NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 31. MARCA 1973
$T. 6
VSEB
Hirska Bistrica
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah od!oka o davkih občanov
-	ODLOK o določitvi stopnje občinskega prispevka od osebnega dohodka iz detovnega razmerja za izobraževanje v !etu 1973
-	ODLOK o proračunu občine Hirska Bistrica za !cto 1973
-	ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete borce
-	ODLOK o vzdrževanju in koriščenju posebni!) vodnogospodarskih objektov in naprav na reki Reki
Občina !zo!a:
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah od!oka o davkih občanov v občini !zo!a
-	ODLOK o določitvi stopenj občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini !zo!a
-	ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za teto 1973 na območju občine !zo!a
-	ODLOK o oblikovanju sredstev za financiranje te!csnc kulture
-	ODLOK o proračunu občine !zo!a za teto 1973
-	ODLOK o nadomestiti!) osebnega dohodka funkcionarjem skupščine občine !zo!a ter nadomestiti!) odbornikom, čtanom
. svetov, komisij in drugiji kotegijskih organov
Občina Koper
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o davkih občanov v občini*Koper
-	ODLOK o spremembah in dopotnitvah odtoka o stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper
ODLOK o prenehanju vetjavnosti odtoka o stopnjah občinskih davkov za financiranje cestnega sktada občine Koper
! N A :
-	ODLOK o prenehanju vetjavnosti odtoka o odstopu davka od kmetijske dejavnosti za financiranje sktada za kmetijstvo ODLOK o prenehanju vetjavnosti odtoka o stopnji občinskega prometnega davka od atkohotnih pijač za financiranje tetesno-kutturnc dejavnosti v občini Koper
ODLOK o stopnji prispevka za otroško varstvo v tetu 1973 ODLOK o proračunu občine Koper za teto 1973
Občina Piran
-	ODLOK o spremembah in dopolnitvah odtoka o davkih občanov v občini Piran
-	ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve
-	ODLOK o stopnjah občinskih prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Piran
-	ODLOK o proračunu občine Piran za teto 1973
-	ODLOK o podaljšanju vetjavnosti odtoka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Piran
-	ODLOK o spremembi odtoka o preimenovanju utic in trgov na območju mesta Piran
-	ODLOK o spremembi in dopotnitvi odtoka o uvedbi utičnega sistema v naselju Portorož
Občina Postojna
-	ODLOK o davkih občanov
-	ODLOK o proračunu občine Postojna zmleto 1973
Občina Sežana
-	ODLOK o davkih občanov
-	ODLOK o prispevku za vzgojo in izobraževanje
-	ODLOK o proračunu občine Sežana za teto !973
OBČtNA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 67. člena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na svoji seji dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
1.	čten
V $. členu odtoka o davkih občanov (Uradne objave, št. 3/72) se stopnja „2,5 %** nadomesti s stopnjo ,,1.4
2.	člen
12.	člen se spremeni in sc gtasi: ,
,,Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo gtavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, sc prizna posebna olajšava:
-	če znaša vrednost vloženih sredstev od 20.000 do 50.000 dinarjev, se odpiše enoletni odmerjeni davek:
-	če znaša vrednost vtoženih sredstev od 50.000 do 100.000 dinarjev, sc odpiše triletni odmerjeni davek;
-	če znaša vrednost vtoženih sredstev nad 100.000 dinarjev, se odpiše pettetni odmerjeni davek.
Drugim zavezancem, ki se z osebnim detoni ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo in jim kmetijstvo ni gtavni pokiic, se prizna posebna otaj-šava v višini 50 % olajšave iz drugega odstavka tega čtena.
Zavezancem, ki sc z osebnim detom ukvarjajo s perutninarstvom in vložijo nad 100.000 dinarjev sredstev, se odpiše enoletni odmerjeni davek.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vtogo. ki ji je treba pritožiti ureditveni program, ki ga potrdi za kmetijstvo pristojni organ ter dokazila o vloženih sredstvih.
Vtogo za otajšavo je treba vložiti do 31. januaija za preteklo teto.
Kolikor zavezanec v času, v katerem uživa otajšavo, spremeni namen in pogoje, zaradi katerih je pridobit pravico do olajšave, ati odtuji nabavljeno mehanizacijo, preneha davčna olajšava že v tetu nastate spremembe oziroma odtujitve/'
3.	člen
Za 1 2. čtenom se doda 12/a člen, ki se gtasi:
„Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poktic in preživljajo otroke, ki so na rednem šotanju na poklicnih, srednjih, višji!) in visokih šotah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmcijcncga davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 tet in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev iz nastova štipendije ali vajeniške nagrade. Posebna olajšava sc uvetjavtja z vtogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Vtogi mora priložiti potrdilo o uspešnem šotanju."
4.	člen
14.	čten se spremeni in se glasi:
46
URADNE OBJAVE-
St. 6 — 34. marca 1973
,,Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki sc odmeija po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ah podobne pokhce po samoupravnih sporazumih, po stopnji 11,20 %.
Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po
9.	a členu zakona o davkih občanov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmeija po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer:
Če znaša davčna osnova	po stopnji
dinaijev			%
	do	10.000	25
10.000	do	20.000	27
20.000	do	30.000	29
30.000	do	40.000	31
40.000	do	50.000	33
50.000	do	60.000	35
60.000	do	70.000	37
70.000	do	80.000	39
80.000	do	90.000	41
90.000	do	100.000	43
	nad	100.000	45
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene v
9.	a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 20 %.**
5.	člen
18. člen se spremeni in se glasi:
„Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev plačujejo zavezanci od osnov in po stopnjah, ki so določene v 14. členu odloka.**
6.	člen
Naslov „VII. Davek na dohodek od stavb** in členi 23. do vključno 26, se črtajo.
7.	člen
V naslovu V1H. poglavja in v 27. členu se na ustreznih mestih besedilo „davek od premoženja in premoženjskih pravic*' zamenja z besedilom „davek na dohodke od premoženja**.
8.	člen
28. člen se črta.
