev pogubo-nosni. Malarija je dosedaj zahtevala več žrtev, kot bojevanje samo. Poleg tega se pa glavna nalezljivost še ni pričela.
Jugovzhodno od'IImenskega jezera menjajo verige nekemu topu za naskok, ki se Je vrnil a svoje službe.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Etzold, HH., M.)
v Četrtem četrtletju 19-12. leta je bilo predlogov pri v Zvezi javnih življenjskih zavarovalnic v Nemčiji včlanjenih zavodih skupno za 115.30 milijonov RM napram 133.44 in 92.27 milijonom RM istega razdobja 194a In 1940. leta. Vsa vsota predlogov je znašala leta 194i2. 4-34,64 milijonov RM napram 460.65 milijonom RM leta 1941. in 300 milijonom RM leta 1940.
Izrežite, shranite!
Mali slovar NSDAP
Naloge stranke
Moti se, kdor misli, da je bil z »osvojitvijo oblasti« dne 30. januarja 1933. leta končan boj za oblast. Kajti najprej so bila zasedena le najvišja politična mesta, stranki pa je ostala naloga, da sedaj s svojo politiko oblasti polagoma prešine državo in narod tja do zadnjih organizatornih vej in za vse čase zagotovi pribojevane položaje oblasti. Danes lahko smatramo to preši-njanje politiko oblasti za zaključeno. Toda s tem še nikakor ni odpadla naloga stranke glede -politike oblasti. Nasprotno, vedno bo ostala naloga stranke, skrbeti za to, da ji kot čuvarici nacionalsocialistične ideje ostane oblast ohranjena za vselej. Porok za to trajno zagotovitev oblasti naj ne bo morda sila orožja ali policije, edino politična moč volje, ki je utelešena v stranki. Kajti tudi osvojitev oblasti se ni zgodila s sredstvi orožja in policije, ampak izključno s stisnjeno, neupogljivo močjo strankine volje.
Po prevzemu oblasti se tudi ni spremenila naloga stranke, da pripravi izbor političnih Ftihrerjev (voditeljev) in bojevnikov, ampak se je po možnosti glede svoje resnosti Se stopnjevalo. Kajti ta izbor naj da ljudi, ki naj ne le služijo stranki, ampak tudi krmarijo in oskrbujejo ladjo države kakor tudi oskrbujejo narod v vseh njegovih različnih načinih življenja. To je naloga, ki Ima ravno ledaj s spjui
pomen, ki pa je bila kot jedro večno se ob-navljajočega naroda stranki stavljena že pred prevzemom oblasti in ki je sedaj dobila gigantske izmere. Pomislimo le na nemško nalogo na. Vzhodu!
Poleg prapagande sta torej stopila načrtno šolanje in vzgoja vseh plasti naroda k nacionalsocialističnemu mišljenju in k nacionalsocialističnemu načinu življenja. Za to nalogo stranke, da na vseh življenjskih področjih praktično uresniči nacionalsocialistični svetovni nazor, 30 se po prevzemu oblasti široko odprla vsa vrata. Stranka se posveti tej nalogi deloma neposredno po svoji organizaci-j i deloma se posluži državnega apa-rata, ki ji je sedaj povsod na razpolago.
Fiihrer o nalogah stranke
Na strankinem zborovanju svobode septembra meseca 1935. v Niirnbergu je Fiihrer Adolf Hitler v svojem zaključnem govoru pred kongresom izjavil: »National-sozialistische Deutsche Arbeitspartei (NSDAP nacionalsocialistična nemška delavska stranka) je ustvarila nekaj ogromnega. Niti voditelji našega gospodarstva, niti naši profesorji in učenjaki, niti misleci in pesniki niso odtrgali našega naroda od prepada, ampak izključno politično vojaštvo naše stranke ! Njeno moč čutimo šele v začetkih, njen vedno nadaljujoči se pomen bodo sprevideli enkrat zanamci. Vse bi lahko preje vzelo konec, samo stanka ne. Kajti nekaj čudovitega je, da je nemškemu narodu uspelo, pridobiti si velikansko moč avtoritete, ki leži v obstoju in trdnosti takšnega gokr^ta.^ У ietem goyoru, y
katerem primerja Fiihrer med sabo stranko in oboroženo silo kot opori novega Reicha pravi o nalogah stranke v bodočnosti med drugim sledeče:
»če hoče NSDAP svojemu smotru služiti kot sredstvo, mora pred vsem zagotoviti političnemu vodstvu nacije oni izbor, ki se vrši skoro na vseh področjih ozemlja in tam dejanski tudi vodi. — Kakor je armada zavestno zgrajena na izboru ljudi, ki jih vleče k službi z orožjem, tako mora narobe biti naloga stranke, da s svojo organizacijo zbere in podpira za politično vodstvo sposobne elemente. Ta sposobnost pa ima ravno tako malo opravka s kapitalom, izobrazbo, rodom i. t. d., kakor sposobnost za vojaka, ni odvisna od siceršnjih državljanskih sposobnosti. Odločilna je notranja nadarjenost in s tem sposobnost.«
»Če Je torej naloga stranke,« tako izvaja Adolf Hitler dalje, »da tvori organizacijo, v kateri se naj politični izbor nacije trajno in večno dopolnjuje, je njena dolžnost, skrbeti za to, da bo podeljen vodstvu države stalen značaj glede svetovnega nazora. Stranka mora torej izpolniti ukaz zgodovine, da v svojih organizacijah ustvari pogoje za stabilizacijo vodstva države z izborom, izobrazbo in usmeritvijo tega vodstva. Pri tem mora zastopati načelo, da je treba vseNemce svetovnonazomo vzgojiti za nacionalsocialiste, nadalje da postanejo le najboljši nacionalso-cialistiParteigenossen (strankini tovariši) in da končno najboljši Par-teigenossen prevzamejo vodstvo države. Stranka bo imela torej v bodočnosti it tvoj« .organizacij«) dajati nemški
državi vrhovno in splošno vodstvo in drugič s svojim poučnim delovanjem vzgojiti nacionalsocialistični državi nacionalsociali-i stični narod, na katerem sloni !t - »Naloga stranke je:
Izgraditev njene notranje organizacije za pridobitev stabilne, samo sebe ohranjujoče večne celice nacionalsocia4 lističnega nauka.
2.	Vzgoja celokupnega naro-t d a v smeri zamisli te ideje.
3.	Oddaja vzgojenih državi za vodstvo in za nameščence.«
Svojim Politischen Leitern je Fiihrer Adolf Hitler na tem strankinem zborovanju svobode v 1. 1935. še zaklical:
»Delali bomo še naprej in naprej izobra-zovali ter vedno bolj postali vredni, da smo izključni nosilci moči nemškega naroda. Tako se boj nadaljuje in pridemo v periodo druge velike naloge, nadaljevane vzgoje našega naroda in nad iranja našega naroda. Vzgoje s smotrom, da uvedemo nas vse in naš nemški narod vedno bolj v svet nacionalsocialistične ideje, in nadziranja, da stalno budno pazimo, da nikjer ne nastopi reakcija aU celo razkroj.« • »Razvijte zastave poguma, požrtvovalnosti, vdanosti in pazite, kdo se zgrinja okrog te zastave. In tisti, ki se jim je zastava prikupila, so poklicani, da vodijo пагоД, in nihče drugi!«
Tako je govoril Fiihrer, in njegove besede si hočemo ravno sedaj tukaj na Gorenjskem prav posebno poklicati v spomin, in vsi tisti, ki jih še niso poznali, naj jih preudarno berejo in enkrat premišljajo o tem^ kaj yse je # tem povedano!	-ing
Sciin 4. — Nr. 12.
K A , - Л И Л N K i; N B O L
Mitttvoch, 10. Februar IWS.
Wiecfer дгође Erfolge unserer U-Boofe im Atlantik
Neue Sowjetangriffe abgewiesen
Bel Zersdilagiing rtes sllflwestllrti Noworossllsk gelandeten Feinfles 31 Panzer verniđitet - Bordllak sdiofi sieben Kampffluyzeuge ab
Die дгбШе Rettungsaktion dieses Erieges
Eine wunderbare Leistnng nnserer Transportllleger Im Kamp! nm Stalingrad
Aus dem FUhrerhauptquartier, 8. Fel>riiar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt.
_ An der Kaukasusfront KSmpfe von 6rt-licher Bedeutung. Bei der Vernichtung des am 5. Februar sudwestlich Noworossijsk ge-landeten Feindes wurden insgeaamt 31 Panzer abgeschossen, die blutigen Verluste des Feindes sind hoch.
Im Mtindungsgebiet des Don sowie im gro-Ben Donezbogen verlief der Tag im aUgemei-nen ruhig. Ein sowjetisches Regiment, das im Morgengrauen den Donez ilberschritten hatte, wurde im Xiegenangriff vemichtet
Die Sowjets setzten auch gestem am mitt-leren Donez und westlich des Oskol-Ab-schnittes unter Eingatz starker PanzerkrSfte ihre wiitenden Angriffe fort, die in harten KSmpfen abgewiesen wurden.
Trotz schwieriger Wetterlage fUhrten starke Kampffliegerverbande wirksame Angriffe ge-gen Marschkolonnen und Truppenunterkiinfte des Feirdes. Schlachtflieger griffen erfolg-reich in die Erdkampfe ein.
Stidlich des Ladogasees neu einsetzende feindliche Angriffe blieben erfolglos oder wurden schon in der Bereitstellung zerschla-gen. Bei etnem eigenen Gegenangriff wurden vor der Front eines Regimentes 400 tote Bol-schewisten gezahlt.
In Nordafrika beiderseitige Artillerie- und SpShtrupptatigkeit.
Bordflak der deutschen Kriegsmarine schoB im Nachschubgeleitzug nach tunesischen Hi-fen sieben britische Kampfflugzeuge ab.
Storflugzeuge warfen in der vergangenen Nacht einige Bomben auf westdeutsches Ge-biet und vcrursacliten dadurch GebSudescha-den. Bei einem Luftangriff gegen die franio-sische Atlantikkiiste wurden nach bisher vor-liegenden Meldungen drei feindliclie Bomber abgeschossen.
Eine siidengHsche Hafenstađt wurde am Tage von schnellen deutschen Kampfflug-zeuRen angegriffen.
Wie durch S o nd e r ш e 1 d u n g be-kanntgegeben, erfaBten deutsche Unterseeboote vor mehreren T a -gen im No-rdatlantik ein ostgehen-des Celeit, das mit Kur s auf die britischen Inseln aus tief belade-nen Frachtern und Tankern von Uberdurch schni 111 icher ОгбВе Cestand und dem Wert der Ladung e n t s p r e c"h end gesichert war. Das angesetzte Unterseebo o trude1 versenkte aus i h m in tagelangem harten Kampf einsatz 14 Schiffe, darunter s Tanker, mit zusammen log.000 Brt. Ein weiterer Damp-fer wurde torpediert.
rd. Berlin, 9. Februar. Mit wcldier Freude nnd Erschuttcrung wlrd das deutsche Volk die Nachriđit'' aufgenommcn hub en, daB es dem entsagungsvollen Einseti uoeerer Transportflleger gclungen ist, 47.000 kranke und verwundete Soldaten aos dem Kessel von SWingrad zu bergeni Nadi dieses bangen Togen, die verronnen sind, eeitdem wir alle wufiten, dafi das SdildsMl der 6 Armee bcelegclt war, 1st dies eIne erste frohe Kusde n«cli eo vlei eeelisdier Bodriidcung.
47.000 Mann vor dem Untergang gerettet... WiBt Ibr, welclie Leistung daJiinter eteckt und welche An-strengungcn das gekostet haben mag? Zur gleichen Stnnde, da wir frohca Henens die Kunde ћбгеп and unser Dationaler Sdimer! eine Llnderung erfahren hat, mllssen wir voll tiefer Dankbarkeit der Manner in den Kompfma^chinen gedenkea, die in tage- und nachtewalirendcm Einsatz ihren hohen Beitrag zur grSBtcn Rettungsaktion dieses Krieges gellefert haben. Wer von nns hat nldit Insgchelm echon in dleeea Tagen etch gefragt, ob es nidit mSgiich geweeen ware, groBere Telle der 6. Armee durdi die Luftwaffe heranszuholcn? Wir haben heute, wenlge Tage nach dem Ende der Kampfe en der Wolga, nun eine be-freiende Antwort erhaiteo, die zugleich auch den

„Warum bleibt die Tiirkei neutral?'
Bulgarlsdier Journalist weist auf die hinterbaitige Dlplomatle Englands bin
ha. Sofia, 9. Februar. „Wanim bleibt die Tiirkei neutral?" — Unter dieser Obcrschrlft nimmt der bul-gerische Journalist Kreptschew in der „Som" Stel-lun; zu den Verhandlunjen in Adana.
Er fiihrt П. a. аил: Nach dem Krtfgseintrltt der Sowjets eel die tiirkieche Neutrelitat ganz jefeetigt ■worden. Der Ausdruck „nlchtkriegfiihrcnde Nation" eei von da an nicht raeltr gebraucht worden. So habe auch der deutsch-tiirkische Freundschaftspakt ab-geschlossen werdcn kBnnen. Freund von rwei mit-einander krieigfuhrenden LSndem кбппе aber Dur ein wirklich ncutrales Land sein. Die Tiirkei bezeuge nun Ihre Neutralitat auch in der Praxis, indem sie mit bc'.dcn LSndern Handelsbezichungen ,unterhaJte. Man wlsse in Ankara genau, dafi man im Falle tinea Sieges der Alliierten und der Sowjetunion das Schidc-cal Irans und des Irak crleiden werde.
Was jetzt England den Sowjets versprochen hat.