9.	člen
Za 28. členom se dodajo novi 28. a, 28. b, 28. c, 28. d, 28. e in 28. f členi, ki se glasijo:
„28. ačlen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vred-nost premičnin ob prodaji ne presega 5000 dinaijev.
28. b člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 50 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
28. c člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se priznajo stroški v višini 60 %.
28. d člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 1000 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, ne plačujejo davka na dohodke od premoženja tudi zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva ali organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo
,.M. m h k.,.h Mor, Ml Pin.*"-	' k.'"«
zanec dokazuje način oddajanja opremljenih soo.
28. e člen
Davek od premoženja se plačuje:
, .<1 sta^ m delov stavb, ki se uporabljaj, kot stanovanja, p.
stopnji 20 %,	,	^	-- m <y
2 od poslovnih prostorov in garaž, po stopnji 30 6, s! od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ah občasno uporab-
ljajo za počitek in oddih po stopnji 60 %.
Davek Id premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če je stavba izven mestnega območja in če se taka stavba ne dajevnajem."
Naslov
10.	člen
IX. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega
dela drugih** in 29., 30. in 31. členi se črtajo.
11.	člen
35. člen se spremeni in se glasi:
„Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od njihove zapadlosti, če davčni dolg presega enoletno odmero in je ugotovljeno, da ni pogojev za odpis že zapadlih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo dveh porokov, za katere davčni organ ugotovi osebni dohodek iz delovnega razmerja.**
12.	člen
Za 35. členom se vstavita nova 35. a in 35. b člena, ki se glasita:
„35.ačlen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjimi pogoji:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
2.	če zavezanec izkaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi elementarnih nezgod;
3.	če zavezanec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju;
4.	če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, daje bil nesposoben za delo več kot 3 mesece;
5.	če zavezanec izkaže, daje njegova plačana realizacija za 20% ali več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bil obdavčen za preteklo leto.
Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih, določenih z odločbo o odlogu ali obročnem plačevanju dolga.
Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko dovoli največ do enega leta.
35. b člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, določenih na podlagi družbenega dogovora občinskih skupščin."
13.	člen
36. člen se črta.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-15/73-7/1
Ilirska Bistrica, 29. marca 1973
Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r.
Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. marca 1973 sprejela
gt, 6 — 31. marca 1973
^URADNE OBJAVE*
47
ODLOK
o DOLOČITVI STOPNJE OBČINSKEGA PRISPEVKA OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA IZOBRAŽEVANJE V LETU 1973
1.	člen
Občinski prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmeija za izobraževanje se plačuje po stopnji 3,8 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-14/73-3/2
Ilirska Bistrica, dne 29. 3. 1973
Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 56. ter 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. marca 1973 sprejela
poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo stroškov in plačilo za izvršene usluge, če ni z zakonom drugače določeno.
10.	člen
Svet za finance skupščine občine Ilirska Bistrica je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov odloča o najetju kratkoročnega kredita iz rezervnega sklada občine Ilirska Bistrica.
11.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Ilirska Bistrica in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 010-13/73-4/10
Ilirska Bištrica, 29. marca 1973.
Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r.
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1973
1. Člen
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1973
Proračun občine Ilirska Bistrica za leto 1973 obsega:	Vrsta	DOHODKI	Skupaj
dinarjev	1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	3,767.400
- dohodek v znesku	10,930.382	2	Davki	4,865.000
- razporejene dohodke v znesku	10,088.500	3	Takse	610.000
- nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko	5	Dohodki po posebnih predpisih	280.000
rezervo) v znesku	841.882	6	Dohodki upravnih organov in razni drugi	* '
		dohodki	350.000
2. člen	7	Dopolnilna sredstva	550.000
Organ uprave in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna	9	Presežek po proračunu za preteklo leto	507.982
morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega		Dohodki skupaj	10,930.382
področja v mejah sredstev, ki so določena s tem proračunom.			
3. člen			
Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pri-	Štev.		
pada 1 % rezervnemu skladu občine Ilirska Bistrica, razen od prene-	glav.		
senih sredstev.	nam.	RAZPORED DOHODKOV	Skupaj
	03	Kultumo-prosvetna dejavnost	376.000
4. člen	04	Socialno varstvo	1,927.600
Sredstva za skupno financiranje medobčinskih organov, zavodov,	05	Zdravstveno varstvo	790.200
organizacij ter skladov se odvajajo na njihove račune v skladu s po-	06	Komunalna dejavnost	770.000
godbami, kijih sklenejo z občino.	07	Delo državnih organov	4,359.185
	12	Krajevne skupnosti	30.000
5. člen	13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in	
Sredstva za posebne namene občinskega sodišča, predvidena v		društev	887.000
glavnem namenu 07, se prenesejo na poseben račun tega organa.	14	Negospodarske investicije	585.515
	16	Gospodarski posegi	38.000
6. člen	17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	210.000
Sredstva, predvidena v glavnem namenu 13, se prenesejo na žiro	18	Rezervni sklad	115.000
račune koristnikov.	19	Nerazporejeni dohodki	841.882
		Razporejeni in nerazpor. dohodki skupaj	10,930.382
7.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka so vezani na naknadno soglasje skupščine občine.
8.	člen
Svet za finance skupščine občine Ilirska Bistrica je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke posameznih postavk proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve.
O tem mora naknadno poročati občinski skupščini.
9.	člen
Upravnemu organu skupščine občine Ilirska Bistrica pripadajo
Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 76. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE - BORCE
1.	člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec s stalnim prebivališčem v občini Ilirska Bistrica v primeru, če dohodki od kmetijske
URADNE OBJAVE"
31. marca
dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih č!anov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, kijih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta-borca.
Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par in več zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
9.	člen
Ce se vloži zahteva za priznanje varstvenega dodatka d. 30. junij, 1973 ere pravica do varstvenega dodatka po določbah tega odt.k, .d i ' januarja Ì973, če pa se vioži nova zahteva pozneje, gr, p,,^, do varstvenega dodatka od prvega nasiednjega meseca, ko je bil, zahteva vložena.
10.	Člen
Ta odtok začne vetjati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pase od 1. januarja 1973.
Št.: 190-1/73-3/4
Ilirska Bistrica, 29. marca 1973.
Predsednik JOŽE GRILJ,).,.
3.	člen
Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se štejejo zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom-borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oziroma se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na preužitkaije, ostarele ali dela nezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
4.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan za dvakrat.
Če je na kmetiji več kmctov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, če je borec nepokreten in stalno rabi tujo pomoč, če boluje za aktivno tuberkulozo ali če je samohranilec, se vzame katastrski dohodek v nepovečanem znesku.
Ne glede na 1. odstavek tega člena se za redne dohodke od kmetijske dejavnosti ne upošteva katastrski dohodek za kmeta-borca, ki živi v IV. davčnem okolišu.
Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam oziroma živi z dela nezmožnimi sorodniki, pa tudi nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za dela nezmožnega se smatra oseba, kije stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi od 1. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo dela nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe.
5.	člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmeija družinskega člana se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %.
Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %.
Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
6.	člen
Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, družbena pomoč, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu in štipendija.	,
7.	člen
Novi redni dohodki v gospodarstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
8.	člen
Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, kije priznan kmetu-borcu.
Na podtagi 87. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13/63, 50/68), 14. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) in 67. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 29. marca 1973 prejela
ODLOK
O VZDRŽEVANJU IN KOR1ŠČANJU POSEBN1H VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA REKI REKI
1.	člen
Da se zagotovijo sredstva za vzdrževanje objektov za preprečevanje erozije zemljišča ob reki Reki, za vzdrževanje meliorirane struge reke Reke in obratovanje naprav za dobavo industrijske vode in odvajanje odplak v reko Reko, so uporabniki, ki koristijo industrijsko vodo ali odvajajo odplake, dolžni plačevati odškodnino.
Odškodnino odmeri upravni organ občine, pristojen za vodnogospodarske zadeve.
2.	člen
Denarna sredstva iz prvega člena tega odloka se vodijo na posebnem računu skupščine občine.
Denarna sredstva iz prejšnjega odstavka se smejo koristiti za kritje stroškov vzdrževanja in obratovanja posebnih vodno-gospodarskih objektov in naprav iz prvega člena tega odloka ter za njihovo izboljšavo in razširitev.
3.	člen	'
Odškodnina za preskrbo industrijske vode se odmerja od kubičnega metra dobavljene vode, za odplake pa od kubičnega metra odvedene odplake. Odškodnina mora biti sorazmerna stroškom.
4.	člen
Uporabniki industrijske vode in objektov za odvajanje odplak morajo objekte in naprave koriščati tako, da na njih ne povzročajo škode.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-16/73-4/1
Ilirska Bistrica, 29. marca 1973
Predsednik JOŽE GRILJ, l.r.
0BČ!NA ÌZ0LA
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7 /72 in 3/73) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA
1.	člen
v drugem odstavku 2. člena odloka o davkih občanov v občini
gt 6 — 31. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
49
Izola (Uradne objave, št. 5/72) se besedilo „Uradni list SRS, št. 7/72*' nadomesti z besedilom „Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73".
2.	člen
Za 8. členom se doda nov 8 a člen, ki se glasi: „Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogoju, da zavezanci in njihovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, se odmerjeni davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti zniža za vsakega otroka, in sicer:
-	če se šola na poklicni ali srednji šoli	za	30	%
-	če se šola na višji šoli	za	40	%
-	če se šola na visoki šoli	za	50	%
Če obiskuje otrok šolo kmetijske smeri se priznana davčna olajšava poveča še za nadaljnjih 25 %.
Olajšava po tem členu se prizna za toliko koledarskih let, kolikor traja redno šolanje, vendar največ do 26. leta starosti otroka.
Olajšava za vsako leto ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijstva.
Pravico do olajšave uveljavlja zavezanec s posebno vlogo. Vlogi je treba priložiti dokazila o šolanju otrok in o tem, da zavezanec in njegovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva."
5. člen
17. člen sc spremeni in se glasi:
„Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu „davek iz intelektualnih storitev"), ki se plačuje po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enak ali podoben poklic po samoupravnih sporazumih oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo po stopnji - 11,5 %.
Od dela osnov, ki presegajo osnove iz prejšnjega odstavka se plačuje davek iz intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah:
Od osnove dinarjev nad do
10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	40.000
40.000	60.000
60.000	80.000
80.000	100.000
100.000	-
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine iz prvega odstavka tega člena, poleg davka po stopnji 11,5 %, še poseben občinski davek po stopnji 20 %. V primeru, da zavezanec presega tako ugotovljeno davčno osnovo, plača od presežka davek iz intelektualnih storitev po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.
po stopnji %
30
33
36
39
44
49
54
60
3.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
„Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti t(v nadaljnjem besedilu „davek iz obrtnih dejavnosti"), ki se odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enak ali podoben poklic po samoupravnih sporazumih, oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji - 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osnove iz prejšnjega odstavka, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
Od osnove dinarjev	po stopnji
nad	do	%
	10.000	25
10.000	20.000	28
20.000	30.000	31
30.000	40.000	34
40.000	60.000	39
60.000	80.000	44
80.000	100.000	49
100.000		55
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine iz prvega odstavka tega člena poleg davka po stopnji 11,5 % še poseben občinski davek po stopnji - 20 %.
V primeru, da zavezanec presega tako ugotovljeno davčno osnovo, plača od presežka davek iz obrtnih dejavnosti po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.
6.	člen
Naslov Vil. poglavja ,,Davek na dohodke od stavb" se nadomesti z besedilom „Davek na določene premoženjske predmete".
7.	člen
22.	člen se spremeni in se glasi:
„Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem."
8.	člen
23.	člen se spremeni in se glasi:
„Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti."
9.	člen
24.	člen se spremeni in se glasi:
,,Davek od stavb se ne plačuje:
-	od stavb na območju katastrske občine IV. skupine;
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci so zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov;
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo socialno podporo."