„Vor weiWchenden Ereignissen'V
Indiens und Australiens Schicksal vor det Entscheidgun
Von Ludwig Hausberger
'7\x Beglnn des Monats hatte die japatilsche Me-riiicluftwaffe durch eincn wahten „Bombenerfolg" erneut die Aufmerksamlieit der ganzen Welt anf sich gczogen. Was sich bei der Renncll-Insel im siidiist-Ilchstcn Abschnitt des pazifischen Kricgsschauplatzee abspielto, hat den Amcrikancm bis heute die Sprache verschlagcn. Nachdcm Knos am Tage nach der Schlacht noch die Vcrsldienmg abgab, daB KSmpfe bei den Sabmonen noch nicht im Gangc wHren. hat das USA-Marineministerium in einem Konimunlqui sich elndeutig auf die tatsachliclien Vorgiinge iestge-legt nnd erklart, daB die Luft- und Seeoperatlonen im dortigcn Bcrelch fortdauem. Auf diese Doppel-zOngigkelt des WeiBen Hauscs leaglerte Australlen sofort mit auBerordentlichcm MiBtrauen und heftigen Vorwiirfen und Curtin erklarte wortlich: diB es eine Torheit sel, wenn man von kleinen Nationen wie Australicn, die sich nunmchr einem Kafnpf auf Le-ben und Tod gejenlibersaben, erwarten wolle, dafi sic ihre Truppen auch auf andere Kriegsschaupliitze cntsendcn. Glcldizeitig iegte der eustralisdie Premier der Kammcr ein Gesetz vor, wonadi Australier nur noch zwischcn dem 110. una 159. Ldngengrad kamp-fen solien.
Englischerseits eekundlert man den Australlem mit Anslassungcn, die nur cine Bestatlgung der gro-Ben japanl.schcn Erfolge sind: dafi die Japaner die bisher stiirksten Versuche machen, die Herrschaft liber die Saloroonen zu gewinnen, und die Jctzigcn Opcratlonen alle Behanptungen widerlegen. daB die Japaner im Siidwestpazifik in die Defensive ge-dringt selen.
Man kann . * Knoi nacbfiihlen. daB ihm die Be-kamitgabe def Totalverluste von 6 Schlachtschiffen, 34 Krfuzern und 21 Torpedobooten teit der Mai-
[
Јзрлп btiefit
миввшем
TILLER OZCAN
SULANO
Die ffcoKrftpUische (irenrfinie iwischen dem 110. unrt 169 LKntrt'tiKraiJ Ge-'amtUhersioht Uber den Krieesschauplntz vor den Toren Australiens.
adilacbt Im Korallcnmeer auch ohne das ElngcstSnđ-Dis der sdiweren BesdiSdigungen vleler groficr und klelnerer Einheitcn det USA-Kriegsflotte nahezu un-mdglicb ersdieint. wenn man an die nngehenre Depression denkt. die sidi Uber ganz Amerik« breitete, els die Verluste von Pearl Harbour bestatigt wurden. Nur allmiihlidi wird die ns-amerikanisdie Offent-lichkelt liber das wlrklldie Аичтаб der Gefahren ein klares Bild gewinnen. Wo 7u Wasser eine Berilhrung mit lapanlsden Seestteitkraften erreidjt worden 1st, gesdiab die* nur untcr onverbaltnismeBIg hohen SdiiffscIabiiBcn. wShrend die Japaner ledigfidi eincn Bruditell der amcrlkantsdicn Verlnste erlltten die abet dnrch Neubaaten berelty mehr tls ausgegllchen Die Tielftd; ugezwelfclte Behanptunt, đliS dl«
tapanisdie Flotte brate gtSrker eel tis die brldndi-
amerikanlsche rusammcngenomtnen'. bit nach der ncuen Niederlage vod Rennell Ihre elnwandFrete Be-statijung erfahren. Selt dei Sclilacht Im Korallcn-meer war es eine elnilge Kette japanlsdier Siege, dl# die ganze Aufmerksnmkelt der Welt beansprudite, zumal sle In unScbllchem ^usamraenhang mit den gcwaltlgen Erfoljcn Im ersten Krlcgetahr standen. Die Maiscfalad)t Ira Koraiicnmeer war die Probe aufa Excmpel. daB Japan, nachdem es die gesamten StUtz-punkte der Allilerten Im westpcrlfisdicn Raum an sich gebradit hattef auch die Vorherrschaft Uber das Vorfcid Australiens errlngen wUrde. Die Landung der Amerikaner auf Guadalcanar bedlngte sodann die Verlagerung des Schwerpunktes der Kampfe nach den Gewiissern der Salomonen, die in der Folgezelt das Grab fUr eincn GroBteil der ns-amerikanischen Flotte gewordcn sind. Die wechselvollen Kampfe zn Land, bei dencn sich kleinere Truppenkontingente auf Neu-Guinea und Guadalcanar gegenilberstehen, werden wohl bald eine bcachtlldie Ausweitung erfahren, da in japanlscken Kreisen mit Nachdrudc darauf hingewiescn wird, da& dieses Jahr voll weit-reicliendcr Ercignisse seln werde,
Niemand weiB, wo der Japaner zuerst angreifen wird. Selt Beginn des Ostaslenkrieges war aus der FUlle der auf die Welt einsturmenden Er-folgsmeldungen unseres |apanlschen Verbiindeten an-fangs nie klar zn erschen, In welchem Znsammenhang die sprunghaften Opcratlonen eigentlldi zn bringen waren, ob sie nur untcr plotzlicb sich ergcbcndem Zwang odcr einer jewcils gUnstigen Gelegenhelt ge-startet wurden oder ob sie zu einem genialen Ge-samtplan gehortcn, der nach genau vorherbestimmten Terminen in die Tat umgesctzt wurde. Erst spiiter zcigte ein Blick auf ^le Karte dieses durch unge-heure Wassermatsen getrcnnten Opcratlonsgebietcs, wie jede einzelne japanisdie Kampfhandlung zu einem Plan von beispielloser GroBziigigkeit gehgrte, der nur zwei Ziele kannte: die Sidierung strategischer Stfltzpunkte und die Einbringung der Uber wichtige Hilfsquellen verfUgenden Gebiete unter japanische Kontrolle. Am Ende dieser groBen Opcratlonen hat-ten sich die bisherlgen Maditverhaltnisse Im Siidwestpazifik vollstSndig verschnben: der maritime Fe-stungsgurtel der USA war %erschlagen, die Vereinlg-ten Staaten batten damit Ihre militarische und wirt-schaftlichc Steilung in Ostasien verloren, das britische Empire war an selncm cmpfindlidistcn Nerven-strang getroffen, Australlen unter stirkste Be-drohung gestellt. Tschungking-China praktlsdi von alien Zufuhren abgeschnltten, ganz Nicderlandisch-Indien bcsetzt und seine Kriegsflotte vemichtet oder erbeutet. Die starkstcn Zentren und strategisdien Basen der M5dite, die jahrelang auf einen Krieg mit Japan hlnarbelteten, waren so entsdieidend ge-sdiwScht worden, dafi sie audi den letzten Rest einer offensiven Initiative aufgeben und hiirteste Schliige cinetedien mufiten. Mit der spiiteren Besctzung Burmas und der Landung japanlsdier Truppen auf den Salomonen war sowohl das Tor nach Indlen wie nadi Australlen aufgestofien.
Burma und die Salomonen werden Im Laufe der nachsten Monate mehr als bisher im Brennpunkt der Ereignisse stehen, denn der Bcsitz belder Gebiete ist far die Allilerten gleldi wichtig, Toklo kennt die An-strengungen der EnglSnder und Amerikaner in Burma und verhSlt sich dementsprechend aktiv. Nadi der Im indlsch-burmeslschen Grenzdsdiungel jammerllch zu-sammcngesdiossenen VersuchsoffeneWe Wavells. die nidit einmal die japanisdie Infanterie aus ihren Stel-lungcn lodtcn konntc, sdieln -n nunmehr nach zuver-iKssigen Informationen das britlsdie, amerlkanlsche «nd tidiimgklngdilnaaUdie Obtrkomiutado dahb
wlsse man nicht. Man erinnere elch jedoch. dafi im ersten Weltkrieg der engllsche K&nlg Georg V. dem nissischen Botschaftcr in London am 3. November 1916 erklMrte: „Konstentlnopel wird russisch blei-ben", und daB am 12. Marz 1917 Grey einen Ver-trag unterzeidinete, laut welchem beide Ufer des Bosporus elnschlieBlich Konstentlnopel und der Meer-enge der Dardencllcn RuBlend geboren eollten.
Churchill bei Konig Faruk
hw. Stodtholm, 9. Februar. Von Cypem kom-mend, hat Winston Churchill einen langeren Besudi in Kalro gemacht, wobel er am Mlttwoch von K6n1g Faruk empfangen wurde. Gleidizeitig fanden mehrere Besprediungen zwisdien den britischen, amerlkanlschen und agyptischen Militiirs statt.
D^r engllsche Botschafter In Ankara, Knatch-bull-Huggesson, hat eine Interessante Elnzelheit zum Churchlll-Besudi in Adana enthiillt. Die Anregung zu dem Zusammentreffen sel gewIS von Churchill gekommen, so erklarte er, aber sie habe auf ein Treffen auCerhalb der ttirkl-schen Grenzen abgezlelt. Die tttrkische Re-glerung habe dagegen die Wahl eInes Platzes auf tUrklschem Boden empfohlen, entweder Ankara oder ein anderer Ort. Churchill habe sich dann „wegen Zeltmangels" fUr Adana ent-schleden. Er wiinschte also die Tiirken wie die Vertreter eInes kleinen Vasallenstaates bei sich In Agypten oder Syrien zu sehen. Er mufite sich jedoch der von den TUrken bevorzugten Methode filgen. United PreB behauptet aus Ankara, dafi Stalin angebllch der tiirklschcn Reglerung seine „grofie Zufrledenhelt" mit der Adana-Konferenz ausgedrlickt habe.
Der tilrklsche Aufienmlnlster Saracoglu emp-fing, wie die Englander melden, am Mlttwoch abend den USA-Botschafter Stelnhardt zu einer mehr als einstttndigen Besprechung.
War Churchill bereits in Moskau ?
_ tc. Stockdiolm, 0. Feibruar. • „Dagposten" gibt eine au$ Ankara ditierte Meldung wleder, wo-nach Churchill die Woche zwisdien Casablanca und Adana zu einem eiligen Besuch in Moskau benutzt habe. Die englischen Berichte Uber einen Aufenthalt in Kairo wahrend dieser Tage seien ntir gegeben worden, um die neue RuBlandreise Churdiills zu tarnen.
Kufiersten Umfang der Rettungsaktion onzeigt. Mehr Ztt tan war unmSglichl
Wir dilrfen annehmen, daB der Anftrag zar Landung bei Stalingrad nur flngzeugen ertellt worden 1st, die Im Hlnblidc auf Platzverhiiltnisse nnd Abwehr zugleich den hohen Anforderungen diese* Eineetzea entsprachen. Das sind vor allem aber nnsere braven „He 111", die auf so vlelen KriegsecbaoplStzen edion Ihre Aufgabe vorblldlldi erfUllt haben. Die Be-satzun^gp waren zum Start angetreten in dem vollen BewuBtsein, einen echweren Plug vor eiđi zn habtn, der dem Flugzeugfuhrer, Beobachter, Funker nnd Bord-echiitzen nldit minder groBe Nervenproben anfwenden hieB, als beim Bombenangrlff eelbet.
Wer konnte «lch nicht im Geist ausmalen, mit wcl> dien GefUhien eie en der Wolga gelegjet find, wie sie wleder starteten? Mit letzter Kraft verteldigten die Grenadlere den Feldflugplatz, der eldierlldi gdion im Feuerbereich feindlidier Batterien ges tandem hat. Er iat das letzte Sprungbrett zur Heimat. Aoe der Feme mogen dann bei Nacht die Kampfflagzeuga heranmarachie^t sein, der echweren und lelditen Flak nicht achtend, und oft in erblttertem Gefedit mit den bolsAewiatlsdien J&gem etehend. Dae EoUfeld wird wahrschelnllch sdon von den Bomben felnd-licher Mas dl in en aufgepfliigt worden eeln — tmd dodh sind 8ie, in den „He 111", znr Landung heron-geschwebt, nnr wenige Minuten Zeit. 6, 7, 8, 9 oder gar 10 kommen Uber dae Fold, verwundet oder krank, die das Bild der Heimat vor eich eehen — eine Handvoll nur. Dann etarten eie wleder: fiber eine sdimale, unzerstSrte Bahn fegt das Flugieug, (diwebt, kurvt ein und entschwindet am Horizont — der Heimat und Rcttung fill alle helBt, die kelne Waffe mehl tragen konnen.
In eolchen Standen sdireibt das Leben eelne imver-gangllchsten Dram en . . . 47.000 Mann, durdi die Luftwaffe gerettet! Mit dleeer Nadiridit verbisdet eldi audi ein Gludi engster und dauerhaftester Ke-meradschaft im Kriege zwlschen Fliegem und Grena-dieren. Die deutsche Luftwaffe hat eich mit auf da# rohmvoUe Blatt „Stalingrad" durdi diese Tat gesetztl
Werner Kar k
Neuer Befehlshaber !m Wehrkrels XVIII
Mit dem 1. Februar 1943 hat «m S telle dee aor Fuhrerreserve (OKH) versetzten Generale der Infanterie Schaller-Kallde General der Infanterie Ma-tema die "Gesdi&fte des WehrkrelebefehWiabem and Stellv. Kommandlereoden Generals ubemommen,
Neue RItterkreuztrSger des Heeres
Berlin, 9. Februar. Der Ftlhrer verlleh daa Ritterkreuz dea Elsernen Kreuzes an; Obenrt-leutnant EriiCh WSlfel, Kommandeur elnes Grenadier-Regiments, geboren am 5. Mftrz 1894 in Flenaburg; Oberstleutnant Hans Schu-rig, Kommandeur eines Grenadier-Regimenta, geboren am 4. MKrz 1901 in Dresden; Oberstleutnant Richard Claassen, Kommandeur eine# Grenadier-Regimenta, geboren am 4. Jftimer 1900 in Berlin; Oberstleutnant Richard Elchler, Kommandeur eines Grenadier-Regimenta, geboren am 3. April 1903 in Frankenberg (Kreis Chemnitz); Hauptmann Friedrich Hans PiU-mer, Bataillonskommandeur In einem Grenadier-Regiment, geboren am 24. Junl 1917 In Husum; Hauptmaim Herbert Kreiner, Bataillonskommandeur in einem Grenadier-Regiment, geboren am 16. Oktober 1911 In Netzsch-kau (Vogtland): Oberleutnant d. R. Franz Klltsch, KompaniefUhrer in einem Grenadier. Reg^iment, geboren am 1. Jtlnner 1018 la Wilheimshaven.