10.	člen
25.	člen se spremeni in sc glasi:
„Davck od premoženja na posest stavb, stanovanj, garaž in poslovnih prostorov se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
4.	člen
V 2. točki 10. člena sc besedilo „iz 1 do 7 točke" nadomesti z besedilom „iz 1 do 6 točke".
Točka 4. se spremeni in se glasi: ,,od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, ki je sklenjena v skladu s predpisi o-dclovnih razmerjih - 25 %
od dohodkov, doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov in sicer:
-po 3 točki	17%
- po 4 točki	10%
-	od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž
po stopnji	12,5%
-	od poslovnih prostorov po stopnji	25 %
-	od počitniških hiš in počitniških stanovanj
po stopnji	30 %."
11.	člen
26.	člen se spremeni m se glasi:
„Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek na dohodke od premoženja) se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah:
50
-URADNE OBJAVE-
St. 6 — 31 marca 1973
od osnove dinarjev		po stopnji
nad	do	%
	10.000	20
10.000	20.000	25
20.000	30.000	30
30.000	40.000	35
40.000	60.000	40
60.000	80.000	46
80.000	100.000	52
100.000	—	60
12.	člen
27.	čien se spremeni in se glasi:
„Osnova za davek po 26. čicnu, je znesek stanarine, oziroma najemnine, prejet v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja, za enoletno amortizacijo in za stroške obratovanja.
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo:
-	za opremljene stanovanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja 40% od osnove, za neopremljene pa 10% od osnove;
-	za opremljene poslovne prostore 30 % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže pa 10 % od osnove.
(c so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, če pa so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški/*
13.	člen
Za 27. členom se doda nov 27 a člen, ki se glasi:
„Davčna osnova za odmero davka na dohodke od premoženja, ki sc dosegajo z oddajanjem opremljenih sob, apartmajev, počitniških stanovanj in počitniških hiš turistom, je dosežen dohodek zmanjšan za stroške obrabe opreme in vrednosti storitev v višini 50 % od doseženega dohodka.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene prostore preko turistične ali gostinske organizacije se odmerjeni davek zmanjša za 50 %.
V	primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzionske (prenočišče, zajtrk in večerja) ali penzionske (prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja) storitve veljajo glede obdavčitve določbe IV. poglavja tega odloka.
Davek se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob, letno ne presegajo zneska 1.500 dinarjev/*
^14. člen
28.	člen se črta.
15.	člen
IX. poglavje ter 29., 30. in 31. člen se črtajo.
16.	člen
Za 33. členom se dodata 33. a in 33. b člen, ki se glasita:
„33 a čien
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve.
Pogoji in način predložitve podatkov iz prejšnjega odstavka bodo določeni z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin.
33 b člen
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži ah dovoli obročno plačevanje zapadlega davčnega dolga v naslednjih primerih:
-	če so realizirani dohodki bistveno manjši od napovedanih;
-	če gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ah smrti v družini, elementarnih ah drugih nezgod, ki jih ni mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov;
-	če zavezanec davka iz kmetijstva vlaga v razširjeno reprodukcijo znatnejša sredstva, zaradi česar je trenutno v težkih finančnih težavah.
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu.
Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta.
V	primeru odloga plačila davčnega dolga iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne zaračunavajo zamudne obresti/*
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 422-28/73 Izola, 30. marca 1973
Predsednik JERNEJ HUMAR,!.,.
Na podlagi 27:, 28. in 30. člena zakona o izobraževanju skupnosti in o financiranju'vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list
SRS št 8/69) in 102. Člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI STOPENJ OBČINSKIH DAVKOV ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI IZOLA
1.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka v občini Izola od delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,95 %, v smislu določil prvega odstavka 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.
2.	člen
Del občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno in od občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, se izloča za financiranje vzgoje in izobraževanja 24,5 % davka, ki se plačuje po določbah odloka o občinskem prometnem davku v občini Izola.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odiqk, preneha veljati odlok o določitvi stopenj občinskih prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Izola (Uradne objave, št. 5/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 420-8/73
Izola, 30. marca 1973
Predsednik JERNEJ HUMAR,!, r.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za leto 1973 (Uradni list SRS. št. 54/72) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in ^a seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O STOPNJAH PRISPEVKOV ZA OTROŠKO VARSTVO ZA LETO 1973 NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen
Za financiranje dnevnega varstva otrok se plačuje občinski prispevek za otroško varstvo.
Prispevek za otroško varstvo plačujejo:
-	delovne in druge organizacije za delavce iz sredstev namenjenih za osebne dohodke, po stopnji 0,45 %;
—	zasebni delodajalci za tujo delovno silo od sredstev namenjenih za osebne dohodke, po stopnji 0,45 %;
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za upokojence in delovne invalide od čistega mesečnega zneska izplačanih pokojnin, po stopnji 0,40 %.
2.	člen
Prispevek iz prvega člena tega odloka je dohodek temeljne izobraževalne skupnosti — za otroško varstvo in se odvaja na poseben račun pri Temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin Koper (Izola,
gt 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE«
51
Koper in Piran) in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
3.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za tiste zavezance, ki obračunavajo in plačujejo prispevek za otroško var"t /u po podpisanem družbenem dogovoru.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 420-9/73
Izola, 30. marca 1973
Predsednik JERNEJ HUMAR, 1. r.
Na podlagi 3. odstavka 13. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 6. člena odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje telesne kulture v občini Izola (Uradne objave, št. 20/68) in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA FINANCIRANJE TELESNE KULTURE
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za financiranje telesne kulture znaša 0,25 % ob brutto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o oblikovanju sredstev za financiranje telesne vzgoje (Uradne objave, št. 5/71).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 402-22/73
Izola, 30. marca 1973
Predsednik JERNEJ HUMAR
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 102. in 111. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1973
1.	člen
Skupni dohodki proračuna občine Izola M leto 1973 znašajo:
E Za razporeditev po posebnem delu proračuna
2.	Za razporeditev v tek. proračunsko rezervo
J. Za izdvojitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča v korist Sklada za
pripravo in komunalno urejanje stavbnih
zemljišč	365.400
4.	Za izdvojitev sredstev občinskega pri-
spevka iz OD iz delovnega razmerja v višini 0,25 % v korist Sklada za pospeševanje telesne kulture	400.000
5.	Za izdvojitev republiškega prometnega davka in republiškega davka od avtorskih
pravic v korist Temeljne kulturne skupnosti	215.000
6.	Za izdvojitev občinskega davka od OD iz kmetijske dejavnosti v korist Sklada za
pospeševanje kmetijstva	69.000
w
2.	člen
V rezervni sklad občine Izola se izloča 1,% od vseh dohodkov, ki pripadajo čistemu proračunu občine Izola. Prav tako se v rezervni sklad izloča 1 % od dohodkov, ki pripadajo posameznim skladom in Temeljni kulturni skupnosti.
3.	člen
Upravnim organom občine Izola pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov, tudi dohodki, ki predstavljajo refundacije osebnih dohodkov.
Vsi ostali dohodki upravnih organov, ki jih pridobijo z lastno dejavnostjo, se vplačujejo po določbah odredbe o vplačevanju dohodkov družbenopolitične skupnosti in družbenih skladov (Uradni list SFRJ, št. 60/70) preko posebnega računa in praznijo v korist proračuna občine Izola.
Dohodki, ki jih ustvari Geodetska uprava Obalnega sveta Koper, pripadajo skladu opreme Obalnega sveta Koper namensko za nabavo opreme Geodetske uprave.
4.	člen
Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna v določenem znesku za redno dejavnost organov uprave, se razporedijo s posebnim finančnim načrtom, ki ga sprejme svet delovne skupnosti.
5.	člen
Razporeditev dohodkov, ki jih odstopa republika in ki so predvideni v proračunu občine Izola za financiranje kulturne skupnosti, bo izvršila Temeljna kulturna skupnost.
6.	člen
Občinskemu skladu za urejanje mestnih zemljišč pripadajo vsa zbrana sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča in se odvajajo v sklad pred razporeditvijo dohodkov.
7.	člen
Občinskemu Skladu za pospeševanje kmetijstva pripadajo vsa zbrana sredstva davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti po občinski stopnji.
8.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Izola je pooblaščen:
-	za razporejanje sredstev proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke posameznih postavk proračuna,
-	za dovoljevanje izplačil za izredne nepredvidene izdatke,
-	za odobritev sredstev, ki so predvidena v namenu 07 za nezasedena delovna mesta,
-	za odločanje o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezervnega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon.
O tem mora naknadno poročati skupščini.
9.	člen
Sredstva za skupno financiranje služb in zavodov se odvajajo na račune pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami, ki jih občina sklene s temi službami in zavodi.
Upravni organ skupščine občine Izola, pristojen za finance, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega, računovodskega poslovanja občinskih upravnih organov, skladov in organizacij ter zavodov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna ter
dinarjev
11,420.720
10,291.320
80.000
52
URADNE OBJAVE-
St. 6 — 31. marca 1973
kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz občinskega proračuna.
10.	člen
(e zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da verjetno ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, lahko Svet za družbeni plan in finance, da bi ohrani! proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora svet obvestiti skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna.
Omejitev se ne more predpisati za obveznosti iz naslova posojil proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad.
11.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 in njihova razporeditev v letu 1973 sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna.
Na podlagi 2. čiena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O NADOMESTILIH OSEBNEGA DOHODKA FUNKCIONARJEM SKUPŠČINE OBČINE IZOLA TER NADOMESTILIH ODBORNI-KOM, ČLANOM SVETOV, KOMISIJ IN DRUGIH KOLEGIJSKIH ORGANOV
1.	člen
S tem odlokom se v skladu z družbenim dogovorom o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem ureja nadomestila osebnega dohodka ter druga povračila funkcionarjem, odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov, za katere veljajo po določbah ustave, zakona, statuta ali drugega akta omejitve o ponovni izvolitvi oziroma imenovanju.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 400-35/73 Izola, 30. marca 1973
Predsednik: JERNEJ HUMAR, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1973
Zap.
št.	DOHODKI	Znesek din
1.	Davki občanov	5,809.300
2.	Davki	3,000.720
3.	Takse	716.400
5.	Dohodki po pos. zvez. pred.	365.400
6.	Dohodki org. in drugi doh.	719.000
7.	Dopolnilna sredstva	60.700
9.	Prenešena sredstva	749.200
	Skupaj:	11,420.720
	- Odvod v sklad za urejanje stavbnih zemljišč	365.400
	- Odvod v sklad za telesno kulturo	400.000
	- Odvod temeljni kulturni skupnosti	215.000
	- Odvod v sklad za pospeševanje kmetijstva	69.000
	Skupaj za razpored:	10,371.320
Zap.		
št.	RAZPORED DOHODKOV	Znesek din
03	Kultur, prosvetna dejavnost	380.000
04	Socialno varstvo	945.300
05	Zdravstveno varstvo	176.800
06	Komunalna dejavnost	1,506.000
07	Delo državnih organov	4,064.000
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	200.000
13	Dejavnost družb, polit, organ.	427.220
14	Negospodarske investicije	2,234.000
16	Gospodarski posegi	34.000
17	Obveznosti iz preteklih let	220.000
18	Rezervni sklad	104.000
19	Nerazporejeni dohodki	80.000
	Skupaj:	10,371.320
2.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka predsedniku in podpredsednikoma občinske skupščine se določi v višini od 3.000 do 4.500 dinarjev.
Višino nadomestila iz prvega odstavka tega člena določi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Izola ob upoštevanju pomembnosti funkcije in mnenja obalne koordinacijske komisije.
Funkcionarjem, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini in jim zaradi prenehanja mandata preneha funkcija, pripada nadomestilo še za dobo 6 mesecev, če prej ne nastopijo delo v drugem organu ali organizaciji. Komisija za volitve in imenovanja ta čas v izjemnih primerih lahko podaljša največ še za nadaljnjih 6 mesecev.