Weiterhin verlleh der FUhrer auf Vorschlag des Oberbefehlehabers der Luftwaffe, Reicho-marscball GOring, das Ritterkreuz des Elsernen Kreuzes an Hauptmann Lamprecht, stellv, Kommandeur einer lelchten Flakabteilung.
Millionen Inder vor dem Hungertode
Folge der Requlrlerungen - Tonnagemangel matbt lede Elnfuhr unmSgllA
rd. Bangkok, 9. Februar. Die Ernahrungslage in Indien hat sidi jetzt derart zugespitzt, di(5, wie aus Bangkok beriditet wird, in den Hunger-gebieten von Bombay, Madras, Bishar, Grissa und Bcngalen buchstablidh eine Million Inder vor dem Hungertode stehen und Tausende bereits an Ent-kraftung ^ gestorben sind. Die gesamte Bevolke-rune Indiens von 400 Millionen Mensdien hat jie grolsten SAwierigkeiten, sidi ihr kargliches Er-nihrungsminimum ru besdiaffen. Die Nahrung des Durdhsdinittsinders besteht aus Weizen, Reis und Gemuse, und gerade diese Lebensmittel sind nidit nur aufierordentlidi knapp, sbndern audi ihre Preise stehen weit jenseits der Kaufkraft der indisdien Massen. Besonders betroffen sind die Grofistadte und die Industriezentren. Die Tat-sadie, daS viele Gesdiaftshauser nnd Fabriken wodientlidi einen besonderen Urlaubstag zum Lebensmitteleinkauf geben ■ mufiten, beschreibt
(ibereiDgekommen zo eeln, te BSlde eine Grofioffen-slve von zwel Seiten gegen Burma zu etarten, nadi-dem es sich gezeigt hat, dafi elns Versorgung Tschungking-Chinas mil Kriegsmaterlal iiber sowj^ tischc BabncD unmogllch 1st. Japan verschlleBt sldi keiner MSglldikelt feindlidicr Angrlffsunternchmun-gen. Vorlfiufig aber besdirSnkt sidi das japanische Oberkommando an dieser Front auf verstSrkten Luftwaffenelnsatz, der dem britischen Besltz in Indlen schon nnersetzlichr Sdiaden zogefiigt hat, wahrend die sonstlgen Operationen bis jetzt unter dem Geslchtspunkt standen, sich rndglldist wenlg zn veransgaben. Japan wcI8, was es will, und die japa-nlschen Obefkommandierenden haben bisher den Vor-teil der „inneren" Llnle glanzend ansnotzen kBnnen, dabei den feindlldien SeestreitkrSften alle N6;lich-keiten genommen, vereint und Oberlegen offenslv vor-zogehen. Japans elgene Operatlonsfrelheit dagegen 1st 80 gesIAert, daB es jederzclt bestlmmen kann, wann seine Truppen gegen Indien oder Australicn jrantoSm Tudeo.
besser als alles andere die tuUergewShnlidien Sdiwierigkeiten. Die Englander versudien, die gegenwartige Hungersnot mit den Ernahrun'g«-sdiwierigkeiten zu vergleichen, denen Indien von Zeit zu Zeit in folge Mifiernten ausgesetzt war. Aber dieser Vergleich ist nur zu durchsichtig, denn die Ernten in Indien waren im vergangenen Jahre ausgezeidinet. Die indisdie BevSlkening weifi nur zu genau, weswegen sie hunger: und welter hungern wird, denn die britischen Behdr-den in Indlen requirieren nach wie vor grofie Mengen an Lebensmitteln fur die steigenden Be? durfnisse der anglo-amerikanischen Armeen und exportieren regelmafiig Schiffsladungen indischer Lebensmittel nadi Ceylon und dem mittleren Osten. Auch der Lebensmitteltransport von den indischen Erntegebieten zu den Verbrauchszentren ist stark durch jen Waggonmangel beeintrachtigt, der wiederum eine Folge der Truppen- und Ma-terialtransporte ist, wahrend jede Einfuhr, etwa *U8 Australlen, durdi den herrsdienden Tonnage-mangel vollig ausgeschlossen ist.
Diese immer mehr um sich greifetide Hungersnot hat in Arbeiterkreisen zu zahlreidiM Un-ruhen gefuhrt, d'e immer bedrohlichere rormen annehmen. In Delhi herrscht _ jn Regierungs-kreisen deswegen grofite Nervositat. Aus diesem Grunde ist auch zwei Tage vor deni indii^en Unabhangigkeitstage der sogenannte indisdie Ver-teidigungsrat, — ein Instrument in den HSnden des britisAen Vizekonigs —, zusammengetreten, um uber die Mafinahmen zu beraten, die zur UnterdrUdsung der Kundgebungen an dieiem Tage als notwendig eraAtet wurden. Am Unab-hiingigkeitstage patrouillierten daher audi zahl-relAe Polizeistreifen und Truppenkontingente durdi die Strafien der grofieren Stadte, trotzdeni kam es zu Kundgebungen und blutigen Zu-(uimienitSfien,
Sreda, It), februarja IMS.
KABAWANKEN BOTE
stran 5. — štev. 13.
Islanolfilev der Denlsdien Arbeltsfronl na Gorenjskem
K velikim nalogam, ki jih mora sedaj Izvrševati DAJP napram svojim članom poleg svetovno nazorne vzgoje za naclonalsoclallzem v smislu odloka, spada med drugim: Delovna, socialnopravna in obratnoskupnostna skrb z ustanovitvijo socialne Izravnave, zagotovitev eksistence v slučaju bolezni In stiske kot tudi poklicna vzgoja ob prostem času po NS.-Ge-meinschaft >Kraft durch Freude«.
Zopetno vključenje Gorenjske v Relch je naravno zaJitevalo tudi organiziranje der Deutechen Arbeltsfront.
Dne 25. junija 1941. je prejelo najprej Sest strankinih tovarišev od Gauobmanna v Kfirnt-nu nalog, da naprej vodijo organiziranje v amislu DAF v okviru KVB. Prva naloga je bila ustanovitev službenih mest v Radma.nna-dorfu, Steinu In Krainburgu. Nato se je začelo popisovati obrate. To delo je bilo v toliko težko, ker v bivši jugoslovanski državi, posebno za trgovino in obrt, niso vodili natančnega seznama posameznih trgovcev in obrtnikov. Da se tak seznam napravi, se je Slo Iz kraja v kraj in dobilo pri županetvu pojasnila. Tudi se je moralo vsak obrat osebno preiskati In ugotoviti na podlagi socialnih vpraSalnlh pol zgodovino obrata, njegove ureditve itd. Po popisu obratov so bili komisarično postavljeni Orts- und Betriobswalter der K&mtner Volks-bundee. Ze med ustanavljanjem se je Izvedlo socialno skrbstvo za delavce tega ozemlja. Z začetkom delovanja NSDAP v treh gorenjskih Kreisih je bilo istočasno naročeno tudi DAF, da prične z delom. Preoanova KVB v organizacijo DAF je bila izvedena brez vsakih trenj. Glavna uprava za vse ozemlje je bila radi smiselnosti centralizirana v Krainburgu.
O do SI. junija 1942 Izvršeni organizaciji lahko poročamo sledeče:
V Krelsu Kralnburg je delovalo 29 Ortewal-
tung z 29 Ortsobm&nnerjl In 009 sodelavci v OrtsetSben. Nadalje je bilo 194 Betrlebsob-m&nnerjev z 988 sodelavci v obratih. Organiziranih je bilo 2385 obratov, izvedenih je bilo 65 šolanj Amtswalterjev. Nadalje je bilo: 114 obratnih apelov, 27 krajevnih apelov in 28 filmskih predstav. Urad je obiskalo skoro 2000 ljudi, ki so iskali pojasnil, danih je bilo 9000 pojasnil in izvedenih Je bilo 900 obratnih oblakov. Tudi Relchaberatungsstelle je imela preko 100 obiskov. Pri delu KdF In oekrhl čet je bilo Izvedenih stotine predstav. Deuteches Volksblldungswerk je zaznamovalo e svojimi nemškimi tečaji že znane velike uspehe.
Krels Radmannsdorf ima 19 Ortswaltung z 19 Obm&nnerji in 115 sodelavci, v obratni organizaciji 78 Betriebobm&nnerjev s 026 sodelavci, 2579 obratov je bilo registriranih. Šolanje socialpolltična skrb in delo KdF so imeli ravno tako kot das Deutsche Volksblldungswerk enake uspehe kot Krels Kralnburg.
V	Krelsu Stein je bilo ustanovljenih 26 Orts-waltung. Od Amtswalterjev je bilo 260 Orts-obmtonerjev, V obratni organizaciji Je delovalo ei Betrlebsobmaxmerjev s 257 sodelavci; 1702 obratov je bilo prganizlranih. Tudi na ostalih področjih DAF je bilo v Krelsu Steln delovanje uspešno.
V	vseh treh Krelslh so znesle zbirke DAF za vojno zimsko pomoč zelo razveseljiv uspeh. Uprava je začela s 1. marcem 19i2 »prejemati gorenjske delavce za člane DAF,
Na Gorenjskem Izvedena akcija za povečanje proizvodnje je prinesla prlčaicovani uspeh.
V	splošnem se lahko reče, da Je organizacija DAF na Gorenjskem potekla po načrtu. DAF mora, kot organizacija delavcev na Gorenjskem izpolniti Izredno važno nalogo, ki je tako v Interesu Relcha kot tudi vseh gorenjskih delovnih ljudi.	W. H.
Ranjenci In Ironinl dopnsinikl so pri briiitn
poprel na mil
Vojak, delavec In delavka zaposlijo brivca tudi v vojnem času vsaj nekoliko. To naj dosežejo od brivca, ne da bi Jim bilo treba predolgo čakati. Zato Je "brivski obrt že v nekaterih Relchsstellcn zadevo deloma uredil, kar Je sedaj razširil Reicheinmmgemelster na vse državno ozemlje. Relchalnnungsmeieter Je to vojno ureditev glede obiska brlvnlc še poostril z zagrozltvljo redovnih kazni In obenem Izločuje nekaj brivskih del, ki v vojnem čaeu niso potrebna.
V posnetku Je poudaril sledeče: imetnik brlvnloe Je dolžan, da sam primerno porazdeli čaa in uredi obisk In poslovanje brlvnloe. Naprava trajnih kodrov za moške, otroke in mladino do Izpolnjenega 16. leta je do nadaljnjega prepovedana. Brlvnice ne smejo pri pričeskah napravljatl kakih izrodkov mode.
Obenem mora v vsakokratnem položaju ukreniti krajevno prllagodene ukrepe Reichs-Innungsmeistra, čegar navodilo Je izšlo z odo-brenjem Reichswirtschaftaminlstra, glasom katerega Je poblaSčen tozadevno urediti brivsko obrt.
Tukaj Je posebno poudarjeno, da mora brivec prvenstveno p ostreči ranjencem in frontnim dopustnlkom. Tudi naj se skrajša čakanje z uvedbo naročila v naprej v oddelkih za gospode In ženske. Mora pa biti poskrbljeno, da Je na razpolago najmanj ena delovna moč za postrežbo tekočih gostov, nadalje se morajo določiti dnevi in dnevni časi, ko se mora vzeti naprej goste, ki so poklicno
zaposleni, ravnotako se morajo določiti dnevi In dnevni čae, ko se ne striže otrok.
Končno bo krajevno omogočeno, da ae določi, da se vrše med posebno zasedenim dnevnim časom samo gotova dela. Za zagotovitev zadostne postrežbe gospodov se lahko krajevno prepove, da se oddelki za gospode zapro v korist damskih oddelkov v brivnicah. V kolikor se Jih je od 1. septembra 193®. zaprlo, se mora to odpraviti.
(fo svetu
Morda edinstven primer, kakrSnega ie ni bilo, da le je xistrelil 2 in pol leta star otrok, se je dogodil v Hocbetadtu an der Donau (Gau Schwaben). .Otrok nekega soseda, ki so ga izročili v varstvo, se je igral z revolverjem nekega dopustnika. Naenkrat je počil strel in predrl otroku srce, kar je povzročilo njegovo takojšnjo smrt.
Pri nekem petam v »oU sta v Srfurtu prišli na zelo tragičen način ob življenje dve dekleti v starosti pet in Sest let. Ker je mati imela pota v mestu, je otroke zaprla v eno sobo, a pri tem spregledala, da je ostala v sobi ena Škatla vžigalic. Ko sta se potem otroka igrala z tveplenkami, sta zažgt^a neko zofo. Oba sta zgorela pri živem telesu, ker nista mogla niti na prosto, niti nista spričo močnega dima mogla klicati na pomoč. Požarna bramba je oba otroka spravila le kot mrtvi trupli.
Ifaorfwi porožcpglec
Hokej Afiliog : ШII 0:1 (0:1,0:0,0:0)
Pred 400 gledalci se je odigrala v nedeljo na Športnem igrISču KIG v ABUngu prijateljska ho^ej tekma med domačim moStvom in moštvom KAC iz Klagenfurta, katero so gostje po lepi in do zadnje minute napeti borbi odločili s tesnim rezultatom 1:0 v svojo korist Takoj v pričetku je pričel KAC z energičnimi napadi, iz katerih Je bil v 6. minuti dosežen рг'Л gol za goste. Domači so prišli v protl-na )ad in eo ustvarili več lepih pozicij, ki pa so ostale neizrabljene. Druga In tretja tretjina sta pc ekil v znamenju izenačene borbe in brez zgodltka. Proti koncu je bila Igra Izredno zanimiva, ni pa prišlo do spremembe rezultata.