3.	člen
Funkcionarju, ki opravlja funkcijo iz 2. člena tega odloka neprofesionalno pripada največ 25 % od rednega mesečnega nadomestila osebnega dohodka, ki je določeno za profesionalno opravljanje funkcije.
Voljenim in imenovanim funkcionarjem, ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno ter pooblaščenim odbornikom za sklepanje zakonskih zvez se lahko določi nadomestilo osebnega dohodka v obliki enkratne letne nagrade največ do višine 2.000 dinarjev za posameznika, ob upoštevanju mnenja predsednika občinske skupščine.
Višino nadomestila iz tega člena določi komisija za volitve in imenovanja.
4.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu. Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve in imenovanja na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora.
5.	člen
Funkcionarjem občinske skupščine, ki profesionalno opravljajo funkcijo pripada nadomestiio za prw 30 dni odsotnosti z deta zaradi bolezni, ki znaša:
90 // od osnove za prvih 7 dni zadržanosti od dela,
95 r od osnove za čas od osmega do tridesetega dne zadržanosti z dela,
100 ,% od osnove za vseh 30 dni v primeru odsotnosti z dela zaradi nesreče pri delu.
Osnova za nadomestilo je poprečni osebni dohodek, dosežen v preteklem letu.
6.	člen
Profesionalnim funkcionarjem občinske skupščine se ob upokc Hrt/	^ znesek v višini enomesečnega nadomestila osebneg;
io a, v primeru smrti pa njegovi družini znesek v višini dvakrat nega nadomestila osebnega dohodka.
gt 6 — 31. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
53
7.	člen
Odborniki, člani svetov, komisij in drugih kolegijskih organov imajo pravico do povračila izgubljenega dela osebnega dohodka za tisti čas, ko zaradi opravljanja funkcije izgube osebni dohodek na delovnem mestu in sicer ko sodelujejo na sejah in delovnih sestankih ali če po naročilu opravljajo naloge, ki terja njihovo odsotnost z dela.
Povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka se refundira delovni ali drugi organizaciji oziroma organu, pri katerem je upravičenec zaposlen, na podlagi predložene zahteve.
Osebi, ki opravlja svobodni poklic pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih.
Osebi, ki je zasebni kmetovalec pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva.
Osebi, ki je zasebni obrtnik pripada nadomestilo za osebni dohodek v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti. Poprečni bruto osebni dohodek za voljene osebe, navedene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena sc ugotovi na podlagi uradnega akta zavoda SR Slovenije za statistiko.
Če odsotnost z dela traja manj kot 8 ur se prizna sorazmerno nadomestilo.
8.	člen
Funkcionarjem, odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov ter drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar izven obalnega območja opravljajo službene zadeve po nalogu občinske skupščine, njenih svetov, komisij in drugih kolegijskih organov.
Dnevnica za službeno potovanje znaša:
-	za čas potovanja od 8 do 12 ur 60 dinarjev
-	za čas potovanja nad 12 do 24 ur 80 dinarjev
in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino pripada povračilo v obliki dnevnice in druga nadomestila ter stroški po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiških organom med materialne stroške.
Za prevoz na službeno potovanje pripada povračilo prevoznih stroškov, predpisanih v potniški tarifi za javna prevozna sredstva za najkrajšo pot.
Odredbodajalec proračuna lahko odredi, da se za službeno potovanje uporabi lastni avtomobil, če to narekuje smotrnost ali narava opravila, zlasti pa v naslednjih primerih:
-	če v kraj potovanja ne vozijo javna prevozna sredstva,
-	če glede na čas opravka ni mogoče koristiti javnih prevoznih sredstev,
-	če narava opravila terja nujno potovanje, pa tega ni mogoče opraviti z javnimi prevoznimi sredstvi,
-	če je na tak način mogoče opraviti več opravil v raznih krajih v krajšem času in z manjšimi stroški,
-	če nastopijo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prevoznega sredstva.
Povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v siužbcnc namene znaša 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer.
10.	člen
Odbornikom občinske skupščine, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah, na katere so bili povabljeni, povračilo prevoznih stroškov, če je njihovo stalno prebivališče oddaljeno toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prevozno sredstvo.
S sejami so izenačeni vsi sestanki in drugo delo pri izvajanju nalog občinske skupščine in njenih organov.
Prevozni stroški se priznajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prevoznim sredstvom.
Nalog za plačilo izdaja odredbodajalec proračuna na podlagi evidence o udeležbi na sejah, ki jo vodi skupščinska pisarna in tajniki svetov, komisij in drugih kolegijskih organov.
11.	člen
Delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo profesional-
nim funkcionarjem občinske skupščine znaša toliko, kolikor znaša cena mesečne vozovnice, zmanjšana za 20 dinarjev.
12.	člen
Funkcionarjem, ki profesionalno opravljajo funkcije v občinski skupščini pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarejv in regres za prehrano v znesku 50 dinarjev mesečno. Regres za prehrano se ne sme izplačevati posamezniku v gotovini.
13.	člen
Za stanovanjsko izgradnjo sc oddvaja od bruto osebnih dohodkov 6 %. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo sc uporabljajo v smislu sklenjenih družbenih dogovorov in odlokov občinske skupščine.
14.	člen
Potrebna sredstva po določbah tega odloka se vsako leto zagotovijo v proračunu občine Izola.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Izola skrbi za izvajanje odloka in daje tolmačenja k odloku. Ta komisija izdaja tudi individualne odločbe in sklepe na podlagi določil odloka.
15.	člen
Koordinacijska komisija za obalno območje, ustanovljena po določbah družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem, ima naslednje naloge :
-	spremlja izvajanje družbenega dogovora na svojem območju in daje predloge za eventualne spremembe in dopolnitve tega dogovora;
-	skrbi za usklajevanje višine mesečnega nadomestila osebnega dohodka na svojem območju;
-	pri usklajevanju višine mesečnega nadomestila osebnega dohodka obravnava mnenje in predloge republiške koordinacijske komisije, kije stalni organ podpisnikov družbenega dogovora.