Športni drobiž
KAC-ovl hokejisti eo v MUnchenu v pol-fnalnl te<vm! za državno prvenstvo proti lan-s!trmu državnemu prvaku RlelJer See zgubili s tirnim rezultatom 1:0 in s tem Izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
V ABUngu. so otvorlll hokey-sezono s prijateljsko tekmo proti Vlllachu, v kateri eo dome čl podlegli z 9:2. V povratnem srečanju v Vlllachu so se ABllngerJi že znatno popravili in so bili celo dve tretjini igre v vodstvu. Zadnja tretjina Je radi boljše kondicije pripadla domačinom, ki so po Izenačenju zabili že štiri gole In postavili končni rezultat 7:3.
Tradicionalne zimskoSportne Igre KIG se bodo vršile tudi letos, in sicer so predvidene v dneh 13. In 14. februarja v ABUngu. V programu je poleg smučanja, sankanja, drsanja, hokeja In kegljanja na ledu tudi nastop prvovrstnega Wlenerakega drsalnega para.
„Služba na kmetih - častna služba**
I od tem g'Mlojii so je vr^-iia po vsej Gorenj-Bki zborovanja, h katerim so bili poleg mladine vabljeni tudi starši, da zvedo podrobnosti o uporabi za delo na kmetih. Pri nekaterih Orts-gruppajh je govoril prebivalcem Kreislelter osebno. Povsod so navzoči z največjo pazljivostjo sledili Izvajanjem govornikov in pri mnogih Ortsgruppah so se takoj po zborovanju javili fantje in dekleta za službo v Altgauu Kamten.
Ravno talko kot lani smatra gorenjska mladina tudi letos za svojo dolžnost, da se prostovoljno stavi na razpolago, kjer gre za to, da pomaga kmetom v Altgauu pri njihovem delu in s tem poudari nerazdnižnost gorenjskega prebivalstva In onega preko Karavank. Izpolnjuje po stem hkrati častno dolžnost, da pomaga zagotoviti prehrano ljudi te dežele.
IVaš knjižni kotiček
z vojr.'ml -logodki v, vzhodni Aziji kot tudi radi sobojevnlštva Nemčije, Italije in Japonske ee nam Je »Daljnji Vzhod« veliko bolj približal, kot pa je bil poprej. V boju Japonske epoznamo vzporednosti z na^im. Program Velike Vzhodne Azije je zadobil pri nas največje razumevanje. Knjiga Emsta Wurma »JUan-Schl-Kal«, ki opisuje zaton mandžurske dinastije in predvsem opisuje podvig in tragiko onega državnika, ki Je ustvaril novo Kitajsko, bo naletela zato na zelo inter^slran krog člta-teljev. Tudi republika, ki se Je ravnotako vezala s starlkavlm sistemom, zapadno demokracijo, nI več zamogla preprečiti pogina Kitajske. Vzhodna Azija zahteva nekaj osnovno novega, kot ga prikazuje pesnik v plameneči viziji na koncu svoje knjige: Japonska, ki si je sama šele pred nekaj desetletji priborila Iz evoje osamljenosti pot v moderni čas, pomaga Kltajakl. Tudi JUan-Schl-Kaa nI mogel rešiti Kitajske v svojim delom In svojo pridnostjo. Knjiga je izfla pri Kari H. Blschoff Verlag, Berlln-Wien-Lelpzlg.	Fr- Horstmann
Rolf Len n'ar;
V ZAKON Ž NJIMI
* H u m o r ' ' i l' ' n 1 r n ui n n	^
Da bi slišala priznanje ljubezni, zato Elli nI prišla. Ona hoče kaj drugega. Hoče Bri-gittl dopovedati, da Brigitte s svojim brezupnim čakanjem na ljubezen od strani Viktorja zapravlja najlepše, kar ima: svojo mladost in vsak zakon z drugim snubcem.
Saj je Brigittina prijateljica. Čuti se dolžno, da prične o tem govoriti. Zato kar treskajo skeleči očitki na glavo Brigitte. »Ta-kaj odpoveš! Če v enem letu ni opazil, da si nesmrtno zaljubljena vanj — veruj mi, in to mi lahko verjameš — tudi nadalje ničesar ne bo zapazil! Tudi v bodoče ti ne bo izjavil ljubezni. Prava koza si, če Se čakaš in si odpodiS druge snubce! Koza! To ti rečem jaz, tvoja prijateljica! In jaz ti želim le dobro! Vijitor te ne bo nikoli poročil!«
Vidi, da postanejo Brigittine oči rosne in da ji kotali po licu celo majhna okrogla, svetla solza, toda sama ostane trdna. »Saj so vendar Se drugi možje na svetu! Strašno čednih zagovednežev je Se na pretek okrog in okrog, ki so Se popolnoma osameli v svetovni zgodovini! Ali mora biti to ravno Viktor, ta zakrknjeni možak, ki le Pegaza jaha in ničesar ne vidi?«
Čeprav solzna se mora Brigitte vendar smehljati.
>No torej.« Elli upa, da je Brigitto prepričala. Končno!
Toda Elli je kar prepadena, ko Brigitte tami, te >
Elli bi mogla splezati na indijske trse! »Tako? Srečna?« Naglo stika v svoji torbici in drži steklo Brigitti tik pod nos. »No, poglej si enkrat ta kupček sreče!«
Brigitte ugovarja. Pri Viktorju ji vendar ni treba topoglavo pisati na pisalni stroj kot kje drugje. Tukaj lahko pove svoje mnenje. On jo še vpraša za njeno mišljenje, on...
»On, on In zopet on! On ti berp scene, namesto da bi ti jih napravil! Otroče, kaj ti koristi šef, ki se s teboj ne poroči? Prosim te, kaj ?«
Ubogi predstojniki.^o bi vedeli, kolikokrat si dražestne nastavljenke za pisalnimi stroji, tesnopisnimi beležnicami, bloki ali za naočniki inteligence žele, da bi se i njimi poročili, bi rajši sami opravili svoje delo, samo da bi tem revnim, malim stvarcam prihranili takšno bol ljubezni.
»In če se ne pforoči z menoj, mu vsaj pomagam, razveseljevati ljudi po njegovih knjigah in igrokazih. To je zelo lepa življenjska naloga«, zagovarja Brigitte svojega predstojnika.
Elli je sedaj trdno ko skala prepričana o tem, da ljubezen ne le oslepi ta revn| človeški rod, ampak ga popolnoma pobudali. Kategorično izjavlja, da je Brigittino govorjenje nesmiselno čvekanje. Žena se ima poročiti, dobiti otroke in osrečiti moža. Pa ne predstojnika. Ampak zakonskega moža. Vse drugo je blodnja. Dovolj!
Sredi svojega govora zasledi cvetice v vazi na Viktorjevi pisalni mizi.
»Kdo je postavil cvetice Viktorju na pisalno mizo ?«
»Jaz.«
»Ali mn jih vsak dan postavljal tja?«
Elli prime za vazo in zgine ž njo v smeri terase, češ: »Bile so pač doslej prekratke!« in že se je na vrtu pogreznila med stebli solate in grmičevjem kosmulje.
Brigitte jo opazuje, kako odreže en meter dolge dalije, jih strpa v malo vazo, se vrača, in ta nebotični aranžm& pravilno uravnovešen postavi na Viktorjevo pisalno mizo. Zanalašč na ono mesto, na katerem so doslej oznanjale ljubezen neznatne spo-rkinčice.
»Tako, No, če pa zdaj ničesar ne opazi!« pripomni sarkastično.
Od tega si obeta vse ali pa nič.
*
V	gostilni jesti mu ne ugaja. Tudi drugim ljudem ne.
Baje je statistično dognano, da se potomci moškega spola kaj kmalu oženijo, kadar morajo stran od materinih loncev. S Čim je to v zvezi, pa statistika ne pove. Tudi nočemo ničesar domnevati. Bilo bi prav nepesniško in nikomur se naj ne godi krivica.
Na drugi strani pa je, tako pravijo, dejstvo, da plačujejo nnaterini ljubljenčki, ki so še na hrani pri materah, daleč preko svojih štirideset let čudno in pregrešno visoke davke, ki bi jih radi spravili na druge misli.
Da, da, mamica država že ve, kaj hoče.
V	take in enake misli je bil Viktor zatopljen, ko je odpiral svoja hišna vrata, kar je povzročilo Ellin panični beg preko terase in vrtnega proda.	•
Brigitte sedi pridno na svojem mestu in čaka, kako se bodo dogodki sedaj odvijali
Stvari se odvijajo. Pa drugače. Vtem ko je Viktor sicer, kadar se je nasitil, na-
je
(^m (S^OHftpunki dot Xaqck
V iarislu dneva
Erbolnngsaktion fttr Landfrauen
Akcija za odpočitek kmetic
Durch elne Vereinbanmg des Hauptamtee fUr Volkswohlfahrt mit dem Relchsamt fUr dae Iđttdvolk soil der GodanJke der Ij&iid-frauenerholung Im Winter вШгкег gefBrdert werden, vor allem to HlnbUck auf Frauen aue klelnen and mlttleren biluerUchen Betrleben, Landarbeiterfrauen und Frauen der bftuer-Uchen Handwerksbetrlebe. Es wurde vereln-bart, daB die Landfrauen in den MUtterer-holungsheimcn der NSV, die In den Winter-monatcn in erster Unle den MUttem vom Lande znr VerfUgung stehen eoUen, nach MdgUchkelt in geechlossenon Kuren zusam-mengetaSt werden. Um den geeundheltllchen Erholungserfolg zu Wchem, werden Kuren In der normalen Zeitdauer von drel bis vler Wochen angeetrebt. FUr lUUe jedoch, wo em unmogllch l»t, Landfrauen solange aua Ihrem PfUchtenkreie zu Швеп, soUen vlerzehnt&glge KUrzungen durchgefUhrt werden. Auch Elnzel-verslcheningen eoUen bol der Landfrau statt-flnden, auch von MUttem mlt S&ugUngen and Klejnklndem. Zu dleeem Zweck eoUen unter Mltbllfe der Amter fUr das Landvolk und der DlenHtstellen dee Reichsnilhretandee auch b^uerllche Erholungspliltze zur VerfUgung ge> steUt und bed Ihrer Wahl die blsherlgen Le-bensverhiUtnlsse und die WUnsche der erho-lungsbedUrftlgen Landfrauen berUckslohtlgt werden.
Holzsdilag Mr den elgenen Bedarl
Sekanje lesa in drv za lastno potrebo
In der Zelt bia 80. September 1948 kOnnen WaJdbeeitzer mit elnem Umiagebeecheld Me zu 100 Feetmeter mit Rlnde zur Deckung dem elgenen Bedarfes aa Stammholz, Derbetangen und Schlchtnutzholz 5 fm mR. Nadelholz urtd 5 fm mR Laubholz ednschlagcn. Waldbesltzer mit elnem Umlagebesvheld ttbcr 100 fm mR kttnnen bls zu 10 Prozent Uber den feetgeeetz--ten ElnRchlag werben. Brennholz, dae alch fUr Nutzzwecke nlcht elgnet, kann ohne welteree elngeechlagen werden.
Stable and TlsAe bezugsđielnplllđitlg?
Ali je za stole in mize treba nakaznic?
Eln kUrzUoh von der RelcheeteUe Ola«, Keramik und Holzverarbeltung ergangene An-ordnnng Uber die Verbrauch»reg^ung fttr MU-bel soMe die dazu erlaseene Etekanntmachung Nr. 1 alnd tellwetse mlBverstanden worden. Ea elnd durch dlese Anordnilng nlcht alle Mtibel bezugschelnpfUchtig geworden, sondem Im we-sentUchen nnr die eogenannten KastenmUbel, aleo KUchen- und Wohnzlmmerschr&nke sowle Batten. 0agegen alnd StUhle und Tlache, auch SohrelbtlHche, Mobel aus Metali eowie Klein-mtibel, die Jedoch berelts eclt elnem halben Jahr nlcht mehr hergeetellt werden dUrfen, becug^scheilnfrel gebUeben. Der Krels der be-zugsbeschrttnkten Mdbel 1st durch die Anord-nnng nlcht enveltert worden, nur 1st an die Stelle der frUherr^ Bedarfsbeschelnlgung der Bezugscheln getreten.
Slavla na dan prevzema oblasti
Na dan prevzema oblasti eo se vršile po vsej Gorenjski slovesnosti, pri katerih so se govorniki spominjali pomena dneva za nemško na-cljo. V Krelsstftdten eo Imeli Krelslelterjl go- ^ vore z daljšimi Izvajanji.
morala Brigitte takoj začeti pisati kot bea« na — se danes ne zgodi niČ kaj takega. Morda 80 to povzročile njegove bolečine v trebuhu. Že nekaj dni ga mučijo. Zdravniki pravijo, da so to živčne bolečine. On pa misli, da je kriva gostilna. Sicer pa Viktor zastopa mnenje Kitajcev: le zdrav človek plača zdravnika, ustavi pa takoj plačila, če zboli. Zdravniki se potem znatno bolj intenzivno pobrigajo za zdravstveno stanje svojih bližnjikov. Kaj storijo sedaj, če človek pride k njim ? Ne vprašajo te, kaj ti je, ampak najprej, pri kateri bolniški blagajni si. Če si član kakšne blagajne, je dobro. Če nisi, pa še bolje.
Viktor je prinesel iz gostilne jedilnik. Tega izroči Brigitti.
»Dajte,* preberite si to.«
Brigitte sprejme zlepljeni jedilnik in bere. To, kar je zapisano na jedilniku, nikakor ni mikavno. Vedno eno in isto. Kakšno kratko povest bi na vsak način raje čitala.
Brigitte se torej dela, kakor da je brala, in d& jedilnik Viktorju nazaj. Radovedna je predvsem, kako se bo končal ta manever z jedilnikom.
»Zrtje, kajne?« vpraša Viktor.
Ker je Brigitte vedno doma na hrani in pozna »Rdečega vola« le mimogrede, si ne upa, izreči o tem kakšne sodbe, ampak omeni Viktorju, da mora zdaj vzeti svoje bolečine olajšujoče kapljice, čas je že za to. Toda ko prinese steklenico, vidi, da je prazna.
Viktor ee za to prav nič ne briga, njegove misli so čisto drugje. Brez uvoda Ji zastavi vprašanje:
»Ali znate prav za prav kuhati?«
»Kuhati ?<
.»ĐM	IgWdo gdWngMI
в. — Stev. 12.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 10. februarja 1948«
flul dem HTelse Radmannsdorf
Kemnarktl. (Zupan občanom.) NaS župan Pg. Ing. pl, Kurz 8l prizadeva, da od časa do časa stopi pred občane in jim pove, kaj mu je pri srcu,- a jim hkrati tudi pojasni, kaj ee dogaja po svetu In jim k temu da cilje In smernice glede njihovih napram Reicbu prevzetih dolžnosti. Pod to devlzo se je vrSllo pred nedavnim zborovanje v dvoranlKdF >Na akall«. V dvorani se je kar trlo ljudi, kar dokazuje ozek atik poglavarja občine z njegovimi občani. Pg. dr. E1 b e r t je otvorll zborovanje in podelil besedo županu. V jedrnatih, pa tudi svarilnih besedah je Pg. pl. Kurz kot etar FUhrerjev bojevnik opisal razmere v prejšnji jugoslovanski državi In na zanimiv način primerjal takratne socialne prilike z da)-naSnjlml. Prepričevalno je dopovedal navzočim FUhrerjevo delo podviga v Reichu od 30 januarja 1033. leta, ki ga je vojna prekinila. Kakor so županu kot očetu občine pri srcu blagor 1л nadloge občanov, zlasfl revnejših slojev, tako skrbi Kreislelter za Kreis, Gauleiter za Oau, Filhrer pa za celokupni nemški narod. Odgovornost župana je velika, zato pa naj njegovo delo podpirajo z zaupanjem. V toplih, ilvlh besedah je opominjal ing pl. Kurz svoje občane, naj s trdno združenimi močmi v teh te&klh časih zvesto In požrtvovalno izpolnjujejo svoje dolžnosti do končne zmage..Ko gre za boj za biti ali ne biti, za življenje ali uničenje, bomo zmagali in moramo zmagati. Usoda Stalingrada nam mora biti svetilnik, da zastavimo vse svoje sile za Nemčijo, za Evropo, za ves omikani svet. Pg. dr. Elbert ee je v svojih zaključnih izvajanjih zahvalil za njegova času primerna izvajanja in zaključil zborovanje s trikratnim Sleg Hell na FUhrerja.
Vlgaun. (Občni zbor KVB.) Pred kratkim je sklical tukajšnji OrtsgruppenleUer vse svoje eotrudnlke K\^ na velik apel, pri katerem je poročal o delovnem letu 1942 Vsi so-trudnlki so predložili svoje letne zaključke, ki so bill izredno ugodni. Posebno je treba pouda-
riti uspehe, ki jih je imela v letu 1942 Frauen-schaft kakor tudi oskrbo po NSV. DRK je tudi ugodno zaključilo svoje na veliko zasnovano nabiranje. Ta veliki apel je prikazal odgovorno in požrtvovalno delo vsakega posameznika. Na koncu je Ortegruppenlelter Izrekel zahvalo In priznanje svojim sotrudnikom in proglasil tudi za leto 1&43. Isto leto ko za preteklo, namreč: »Hodimo po ravni poti, da čim najbolj prispevamo h končni zmagi.«
Afillng. (Otvoritev otroškega vrtca NSV.) Dne 6. februarja 1943 sta bila svečano otvorjena otroški vrtec in mladinsko zavetišče v AGllngu. Pripadniki meščanske šole in HJ 80 peli pesmi pokreta in so predvajali sodobne reke. Ob začetku se je zahvalil Pg. Ma t s c h y vsem, ki imajo zasluge za ustanovitev teh naprav, predvsem Ortsgruppen-leiterju in županu dr. Kleinu in Ortswalter-ju NSV Pg. Marnu. Kreislelter je v svojih Izvajanjih prav posebno poudaril okolnost, da se je posrečilo, kljub vojnim težkočam, dokončanje otroških dnevnih zavetišč, katerih namen je predvsem, da pospešujeta vzgojo mladine.
v tem emlelu je treba razumeti tudi delo nem^ Sklh vzgojiteljev na Gorenjskem, katerih delovanje zasluži našo posebno zahvalo. Vsa gorenjska mladina gre skozi naše šole In njena pot se prične v otroškem vrtcu, katerih dva bosta prihodnje dni Izročena svojemu namenu. Sredi vojne je bilo to napravljeno, dokaz za nezlomljivo moč našega naroda. Medtem ko mladinsko zavetišče razbremenjuje starše v njihovi vzgoji In jih napravi proste za druge naloge, je postalo tudi ono za vojno važna naprava. Kreislelter se je zahvalil tudi obrtnikom In delavcem, ki so uporabili. vse svoje znanje za ustvaritev doma In je izročil ključe voditeljici Pgn. Hlldl F r 1 c k. Po svečanosti 80 si ogledali poslopje, pri čemur so posebno priznavalno pohvalili posrečenost, lepoto in smotrnost opreme. Mladina ABllnga, kot tudi njene skrbnice pod vodstvom Pgn. Frlckove so zadoblle tu dostojno zavetišče za odpočltek in vzgojo, katerega se bo meščanstvo gotovo obilno posluževalo.
Wochein-Feistrltz. (Kreislelter pri nekem apelu.) Nedavno se je vršil v kln-ski dvorani apel vseh nemških zaposlenih moči, h kateremu je prišel tudi Kreislelter doktor Hochstelner. Podal je smernice za bodoče delovanje na Gorenjskem.
Aus dem Krelse Stein
Prosvetni delavci so zborovali v Steinn
Da se v medsebojnem dopolnjevanju rešijo vsa. vprašanja prosvetnega In narodnega dela v najjužnejšem Kreisu K&rntna, so ustanovili delovno skupnost šole in HJ. V Kreisu Stein večina vzgojiteljev In vzgojiteljic vodi enote HJ. in BDM. Dvodnevni tabor je vodil Ober-gefolgschaftsfUhrer Schulrat P r a s c h. Govoril je o prosvetnem In narodnostnem delu, navajal razne primere in pokazal okvir za eno leto dela. S tem je bilo vodstvo prevedeno v praktično delo; vtem ko je Bannfilhrer Hu-b e r imel apel z moško mladino, je Ring-
mu: dem Krelse Hralnburg
Krainburg. (Novi dekliški dom uči-telJlflCnlc.) Dne 31. Januarja so prišle v Kraiijburg gojenke prvega letnika učiteljišča; po Gaulelterjevem naročilu so jim opremili nov dom na, gradu Kleselsteln. Po dekleta je prišel na kolodvor HJ.-Stamm učiteljišča in jih v svečanem sprevodu z godbo fanfar vedel v njihov novi dom. Pod zastavo je vodja zavoda dr. K o s C h i e r Izročil dekleta voditeljici doma Pg. Marinschek in Bannmtldel-fUhrerin Pgn. Krielimann. Delo I-IJ. in BDM. v Kralnburgu bo s tem prirastkom dobilo dragoceno podporo.
Laak a, d. Zaler. (Pri premikanju ponesrečil.) Te dni je na kolodvoru Laak a. d. Zaler zašel pomožni delavec Johann. Hleptscher pri premikanju v vodilno tračnico neke kretnice. V tem hipu ga je povozil voz tovornega vlaka in mu odrezal desno goleno pod kolenom in tri prste leve roke. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico Gallen-fels, kjer je pa za zadobljenimi pcAkodbami po nekaj urah preminul.
Seeland. (Priredite v.) Te dni je priredila Ortsgruppe Frauenschaft z otroško skupino, mladinsko skupino in BDM v KKrntner-hofu zelo dobro obiskano popoldansko prireditev z bogatim programom. Ortsgruppenleiter Pg. Varenberger je govoril o pomenu te prireditve. OrtsgruppenfUhrerin je govorila o dolžnostih v Frauenachafti in je pozivala navzoče k Se večjim naporom za skupnost, žene in dekleta so pela nekaj lepih pesmi in predvajali# nekaj plesov ob spremljavi harmonike. Mladinska skupina je izvedla tudi nekaj veselih otroških Iger v splošno zadovoljnost. OrtsgruppenfUhrerin se je h koncu zahvalila vsem navzočim za dober obisk in jih ponovno pozvala k pridnemu sodelovanju.
Pftiland. (Delovanje NSV.) Tukajšnja OrtBwaltung je s 1. januarjem 1943 na novo postavljenim Ortaamtswalterjem Johannom Reschekom dobila zelo pridnega vodjo. Ittega dne Je bil prenešen urad za organizacijo na go. E. K e r s c h i s c h n i k. Doslej je NSV razdelila med revno prebivalstvo v Orte-gruppi Peiland nad 8000 RM. Za revne rojake ee bo Se nadalje najbolje skrbelo.
Mautechitech. (Svečan pogreb občin-ekega komisarja Ottona Peltier-
j a.) Te dni se je vršil pogreb občinskega komisarja Ottona Peitlerja. Ob grobu je Kreislelter K u Q ocenil velike zasluge pokojnika. Svečanosti so se udeležili predstavniki stranke in odposlanstva SD, NSKK, Wehrmann-schafte, požarne brambne policije, NS-Fraoien-schafte, HJ. in BDM. Za slovo je pevska skupina NS-Kulturringa svetostno zapela pesem o dobrem tovarišu.
Mestni zbor v Kralnburgu
Pod predsedstvom Kreisleiterja K u s s a se Je pred kratkim vršilo v Kralnburgu posvetovanje, ki so se ga udeležili SH.ngergauflihrer Schulrat R a i n e r, kraiiiburSki župan in predstavniki prosvetnih mesT Kreisa, Frauen-schafte, pevskega tovarištva in godbe KdF. Po uvodnih besedah Kreisleiterja, ki se Je s posebnim zanimanjem potegoval za mestni zbor. Je SiingergaufUhrer ojjrazložil osnovne smernice za tak zbor, ki so zanj dani najboljši pogoji v Kralnburgu, kjer je toliko veselja do petja in godbe. Potem ko so vsi navzoči obljubili sodelovati, Je proglasil Sanger-gaufUhrer, da je ustanovljen Stttdtischer Chor der ehemallgen Reichsfeste Kralnburg (mestni zbor bivše državne trdnjave Krainburga) In po predlogu Kreisleiterja postavil za ChorfUhrerja ravnatelja meščanske šole Franza S t o n n e r-J a, za njegovega namestnika predstojnika državnega poštnega urada K r a u t a in za zborovodjo ravnatelja tovarne G. H o r a k a. Na čast san^ergaufUhrerja se Je zvečer vršil sestanek vseh pevcev in godbenikov v hotelu »Stara pošta«, ki se ga je udeležil tudi Kreislelter KuS. Pevsko tovarištvo Kralnburg, ki Je nastopilo s skoro 50 pevci,* je pod vodstvom svojega zborovodje Gustava Horaka zapelo celo vrsto nemških narodnih pesmi; bilo Je občudovanja vredno, kako so pevci s svojimi lepimi glasovi s finim občutkom izvajali in prednašall pestmi. Zborovodja Horak Je kot visoko nadarjen godbenik imel tukaj uspeh, ki zasluži vse priznanje. Kvartet H o r a k Je Se učinkovito predvajal Beethovnov godalni kvartet št. 4, orkester KdF pod vodstvom kapelnlka L i p a r j a pa zabavne nape ve, ki so zbudili zelo živahno razpoloženje. Ta večer Je gotovo veliko prispeval k utrditvi tovarištva med pevci in godbeniki v Kralnburgu.
fUhrerln Oberwadllng priredila domač večer z dekleti. Vodja pevskih zborov O b e r -ranter je opisal njih delo. Po več ko 50 članskem pevskem zboru zapete pesmi iz vseh ^vrst petja so bile za vse udeležence pravo doživetje. Dekliški šport Je obravnavala Pgn. Orasch in predvajala športne vaje. Nato so obiskali mladinske filme. O narodni godbi je govoril Pg. S C h m 1 e d 1, ki je pripovedoval o zgodbi svoje rodovine; on sam je rezbar flavt iz Heiiigenbluta, Dovrfeno umetniško Je igral na približno -И lesenih pihal. Skupno igro Je predvajala In obravnavala RingfUhrerin Rauchsheim z |^-Mannom Relchom. Pgn. Herta S t r o b 1 nas Je seznanila z narodnimi plesi. Zvečer je govoril Kreislelter P i 1 z o sodobnih vprašanjih. Drugi dan je dal Bannfilhrer Huber razna navodila, na kar Je bil tabor zaključen z hojo k Aaltstenu.
Župani Kreisa Stein so zborovali
v sejni dvorani Laikratsamta Stein se je pred kratkim vršilo pod predsedstvom Land-rata dr. Hermanna D o u j a k a zborovanje občinskih komisarjev Kreisa Stein. Landrat je govoril o uvedbi nemškega občinskega reda na Gorenjskem, Govoril Je tudi o položaju občinskih komisarjev, odn. županov, prisednikov, občinskih svetovalcev in odbornikov. Nato je govoril Krelsoberlnspektor S t r a R e r o proračunu za leto 1942. in Je podal navzočim za to obširna pojasnila. Izrazil Je prepričanje, da se bodo v bodoče občinski komisarji z vso močjo posvetili Izgotovltvi proračunov. Nato je govoril o novi razporeditvi krajevnih razredov v Kreisu Stein. {5pozorll Je na to, da imajo sedaj občinski komisarji tudi dolžnost, da ugo-tove vse poljedelske delavce, da bodo po novih predpisih prijavljeni pri soclalnozavaroval-ni blagajni.
Obnova мМоДд
Da me zavarnjc zdravje In delazmoinoefl
vzhodnih delavcev v Reichu, se bo njihova prehrana prilagodila domačim žlvljenjsklrn nava« dam. V ta namen so zbrali Iz vsakdanjega živ« Ijenja obširno zbirko odgovarjajočih kuhinjskih navodil.