Predsednik komisije za volitve in imenovanja je član koordinacijske komisije po svojem položaju.
16.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Pravilnik o osnovah za nadomestila in povračila odbornikom in voljenim funkcionarjem občinske skupščine Izola, ki ga je sprejela komisija za volitve in imenovanja dne 13. decembra 1971 in sprememba in dopolnitev tega pravilnika z dne 18. decembra 1972.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št. 113-6/73
Izola, 30. marca 1973
Predsednik JERNEJ HUMAR
0BČ!NA KOPER
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI KOPER
1.	člen
V drugem odstavku 1. člena odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave št. 2/72) se besedilo „Uradni list SRS, št. 7/72" nadomesti z besedilom ,,Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73".
2.	člen
Za 8. členom se doda nov 8. a člen, ki se glasi:
„Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogoju,
54
URADNE OBJAVE-
St. 6 — 31 marca 1973
da zavezanci in njihovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva.
Med druge dohodke po prejšnjem odstavku se ne štejejo dohodki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za vsakega otroka in sicer:
-	če se šola na	poklicni ali	srednji	šoli	za	30	%
-	če se šola na	višji šoli	za	40	%
-	če se šola na	visoki šoli	za	50	%
Ce obiskuje	otrok šolo	kmetijske	smeri, se priznana davčna	olaj-
šava poveča še za nadaljnjih 25 %.
Olajšava po tem členu se prizna za toliko koledarskih let. kolikor traja redno šolanje, a največ do 26. leta starosti otroka
Olajšava za vsako leto ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijstva.
Pravico do olajšave se uveljavlja s posebno vlogo zavezanca. Vlog! je treba priložiti dokazila o šolanju otrok in o tem, da zavezanec in družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva.
3.	člen
9.	člen se spremeni in se glasi:
„Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enak ali podoben poklic po samoupravnih sporazumih oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
od osnove dinarjev		po stopnji
nad	do	
	10.000	25%
10.000	20.000	28%
20.000	30.000	31 %
30.000	40.000	34%
40.000	60.000	39%
60.000	80.000	44 %
80.000	100.000	^	49%
100.000	—	55 %
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine iz prvega odstavka tega člena poleg davka po stopnji 11,5 % še poseben občinski davek po stopnji 20 %. Če pa zavezanec presega tako ugotovljeno davčno osnovo, plača od presežka davek iz obrtnih dejavnosti po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.**
4.	člen
V	10. členu se drugi odstavek pod točko 5. spremeni in se glasi: „od dohodkov, doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov
in sicer:
-	po 3. točki	17 %
-	po 4. točki	10 %
V	6. točki istega člena se besedilo ,jz 1. do 7. točke** nadomesti z besedilom „iz 1. do 6. točke**.
5.	člen
V	zadnjem odstavku 12. člena se besedilo „po 3. in 4. točki** nadomesti z besedilom „po 4. in 5. točki**.
6.	člen
16. člen sc spremeni in se glasi:
,.Občinski davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev), ki se plačuje po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enak ali podoben poklic po samoupravnih sporazumih oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osnovo iz prejšnjega odstavka, se plačuje davek iz intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah:
od osnove dinarjev	^ ttopnji
nad	do
10.000	30%
10.000	20.000	33	%
20.000	30.000	36	%
30.000	40.000
40.000	60.000	44	%
60.000	80.000	49	%
80.000	100.000	$4%
100.000	-	60%
Zavezano davka !Z intelektualnih storitev, ki jim opravljanje take dejavnost! ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine iz prvega odstavka tega člena poleg davka po stopnji 11,5 ^ še poseben občinski davek po stopnji 20 %. Če pa zavezanec presega tako ugotovljeno davčno osnovo, plača od presežka davek iz intelektualnih storitev po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena.
7.	člen
Besedilo naslova VH .poglavja ..Davek na dohodke od stavb * se nadomesti z besedilom ..Davek na določene premoženjske predmete**.
8.	člen
21.	člen se spremeni in se glasi:
„Davek na določene premoženjske predmete (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) sc plačuje:
-	od poslovnih prostorov, ki jih lastnik ah uživalec sam uporablja;
-	od stavb, k) se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za oddih in počitek (počitniške hišice in podobno).
V vseh drugih pnmerih iz 4. točke prvega odstavka 138. člena zakona o davkih občanov se davek od premoženja ne plačuje.
9.	člen
22.	člen se črta.
10.	člen
23.	člen se spremeni in se glasi:
„Davek od premoženja za poslovne prostore in stavbe iz 21. člena sc plačuje:
po-stopnji
-	od poslovnih prostorov	20 %
-	od počitniških hiš	30 %
11.	člen
25. člen se spremeni in se glasi:
„Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek na dohodke od premoženja) se plačuje po
naslednjih progresivnih stopnjah:		
od osnove dinarjev		po stopnji
nad	do	
	10.000	20%
10.000	20.000	25%
20.000	30.000	30%
30.000	40.000	35%
40.000	60.000	40%
60.000	80.000	46%
80.000	100.000	52%
100.000	-	60%
12. člen
26. člen se spremeni in se glasi:
„Osnova za davek na dohodke od premoženja, ki izvira od dohodkov, ki jih doseže lastnik z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic v najem je znesek stanarine ozi; roma najemnine, prejet v letu, za katerega se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če jih plačuje lastnik sam.
Stroški, amortizacija in drugi izdatki po prejšnjem odstavku se določijo v višini 50 % od prejete stanarine oziroma najemnine, če gre za stanovanjske prostore oziroma v višini 30 %, če gre za druge prostore iz prejšnjega odstavka.
(c oddaja prostore iz prvega odstavka tega člena nosilec stanovanj-
§t. 6 — 31. marca 1973
-URADNE OBJAVE«
55
skc pravice ali najemnik, se davčna osnova ugotovi tako, da se od zneska prejete najemnine odbije stanarina oziroma najemnina, ki jo za te prostore plačuje nosilec stanovanjske pravice oziroma najemnik.