V Belchekommlssarlatu Ukrajine priprav*
Ijajo ustanovitev oporišč, v katerih bodo stro« kovno vskladiSčlll semena In krušno žito. Ukrajinsko kmečko ljudstvo se pri tem udejstvuje In pomaga. Za stavbo žltnlc rabi Se porabni stari gradbeni material. V okolju zelo velikega števila oporišč se nahajajo poškodovani deloma porušeni hlevi, ekednjl, stanovanjske hiše Itd., iz katerih se pridobiva material. Kolikor to dopuščajo prlUke, se napravijo žltnlce iz lesa, ali pa v pokrajinah, ki nimajo lesa, Iz opeke ali Ilovice. Pozneje jih bodo stavili na razpolago kmečkim zadrugam. V začetku pomladi bodo začeli z gradbenimi deli.
Generalgouvemer dr. Frank je sprejel nai gradu v Krakovu odposlanstvo ukrajinskega pomožnega odbora, da sprejme novoletna voščila ukrajinske narodne skupine Iz generalnega gouvemementa. Dr. Frank je priznal v svojem odgovoru odlično sodelovanje Ukrajincev z nemškimi oblastmi In lojalno zadržanje, ki so ga pokazali napram Nemčiji.
Nato je pojasnjeval Inšpektor D e n k < maler računovodstvo In blagaJnlStvo pri občinah. '
Potem ko • so govorili Inšpektor doktor PUhrlnger o napravi ljudske kartoteke, vodja Wehrmeldeamta, Oberstleutnant dr. plem. Schloenbach o popisu vojnih obveznikov tn mestni tajnik Kaufmann še o vprašanjih gospodarskega urada, je bilo zaključeno zborovanje s »Sleg Hell« FUhrerju.
Zborovanje vzgojiteljev iz Kreisa Stein
Pri zborovanju vzgojiteljev za Krelsab-schnitte Stein In Domschale so pozdravili kot ljubega gosta Schulrata Ralnerja iz St. Veita a. d. Glan, ki Je podal pogled nazaj na nastanek In podvig bivšega K&rntner Lehrer-bunda. Cll kakor vedno je opisal govornik кам ko Je stara organizacija učiteljev prešla y NSLiB. Kreiswalter P r a s c h Je nato s prepričevalnimi besedami opozoril, da Ima vzgojl-teljstvo namesto prejšnjih raznollčnih ciljev, stremeti danes samo za enim skupnim ciljem, namreč pridobiti mladino, da je popolnoma vdana narodu In FUhrerju. Po spominu na fronto In počastitvi FUhrerja je bilo zborovanje zaključeno z himnama nacije.
Stein. (Generalni apel.) V hlSl NSDAP, Kreisleitung Stein se je vršil pred kratkim generalni apel vseh članov NSDAP, Ortsgruppe Stein, na katerega je bila povabljena Ortsgruppe. Strankini tovariši so bili sporo vsi navzoči. Po kratki otvoritvi generalnega apela po Ortsgruppenlelterju je govoril Kreiastabe-amtslelter Pg. P10 b, o sploSnlh orgftnlzato-rlčnlh nalogah In o sodelovanju posameznih, strankinih tovarišev posebej. Kmalu na to se Je zglaell Kreislelter Pg. P11 z In je podal navzočim smernice In navodila za bodoče delo v stranki.
Rodbinska kronika ii Gorenjske
Kreis Krainburg
Sairach. Rojstva: Emllle Sackel, Neudorf; Maria Trtschek, Selo; Alois Polanschok, Selo; Jakob Podobnik, Dobratschewa; Franz: ska Mraule, Sabreschnlk; Maria Agnes Gantner, Altdorf. — Umrli so: Helene Schuner, Neudorf; Lukaa Kokol, Ariopek; Maria Primo-schltsch, Salrach; Theresia Oblak, Selo; Franz FrOhllch, Sabreschnik; Franz Jereb, Salrach-berg.
Laak an der Zaler. Rojstva v mesecu Januarju: Antonla Rupper, St. Andreas Sti 7; Maria Stanonik, Sapotnitz št. 6; Valentin Bogatel, Laak, Zauchenstrafle št. 6; Stefanle Zof, Westert fit. 11; Maria Jamnik, Kreuzberg St. 4; Michael Thaler, Laak, BrUckengasse St. 1; Paul Oblak, Westert St. 18; Franz Mrak, Schwarzenberg St. 98; Veronika Doliner, Wal-tershUgel St. 7; Margarethe Jugowitz, Altlaak št. 14; Vlnzenz Langerholz, Pewen St. 11; Antonla Loger, Schutna St. 38; Wenzl Iglltsch, Schwarzenberg St. 55; Ida Stupniker, Ober-
felchting, št. 9; Franz Kremser, Laak, Ka-sernstrafle št. 11; Marla in Paul Gasser (dvojč. ka), Altlaak št. 3; Vinzenz Schubitz, Sminz št. 11; Maria Schan, Safnltz št. 21; Maria Hafner, Winkel št. 11; Andreas Pleschetz, Gunzle št. 40; Leopold Tsohemascher, Ober. felchting št. 71; Maria Kopriwetz. Smolnlk št. 7; Maria Banitsch, Altlaak fit. 39; Johanna RuB, Schwarzenberg št. 51; Maria Hafner, Laak, Badgasse št, 3. — Smrtni, primeri: Josef Koschier, Schwarzenberg, Angela Krek, Althof, Agld Slowschak, Laak, Johann Zof, Oberfelchting, Angelo Molinaro, Laak, Maria Pototschnlg, Laak, Gertrud Pinter, Hlg. Gelst, Maria Doliner, Wrodech, Elisabeth Oblak, Safnltz, Paul Gasser, Altlaak, Maria Ko-schuch, Laak, Marianne Setnlker, Setniza, Johann Mauri, Laak, Andreas Zeciiner, Hel-ligengelst, Bernharde Buch,- Schwarzenberg, Valentin Omann, Smlnz, Franz Trlller, Altlaak, Maria Bradeschko, Schwarzenberg.
St. Georgen. Naredili so se: Agnes Auschln, Olscheuk; Anton Weigerl, St. Georgen; Franz

!i


'
m
Moštvo v službi pri metalcu granat med odmoiom boja v nekem lijaku od raz?-atielbe.
(PK.-Aufn.: Kricg^ber.Pospischill, A ti.M.)
C e nemški vojaki korakajo skozi Tunis je tudi arabsko prebivalstvo zraven. Radovedno jih spremlja na njihovi poti v stano-
vališča.	(P. K.-Aufnaljme; Krlegeberichter Biischgens, Sch., M.)
Postojanka strojnic ob žični oviri Spredaj široka snežna ravan in v njej nekje sovražnik, ki ga ne smejo zgubiti izpred ohi. (PK.-Aufn.: Kriegs(ber. Lang.
Sređm, 10. februarja 1943.
KARAWANKEA BOTE
Strnn 7. — Stev. 1%.
Erjaweta, St. Georgen; Stephan Rogel, Mlche-etetten; Franzlska Swctlna, Letmach; Marta Golob, St. Oeorgen. — Umrli so: Marla Slter, Mitterdorf; Franz Oetermarm, Lausach; Marla Kucher, Mitterdorf; Marla Jereb, St. Georgen; Peter Burger, Oberfeld; Ell» l»ulee Anna Thlele, Hrastle.
Oallenfcls. Rojstva: Natascha Marla Supan-tachltach, Pristava., Marla Polanz, Sebene, Johanna Motschnlk, Gallenfels, Marla Skerja-netz, Senltschno, Marla Mali, Gallenfes In Ga-brlela Teran, K"'llgenkreuz. — Umrli so: Leon Klelndlest, G..Uenfel3, Kind Planschek, Marla Boater, Slegersdorf, Bartholomaus Steffe, Schable, Maria Pertschitsch, Trstenlk In Michael Ster, Ulniterduplach.
Tratten. Rojstva: Veronika Kenda, Alt OQ-lltz, Olga Schlnkowetz, Leskouza, Paul Splk, Volaka, Paul Tcherln, Leskouza, Marla Mrak, Lutechlna, Frana Bogatel, Uat4r Dobrawa, Antonla Kautschltech, Salrachberg, Johann Tschadesch, Tratten, Albrech Bogatel, Suchl dol, Paul Bogatel, Tratten In Jullane Justin, jPrelesle. — Umrli so: Helene Rewen, To-drasch, Anton Erechen, Oberdorf In Agath* Frechllch, Kopatschnlta.
Erois Radmannsdorf
Nemnarktl. Rojstva v mesecu Januarju: Sylwester Douschan, Martine Sawrl, Helmuth Kari Warach, Margarethe Meschek Gottfrlede Schaus, Johann Malerechlta, Paul Omann In Max Koechuch. — Poroke; Johann Germ In Agnes Plantan, Josef Prettner In Marie Wis-slak, Vlnzenz Rosmann In Ursula Schager.
КгопАо. Rojstva: Magdalene Karollne Ro-bltsch In Wllhelmlne Robltech, oba v Waldu.
Breslach. Poročila sta se; Frans Werchou-nlk Iz Ober Tenetlsche In Marianne Werech-nlk Iz Lees. — Narodlll so se: Johann Raunlk, Laufen; Antonla AuBenegg, Breslaoh; Antonla Wlsslak, Gutenfeld; Engelbert Nowak, Breslach.
RateclKioh-Mateii. Rojstva: Alolela Mat-schek, Ratschach, Valentin Oder, Ratachaoh. — Umrl je Johann Šchltzelhofer. — Poročila ee je Zebln Romualda, Ratschach e Schbogar-Jem Franzom iz Amoldstelna.
StelnMchl. Narodila se je Anna Oolmeler, Unterleibnltz. — Poročila sta se Frana Kral in Katharina Woschner, Steinblchl.
Wochelner Mitterdorf. V lAeeecu januarju eo blU rojeni: Marla Arch, Jereka; Marla Medla, Jareka In Franz Tanzer, Studorf ter 1 mrtvorojen. — Umrli eo: Marla Arch, Jerelw;
zleka Markesch, Wochelner Mitterdorf; Marta Medla, Kerechdorf; Johann Techuden, Kersoh-dorf; Fran* Sodla, Jereka; Luka« Skanter, Althammer la Joheom Schwan Studorf.
Krels Stein
Steln. Januarja so se rodili: Martina Grmek, Rodlza; Marian Plachutnlk, Sduech; Marla Leiurltsch, Theinltz; Maria Slter, Neumarkt; Franz Albin Berwer, Fuschine; Siegfried Albert Saplotnik, Schutt; Veronika Repanschek, Schutt. — Umrli »o: Jakob Pantschur, Tutschna; Anton Kemperle, Podgier; Josef Kramer, Stelnblchel; Amalls Wedlin, Schutt.
Wodits. V vodifiki občini eo «e v januarju rodili: Agnes Erze, Woditz; Veronika Lach, Woditz; Paul Tachebul, Weexa; Franziska Kuscher, Dobruecha. — Umrli so: Andreas Stupper, Bukowltz; Maria Schuster, Kosses; Marianne Kopi ter, Repne; Stephan Kralnz, Bukowltz; Ursula Peterka, Bukowitz; Marla Podgorschek, Bukowltz. — Poročili so se: Michael Hafner, Kosses In Marla Mocher, Wesza; Franz Mocher, in Marla Delawetz, Wesza.
St. Martin In Tucheln. Rojstva: Paula Pugl, Plrachewo, Anton Koroschetz, Laake in Peter Volker, St. Martin. Umrla sta: Juliana Mot-schnik, Sidol in Frančiška Paulltsch, Potok.
• 148. SliJNDE
Wiohtige W8rter in gebr&uchlichen Satzverbindungen
1.	Dem Fliichtenden war es nicht m5g-lich, sich durch das dichte Oestr&uch einen Weg zu bahnen.
2.	Das Zebra ist schwarz und weiB gt-streift.
3.	Am gestrigen Tag habe ich 42 Briefe erledigt.
4.	Ich wUrde In Ihrslh Falle ein Gesuch an den Gauleiter richten.
5.	Nach einem l&ngeren Aufenthalt in Bad-Gastein gesundete er sichtlich.
6.	Die Gesundhelt ist das hochste Gut.
7.	In alien grfifleren Stfidten Deutsch-lands Sind Gesundheits&mter ein* gerichtet.
8.	Mit einem fUrchterlichen Getttse stieU der Eisblock gegen don Briickenpfeiler.
9.	In unruhigen Zeiten getrauen sich viele Leute nach Einbruch der Dunkel-heit nicht mehr auf die StraUe.
■ 10. Das liberschussige Gptreide wird nach der Ernte in riesigen Getreidespeichern aufbewahrt.
11.	Ein Arbeiter kam mit der Hand In das Getriebe einer Maschine und muBte in das Spital gebraobt werden.
12.	Was ist diXB fUr ein kolnisches Oe-wachs? Ein Kaktus aus Afrika.
Določitev cene za
v đobl liberalizma je bila popolnoma sama •ebi prepuščena trgovina в posameznimi Izdelki, kot je bila tudi določena cena po liberalnih vidikih ponudbe In povpraševanja. Kmetje, pridelovalci živil sploh niso Imeli vpliva na določitev cen. Morali eo prinesti svoje pridelke na trg, če 80 bili namenjeni za prodajo. Potreba In 8 tem povpraševanje pa se gotovo nista skladala s ponudbo. BUa je ali ponudba manjša kot potreba, tako da so se cene dvignile radi večjega povpraševanja, ali pa je bila ponudba večja kot povpraševanje, kar je Imelo za posledico občutno padanje cen. Redkejši je bil prvi primer In če je nastopil v letih slabe letine, niso Imeli od tega skoro nobenega dohodka kmetje Že radi male množine pridelkov, ki naj bi jih prodali. DrugI primer pa je bil zelo pogost. V ozemljih, kjer prevladuje kmetijstvo, je ponovno prišlo do težkoč prodaje, in 3 tem do padanja cen, ker je bila ravne krajevna ponudba živil večja kot pO'/praAevanje. Večji potroSnjl kraji pa, ki bi lahko presežek poljedelskih ozemelj pokupili, so dobivali v glavnem dovoze Iz inozemstva, tako da je domače kmetijstvo bilo tudi tukaj na slabšem.
Morda so trgovci, ki so bill vsemogočni In ki se jih sploh.ni kontroliralo, povzročili s flngl-raniml kupčijami umetni zastoj prodaje, kar je Imelo za posledico padanje cen. Ce je cena zadosti nizko padla, so bili trgovci pripravljeni, da odkupijo blago od kmetov. Potem ko so blago spretno odtegnili trgu In e tem povzročili pomanjkanje blaga, kar je Imelo zopet za posledico povišanje cen, so blago z večjim dobičkom zopet prodajali potroimkom.
13.	Er war ein Mensch, der instinktiv rechtzeitig Jeder Gefahr gewabr wurde.
14.	Die deutschen Zeitungen -Ubemehmen auch die Gewabr dafUr, daB ihre Nach-richten richtig sind,
16. Der Direktor gewiihrte dem fleifiigen Angestellten fur seine Arbeit eine Sondervergtitung.
16.	FUr die Qualitat dieser Ware kOnnen wir zur Zeit eine Gewiihrleistung nicht Ubemehmen.
17.	Da der Irre selbst Menschen zu bel&sti-gen begann, wurde er in Gewahrsam genommen.
18.	Wenn eine hohere Gcwalt im Spiele ist, konnen Menschen nicht zur Ver-antwortung gezogen werden.
19.	Stalin ist der Gewaltherrecher Nr. 1.
20.	Du irrst dich gewaltig, wenn du glaubst, daJJ ich heute schon abreisen werde.
21.	Dem Rasenden muBte das Messer ge-waltsam entrissen werden.
22.	Ein StoUtruppganger muB aufmerk-sam, tapfer und gewandt sein.
23.	In Kriegszeiten muD auch das tapferste Volk mancbmal eines RUckschlages gewdrtig sein.
21. Die Industrie macht vide Gevvilsser fUr die Fiechzucht unbrauchbaf.
ћте№е pridelke
Pridelovalci so dobili samo to, kar so Jim trgovci ali potroinikl ravno hoteli dati. Cen« i^so bile same po sebi popolnoma nezadostne, temveč so bile tudi predvsem Izredno podvržene močnim nihanjem, tako da pridelovalci niso mogli nikdar pravilno kalkullratl.
Sedaj se tudi cene za kmetijske pridelke y okviru tržnega reda uradno določajo. Ponudba in povpraševanje nimata nobenega vplivanja na cene. Pri napravljanju cen po uradih za do-ločenje cen eo bili povpraSanl tudi zastopniki pridelovalcev. Pri dolofienju cen odloea potreba, da na eni strani dobi pridelovalec kolikor mogoče zadovoljivo ceno, d očim morajo na drugi strani znašati cene za potrošnike toliko, da lahko tudi revnejši sloji kupijo živila. Iz tega nujno sledi, da so vmesni zaslužki omejeni na skrajno najnižjo mero. Zaslužki obrtnih obratov trgovine pre- in obdelovanja eo uradno določeni in tako nizko odmerjeni, da lahko izhajajo sami pri največji pridnosti in racionalnem vodstvu obrata. To ima zopet za posledico, da ee morajo te poprejšnje močne zaloge marsikaterih takšnih obratov porabiti, da se lahko primemo poviša prodaja posameznih obratov.
Razlikujemo enotne cene in najvišje cene. Enotne cene se določijo za takšne kmetijske pridelke, pri katerih Je mogoče uetanoviti enotne kakovostne določbe kot na pr. pri žitu, sadju, mleku in sllčnem. Nasprotno pa se pri živini ne more določiti enotnih cen, temveč samo najvišje cene, ker so posamezne živali tako različne, da bi ne bila pravična enotna določitev cene. Enotne cene in najvišje cene se določijo v različni višini, kakor je pač kako-
25.	Dieaes wundervolle Gewebe wurde in eIner oberkrainlschen Weberei erzeugt.
26.	Ochsea tragen Horner, Hirsche Ge-weihe.
27.	Da sich dieser Kaufmann PreisUber-tretungen zuschulden kommen lielJ, wurde ihm sein Gewerbe entzogen.
28.	Dieser Mann betrieb den Verkauf von Fiscben gewerbsmtlBig.
29.	Ich bin nicth gewillt, Ihnen noch langer zuzuhSren.
30.	Der Gewinn war bei dem einzelnen StUck nicht hoch, aber die Masse machtc das ganze Geach&ft đennoch gewinnbringend.
Worter
Briickenpfeiler (m) — podmostnik, koza entreilJen (jemandem etwas), ich entriB,
ich habe entrissen — iztrgati Fischzucht (w) — ribarstvo Gestrauch (s) — grmovje, goščava geetrig — včerajšnji; am geetrigen Tage
— včeraj gesunden — ozdraveti •
Get6se (a) — hrum, hrup getrauen (sich) — upati si Getreidespeicher (m) — žitnica ♦ Getriebe (s) — gonilo Gewacha (■) — rastlina gewahr werden — zapaziti, spoznati Gewahrleistung (w) — jamstvo, poroštvo Gewaltherrscher (m) — samosilnik gewaltig — silen, zelo gewaltsam — nasilen, в в11о gewandt — spreten, uren Gewebe _(•}, — gletwtaa, tkaoioa
vost pridelkov In sicer tako, da odreže boljše oni kmet, ki prinese na trg boljšo kakovost. K enotnim temeljnim cenam se prlbljejo potem te različni prlbltkl za težkoče pridelovanja, ki jih prinaša letni čas, ali za vskladl-fičenje in slično. Vsekakor pa Je po možnosti ta določitev cene za poljdelskega pridelovalca pravična. Predvsem je stabilnost In gotovost cen že bistveno olajšanje za pridelovanje sploh. Gotovo niso posamezni pridelovalci s temi cenami glede višine zadovoljni In zahtevajo za svoje pridelke višje cene. Ker pa morajo biti potrošne cene enotne, ne morejo tudi cene pridelovalcev imeti previsokih razlik. Oni kmetje, ki vodijo svoje obrate v redu, ki po sodobnih načelih racionalno delajo in ki eo evoje pridelke glede množine in kakovosti odgovarjajoče sodobnim zahtevam povečali, imajo v veljavnih cenah zadostno plačilo za svoje delo in Izdatke. Pri onih kmetih pa, ki s cenami ■ niso zadovoljni, lahko zelo pogosto ugotovimo, da zelo malo pridelujejo, ne prinašajo mnogo pridelkov na trg in radi tega tudi malo izku-pljo. Kdor nI z Izkupičkom' svojih pridelkov zadovoljen, mora najprej povečati pridelovanje, predno toži nad nezadostnimi cenami.
Stalnost cen nI samo važna za zavarovanje pridelovanja, temveč tudi za zavarovanje denarne vrednosti sploh. Ne bi Imelo nobene vrednosti povišati cene za različne predmete dnevne potrebe, ker bi se to takoj pokazalo tudi na drugem področju, kar bi končno pomenila le splošno padanje kupne moči denarja. Tak razvoj pa ne prinaša blagostanja, temveč samo revščino in pomanjkanje. Zato so tudi določbo glede cen posebno stroge in se brez spregleda zasledujejo in kaznujejo prestopki zoper te določbe.
V vojni je poljedelsko pridelovanje otežko-čeno in podraženo z raznimi znaki pomanjkanja. Da se to prepreči, skrbi sistem premij. Z raznimi premijami, katere so ,blle leta 1942. že Izplačane ta nadpovprečno dobavljanje mleka, jajc, perutnine In medu, ali za hitro oddajo žita, se pridelovalcu daje finančno Izenačenje, ker je pridelovanje sedaj težje kot v normalnih časih. Premije pa podžigajo tudi vsakega pridelovalca, da poveča svojo tržno dobavTjanje.	Burgstaller.
TDdl z eno roko še stoodstotni kmet
Prvi fronto] vojaki zaposleni у VVarthegauu.
Rečenlca, da bo Wartheland nekoč Gau frontnih vojakov, se pričenja te sedaj kljub vojnemu času uresničevati. Najpoprej bodo nastavljeni vojni poškodovanci, ki bodo kot častni državljani naroda prvi obrambni kmetje Warthegaua. S tem jim je Izkazana obenem tudi zahvala domovine, za njihovo hrabro bojevanje.
Kot prvi ranjeni frontni bojevnik je bil naseljen v vasi Grttnholm v Krelsu Hohensalza mlad kmet na posestvu, ki je določeno za frontnega bojevnika. :ot kmečki sin Je v boju proti boljševizmu zgubil roko, toda vkljub temu si je želel, da bi bil naseljen nekoč na Vzhodu. Qbiskoval je neko poljedelsko šolo in je dobil spričevalo za novega kmeta. V kratkem sta zavladala na poljskem posestvu radi dejavnosti tega nemškega kmeta In njegove mlade žene čistoča in red. Z neutrudnim delom so bill popravljeni stanovanjsko poslopje, hlevi, skednji In vrt, nabaljenl so bili nova živina In novi stroji in z žilavo pridnostjo je bilo izvršeno neizmerno veliko delo, katerega so zahtevale njive In posestvo. Z vso ljubeznijo se Je posvetil novi nalogi, da oskrbuje kos nove nemške zemlje In da napravi svojo kmetijo ob enem za branik nemštva na vzhodu. In veliko mu jih bo ie sledilo...
ЗП«к1е dtošgfodaršŠie novice
Iraška vlada je po časopisnih vesteh Iz Er-zeruma zaprla vse zasebne pekarne radi pomanjkanja žita. In prevzela sama preko kruha.
Belgijski flnanCnl minister Je s takojšnjo veljavo prepovedal v vsej državi prodajo luksuznih predmetov. Pri tem Ima pojem »luksuzni predmeti« zelo široko obmejitev.
Geweih (s) — rogovje Gewerbe (s) — obrt (rokodelstvo) gewerbsmftfllg — obrtniški, obrtoma gewillt sein — nameravati, pri volji biti gewinnbringend — doblčkanosen Horn (s) (die Нбгпег) — rog (rogovi) instinktiv — po naravnem nagibu PreisUbertretung (w) — prestopek navijanja cen rasen — besneti, divjati Riickschlag (m) — odboj, udarec nazaj sichtlich (zusehends) — vidno (očitno) Sondervergiitung (w) — posebna nagrada
(odškodnina)
StoGtruppg&nger (m) — vojak udarne čete unbrauchbar — ne(po)raben Weberei (w) — tkalstvo Zebra (s) — zebra
Redewendungea ■Ich einen Weg bahnen — pot si utirati ein Gesuch an jemanden richten — prošnjo
komu poslati die Gewahr filr etwas Ubemehmen — jamstvo za kaj prevzeti In Gewahrsam nehmen — zapreti, pod
stražo postaviti eine hohere Gewalt ist im Spiele — višja
sila je vmes einer Sache gew&rtig sein — svest si biti česa
>ieh etwas zuschulden kommen lassen —
zakriviti kaj, pregrešiti se s čim das Gewerbe entzlehen — obrt odvzeti etwas gewerbsmaBig betreiben — nekaj kpt obrt opravljati
Zakal ie Ireba oddajali poljedelske pridelke?
Ko 80 lansko leto gorenjski kmeti doblU oddajne predpise za različne poljedelske pridelke kot žito, seno In slamo, krompir, sadje, jajca, mleko In ellčno, so bili mnogokrat radi tega presenečeni. Teh oddajnih predpisov niso bill doaedaj navajeni. Pri enem ali drugem kmetu je trajalo še nekaj časa, dokler se nI znaAel v tej dolžnosti oddaje določenih najmanjših množin različnih pridelkov.
Prodaja poljedelskih pridelkov je bila poprej na Gorenjskem popolnoma prosta in prepu-Mesa vsakemu posameznemu kmetu. To je bila vsekakor neka svoboda, prinašalo pa je kmetu več škode kot dobička. Kmet si Je moral za svoje pridelke pogosto s trudom dobiti odjemalcev, katerih pa tudi ni bilo vedno najti.
V Vojni je bolj kot v mirni dobi naloga odgovornosti ei svestega; razumnega državnega vodstva, da skrbi za to, da je ves narod vsak dan sit. Zagotovitev prehrane je tudi v vojni težja kot v mirni dobi, ker je potreba živil večja in ker je iz drugih držav It Omejeno možno dobavljati živila.
Zagotovitev prehrane je radi tega možna samo s tem, da ae pridelki v Reichu samem po možnosti povečajo in da se predvsem strogo dojemajo posamezni pridelki v poljedelskih obratih. Ce Je za one osebe, ki came ne pridelujejo živil, urejena potrošnja z nakaznicami in raclonlrana, ne more biti tudi pridelovalcem živil na prosto dano, koliko svojih pridelkov flaml porabijo in koliko jih hočejo prodati. Radi tega so bili raciontrani tudi samoprehra-njevalci. Ravno tako ne more biti več dano pridelovalcem živil na prosto, komu prodajo svoje pridelke, ker bi s tem ne bilo zagotovljeno, da pridejo v resnici splošnostl v dobro In ne samo posameznim osebam.
Iz teh razlogov je bilo potrebno, da se uredi popis živil pri pridelovalcih z oddajnimi predpisi. Vsak obrat pridelovalca bo po strokovnjakih vestno pregledan glede zmožnosti In mu bo potem tudi predpisana samo ona množina za oddajo, katero tudi lahko dejansko odda prt Izrabi svoje pridelovalne zmožnosti in pri
količkaj dobri volji. Pri tem pa eo v oddajnih predpisih vneJene množine vedno samo najmanjše množine, katere se morajo brezpogojno oddati, če p& poeamesni pridelovalni obrat še preko tega lahko odda nekaj svojih pridelkov, obstoji tudi za te na enak način oddajna doIžnoA.
Gorenjska Ima daleko večjo potrebo rasnih živil, kot jih v tem ozemlju sama lahko pridela. Leta IMl. eo bile dovedene ie ]^reoejtoje množine živil Iz državnega ozemlja na Gorenjsko. Leta Ii94i2. je bilo pa treba misliti n» to, da ee te dovozne množine omeje. To se je zgodilo z načrtnim pospeševanjem pridelovanja poljedelskih pridelkov in s tem, da se je Izvedel na Gorenjskem popis po letih vidikih kot v Reichu. Na Gorenjskem pridelana živila se brez izjeme porabijo za preskrbo gorenjskega prebivalstva In I« ea to ne tadostujsjo.
N1 potreba povečati po možnosti samo oddaje poljedelskih pridelkov, temveč se mora predvsem strogo držati tega, da posamezni kmetje oddajo svoje pridelke brez Izjeme samo onim mestom in osebam, ki bo jim bili označeni kot upravičeni za nakup posameznih sadežev pri pridelovalcu. Samo s tem je podano jamstvo, da pridejo prodana živila tudi dejansko v dobro splošnemu gospodarjenju In s tem splošni preskrbi. Zato se posameznemu pridelovalcu lahko priznajo samo one množine kot dejansko oddane, ki jih je prodal tem osebam ali mestom. Prodaja ali sloerinja oddaja poljedelskih sadežev, glede katerih obstoji oddajna dolžnost drugim osebam, je bres izjeme prepovedana in se jo mora v interesu enakomerne preskrbe najstrožje zasledovati in kaznovati,
Ce poljedelci tudi na Gorenjskem dote oddajne predpise, naj pri tem nikakor ne mislijo, da so bili iBvrtenl samo za ta namen, da se posameznemu kmetu predpisujejo nagajive omejitve. Nasprotno, oddajni predpisi so utemeljeni z nujnostjo zagotovitve enakomerne preskrbe vsega prebivalstva z Živili vseh vrst. Izvršitev oddajne dolžnosti mora biti radi tega vsakemu kmetu sama ob sebi razumljiva.
Burgstaller.
Dr. F. J. Luku
Ausschneldcn! Anfbewalirai!
nDeni^eU meiUodiSeh ttitd ptnkH9eh
Жм« 8. ^ ttev. IS.
K A R A W AN KEN BOTE
Sreda, 10. februarja 1943.
Opozorilol
Vsem interesentom za nove poljedelske stroje vljudno sporočam, da se morajo po novi naredbi prijaviti za nakup novega stroja na pristojnem I.andratu Emahrungsamt A. Prodaja novih strojev na stare dovolilnice je od 1. januarja 1943 razveljavljena.
Landwirtjschaftliche Maschinen FRANZ KREMSER St. Veit/Sawe, Oberkrain

MANUFAKTUR- UNO WASCHEERZEUGUNG
KRAINBURG
Bauern, kaaft be! Бпгег Genossenschaft! Kmetje, kupujte pri svoji zadrugi!
Die Landwirlschailllche
Genossenschall Nillerdorf I. d. Wochein
bietet Ihnen: Diingemittel, Getreide-samen, lahdwirtschaftliche Maschinen, Samenkartoffein, Speisekartoffeln, Koh-len, Zement, Ziegel.
Poljedelska zadruga Nllterdori I. d. Wochein
Vam nudi; umetna gnojila, žitno seme, poljedelske stroje, semenski krompir, jedilni krompir, premog, cement, opeko.
Wir betreiben auch eigene Backerei und fiihren ein auswahlreiches Gemiseht-warengeschaft.
Imamo tudi lastno pekarijo in vodimo trgovino z veliko izbiro.
ANION lESCHE
Sđmhmen^nn^
Мепшагкн - Oberhrafn
tJUUUoHtoU^
vMh imIbvov, valikoiti in vral, kupi in prodaja
Ingenieur Karl Beck Klaganfurt, Karawank«nz*il« 5 Protiffl I# za pliman* ponudbe-
DAMSKE IN MOŠKE IZDELUJE PO MERI NA BEZUGSCHEIN
Maria Peklenik, Kralnburg
Bergstrafie Nr. 16
Kern Stanislaus, Krainbnrg
Habicbtgasse Nr.7
s EN F
Fabrik C.Wenger Klagmiur
Sadjanka Škropilna sredstya: VetdenlriR, seltnea aov in
druga sredstva za pokonča vanje Škodljivcev dobite pri FRAMZ
N4POTNlk
Eisen- und Farbenhandlung Kalk- und Zementniederlage
Klagenturt
Krefelderstr. 9 - Ruf 3009
ESSIG
Fabrik C.Wenger Klagenturt
MEDOPHARM
Arzneimittei
sind treue Helfer ihrer Gesondheltl
Medophorm-Arznelmltfel sind nur In Apotheken •rhđltlidi.
MEDOPHARM
Pharmazeutische PrSparafe Geselischaft m.b.H, Mundien8
KAFFEEi«>,z
r abrlk C.Wenger Klagenturt
Hafnermeister
Joief Hatiasdi
Erzeu^t
/ede Art Ofen und Sfiarkerde
Hannsburg Oberkrain
lloUwiJld(dU
BTlchae, Harder, Iltisse, Elchhernchen und derglelchen kauft zu hCchetzuiassigen Prelsen
Kttrwhner und Pelzwarenhandlung
i. Raudienwald
Klagenfurt, St. Velter StraBe 1
Ч.
Gegen Einkaufscheine^
Sperrplatten: Buche, Rdite, PanelpUtten -Eidisfelder Sperrturen.
Ohn* Einkaufsthein;
Furnierc 0.8 bis 3 nun inlwdisdie und ausliindisdic Herkunft fUr aufien und innen.
HANSTRANINGER
ll
Klaganfurt, Vfilkermarfcler StraB« ■ auf 1595
Оапж Elaktrowarksilittan
Ing. F. Dullnlg, Klagenfurt
Pischaldorfer StraBe Nr. 4 - Telefon Nr. 1822 Baui
Raparalurani
Elektrische Kraftanlagen Freileitungen utw.
Elektrische Maschinen, Motoren jeder Art und бгбВе
Mizarskega vajenca s polno oskrbo sprejmemo takoj. Fritz Matschitsch, Bau-und Mobeltisch-lerei, Pravali, MieCtal.
El
HI OSLJ^Sl
Služhg (lobi
klimatično ugodno lego. Dopise pod „70.Ж)9" na Ala, Klagenturt, Alter Platz 1.
1079-i!
HiSno pomočnico, ki ima veselje do otrok in zna nekaj nemško govoriti, sprejme takoj rodbina v Wienu. Predstaviti pri Mirnigg, Klagenfurt, St. Veiter Strafie 6.
500-1
SklacHlčnika iSče trgovina s premogom v Kla-genturtu. Rokopisni potek življenja zaželen. Dopisi pod 10o4 na Karaw. Bote Klagenfurt.
1064-1
Prodam
Blagajne, varne pred požarom in vlomom, oma za spise in knjige
Hans Wernig Klagenfurt, St.
Ruprediterstr. 32.	3554-6
Kupim tonfilm-aparaturo v dobrem stanju, za manjše dvorane. Plažam dobro. Tudi kdor mi pripomore do nakupa, dobi dobro nagrado. Točen opis aparatu re z navedbo cene poslati na K. B. Krainburg pod „Aparatura",
5408-7
Prodam popol noma novo moško kolo za ce-nilno vrednost. Naslov dobite iri K. B., Krain urg. . 5610-6
Harmoniko, Lu basovo, novo tri-vrstno prodam za cenilno vrednost. Naslov pn K. B., Kramburg 5iV^-6
Iščem mlinarja za kmetski mlin — nad 40 let starega. Nastop takoj. Vsa oskr, ba v hiši. Dopise na K. Bote Krainburg pod „Dober zaslužek". 6006-1
Kupim
Potrebujemo Šivilje, ki bi doma Šivale moSko perilo. Javijo na) se v * e poročene in lamske Šivilje, ki žele postranskega zaslužka. Tovarna perila Franz Crobath, Krainburg, Sdhiller-itraSe. 6494-1
Mlekarna „Wein-tal" sprejme takoj mlekarskega poslovodjo, veščega nemSčine, knjigovodstva in vseh mlekarskih poslov. Zglasiti se je osebno v mlekarni Wein-tal. Nastop čimprej! 5496-1
Prodajalko, _ tudi začetnico, ki zna nemško, takoj sprejme: Schuh-haus, F. LichtI, Krainburg.
5499-1
Pridnega oskrbnika z družino, vajenega gorskega terena, sprejme večje posestvo v Ratsdiach pri Steinbriicku. — Ponudbe na; Franz Konieditz, Margarethenberg štev. 4, Wart pri Krainburgu.
6512-1
Služkinjo za pomoč v kuhinji Ir na vrtu, najraje začetnico, sprejmem. Sprejmem tudi delavca, lahko 14 letnega. Vrtnarstvo Tho-is Kalischnig, Afiling. 6519-1
Službe išče
Vdovec, № let star, išče odgovarjajoče zapo slitve kot in K a sant ali na kakšnem drugem za upneni mestu \ kraju, ki ima
spodično, veščo gospodinjstva, ki ima lastno hišo in je stara 20 do 27 let. Le resne ponudbe s sliko in opisom dosedanjega življenja poslati na K. B., Krainburg pod „Poroka Sm-prej". 6611-21
Dobro ohranjen otroški športni voziček kupim. Ponudbe na K. B., Krainburg pod „športni".
5524-7
Menjam
Radi slabega znanja z deželo bi rad spoznal sebi enako kmetsko dekle do У2 let staro. Vdove z nekaj premoženj*' niso izključene. Resne ponudbe i sliko na K. 3., Krainburg pod „Tiha, tiha ljubezen". 5521-21
istnatcga obli-kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jclSeve-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-groBhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraRe, Bahniiberjetzun 3590
Dobro ohranjene škornje štev. 41 zamenjam za dobro ohranjen športni otroški voziček. Naslov pri K. B. Krain burg. 5501-15
Nove žirovske gojzerje štev. 48 zamenjam za enake štev. 40 do 41. Naslov pri K. B. Krainburg.
5500-16
19 letni mlade nič želi znanja z dekletom primerne starosti v ivrho izletov. — Dopise po možnosti I sliko na K. B., Krainburg Ig pod „Izletnik". Javijo naj se le
2 elektromotorja
(Drehstrom) 220/880 2K 900 Umdr. 60—80 Ps. kupimo. Ponudbe na komisarja opekarne Zabret, Krain burg pod „Opeka". 5477-7
Hče le za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in <i6 mm, 8 do 17 cm, parareino ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Ponudbe na Hans Tri-ninger, Holz-grouhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraBe, Bahniibersetzun
1083

Kupim ali dam blago za novo ali dobro ohranjeno spalnico Ponudbe na K.B Krainburg pod šifro „Nujno ■5507-7
Listnatega reza nega lesa kakor orehovega,
javorjevega, čreš-njevega, jelJeve-ga. bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali Iranko dobro vozne avtomobilske ceste, ku pi vsako količi no, Hans T ra ninger, Holz groKhandel, Klagenfurt, Vaiker-markter StraBe. Bahn Ubersetzung 8691-7
Dopisi
Izgubiieno
v petek, dne 5. t. m. sem v popoldanskem vlaku, ki vozi v smeri Stein — Klagenfurt, pozabila fotoaparat. Ker mi je ta zelo drag spomin, prosim poštenega najditelja, da ga odda v upravo K. B., Krainburg ali Klagenfurt, BismarA-ring proti primerni napraoi.
inteligentne deklice. 5617-aO
„Fraulein Katja" iz Hlg. Geist-a, ki je bila v nedeljo 81, januarja v kino v Laak, prosim za sestanek. Kraj in čas javiti na K. B., Krainburg, pod „Odgovor".
6618-aO
V petek dne 6, februarja lem zgubil v delavnici Sdiipitz RM 40.—, Ker lem j ubog delavec, prosim, da mi pošten najditelj denar vrne na K. B., Krainburjj proti primerni nagradil
5630-22
2enltve
Radi pomanjkanja znanja želi vdovec, posestnik, star 36 let, spoznati gospodično staro od 26 do 30 let; Pogoj marljiva gospodinja. — Poznejša ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko na K. B., Krainburg pod
„3 otroci brez matere".
5515-21
Dne 5, fcbruartf v petek sem /gu« bil v Krainburgu rumeno ui-njeno, levo rokavico. PoStene-ga najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na K. B., Krainburg. 6516-23
^ , letni fant, srednje postave, sedlar, Gorenjec, sedaj na Koroškem, želi spoznati gospodično srednje postave, izobraženo, itaro od 17 do 19 let, ki zna malo nemško v svrho poznejše ženitve. Slika zaželjeni, ki se vrne. Dopise na K. B., Krainburg pod „Avijatik".
5505-21
Mlad upokojenec 33 let, želi v svrho poznejše ženitve, znani* z izobraženo go-
V sredo, dne 8. februarja sem na cesti od Krain-burger - Gummi-werke — Vogel-weid^asse do Falkendorf 45 (Svinjaki) zgubil levo temnosivo usnjeno rokavico. Najditelja prosim, da mi rokavico proti nagradi vrne n» naslov: Alois Svolisdiak, Falkendorf, 45.
6609-22
Razno
Dokaz artiikega pokolenja priskrbi Familien-forschung, Graz, Grieskai 60,
3688-23
Z« odgovore nt ogkse ie potreba vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vpreknja, k|er ni plačan odgovor, v ko!.
Karaw. Bote.
ScAuC$er
Grol)hancj*l mit Gatraid«, Mahi, FuHarmiHaln und lonstigan landwirlichaff-
80гД and Lagkrlituli VlIlieliarRIng 17 F«mipreflh«r Nn 17-49, nadi BOroidilu^ 11-97
llchan Erzaugnitian, Saalan, HOltanfrOchi«
KLAGENFURT
ANTON STEFE
SCUIJUFABRIK — T0V4RNA ČEVLJEV
KRAINBURG