Davčna osnova za davek na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se ugotovi tako, da se od prejetega celotnega dohodka odbije 50 % za stanarinsko vrednost, obrabo opreme in vrednost opravljenih storitev/*
13.	člen
Za 26. členom sc doda nov 26. a člen, ki se glasi:
„Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, sc davek ne plačuje, če skupni letni dohodek iz tega naslova ne presega 2400 dinarjev.
Cc letni dohodek po prejšnjem odstavku presega 2400 dinarjev, se plača davek od celotnega dohodka, zmanjšanega za stroške iz zadnjega odstavka 26. člena tega odloka.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih turističnih in drugih organizacij, se odmerjeni davek zmanjša za 50 %. Davčna osnova po tem odstavku se uveljavlja ob vložitvi letne davčne napovedi, kateri mora zavezanec predložiti dokazila o doseženem dohodku in o načinu oddajanja opremljenih sob.
14.	člen
27. člen se črta.
15.	člen
IX.	poglavje ter 28., 29. in 30. člen se črtajo.
16.	člen
Za 33. členom se dodata 33. a in 33. b člena, ki se glasita:
„33. a člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvorov premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu pridobitve takega premoženja.
Pogoji in način predložitve podatkov iz prejšnjega odstavka bodo določeni z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin v merilu republike.
33. b člen
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
-	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen oziroma od katerih mu je bila predpisana akontacija;
-	da gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov;
-	da bi bilo z izterjavo davčnega dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine ali da bi bilo ogroženo normalno izvrševanje njegove dejavnosti.
Cc gre za primere druge in tretje alincc prejšnjega odstavka, se za čas, ko je bil davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno odplačevanje, ne zaračunajo zamudne obresti.**
.	17. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 422-4/72
Koper, 30. marca 1973	Predsednik
MIRO KOCJAN, l.r.
Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH DAVKOV ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBClN! KOPER
1.	člen
V	2. členu odloka p stopnjah občinskih davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 5/72) se za besedami ,.intelektualnih storitev** postavi vejica in doda naslednje besedilo „od osebnega dohodka iz avtorskih pravic**. Stopnja „13 %** sc nadomesti s stopnjo „20,5 %**.
2.	člen
V	3. členu odloka sc stopnja „5 %** nadomesti s stopnjo „4,5 %**.
3.	člen
Za 3. členom se doda nov 3. a člen, ki se glasi:	^
„Za financiranje vzgoje in izobraževanja se kot dohodek temeljne izobraževalne skupnosti odstopa dodatni davek iz skupnega dohodka občanov in davek na posest osebnih avtomobilov v višini 100 %.**
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St.: 402-12/72
Koper, 30. marca 1973
Predsednik MIRO KOCJAN, 1. r.
Na podlagi 13. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih ' skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O STOPNJAH OBČINSKIH DAVKOV ZA FINANCIRANJE CESTNEGA SKLADA
OBČINE KOPER
1.	člen
Odlok o stopnjah občinskih davkov za financiranje cestnega sklada občine Koper (Uradne objave, št. 5/71 in 5/72) preneha veljati s 1. januarjem 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1973.
Št.: 402-14/72
Koper, 30. marca 1973	Predsednik
MIRO KOCJAN, 1. r.
Na podlagi 13. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKA O ODSTOPU DAVKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI ZA FINANCIRANJE SKLADA ZA
KMETIJSTVO
1.	člen
Odlok o odstopu davka od kmetijske dejavnosti za financiranje sklada za kmetijstvo (Uradne objave, št. 5/72) preneha veljati 1. januarja 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 402-13/72
Koper, 30. marca 1973
Predsednik
___________ MIRO KOCJAN, l.r.
't
56
-URADNE OBJAVE«
Št. 6 — 31. marca 1973
Na podlagi 13. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O STOPNJI OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA OD ALKOHOLNIH PIJAČ ZA FINANCIRANJE TELESNO-KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI
KOPER
1.	člen
Odlok o stopnjah občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač za financiranje telesno-kultume dejavnosti v občini Koper (Uradne objave, št. 5/72) preneha veljati 1. januarja 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 421-3/72
Koper, 30. marca 1973
Predsednik MIRO KOCJAN, l.r.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O STOPNJI PRISPEVKA ZA OTROŠKO VARSTVO V LETU 1973
1.	člen
Za financiranje dnevnega varstva otrok se plačuje občinski prispevek za otroško varstvo.
2.	člen
Delovne in druge organizacije plačujejo prispevek iz sredstev, namenjenih za osebne dohodke delavcev po stopnji 0,45 %.
Zasebni delodajalci plačujejo prispevek za tujo delovno silo od sredstev, namenjenih za osebne dohodke po stopnji 0,45 %.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačuje prispevek za upokojence in delovne invalide po stopnji 0,40 % od neto izplačanih pokojnin.
3.	člen
Prispevek iz tretjega člena tega odloka je dohodek za urejanje zadev dnevnega varstva otrok in sc odvaja na poseben račun Temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 420-4/73
Koper, 30. marca 1973	Predsednik
MIRO KOCJAN, l.r.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE KOPER ZA LETO 1973
1.	člen
Skupni dohodki proračuna občine Koper za leto 1973 znašajo:
1.	Bruto dohodki skupaj
2.	Od tega sc razporedi:
a)	v posebnem delu proračuna
b)	v tekočo proračunsko rezervo mestnega zemljišča
c)	izloči prispevek za uporabo mestnega zemljišča v sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč
d)	izloči sredstva občinskega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v višini stopnje 0,44 % in
4,5	% od občinskega prometnega davka na maloprodajo (vključno od prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu) v sklad za investicije na področju vzgoje in izobraževanja
e)	izloči odstopljena sredstva republiškega prometnega davka od avtorskih pravic temeljni kulturni skupnosti
2.	člen
V rezervni sklad občine Koper sc izloča 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Koper. Prav tako se v rezervni sklad izloča 1 % dohodkov, ki pripadajo posameznim skladom in temeljni kulturni skupnosti.
Poleg rezerve iz prejšnjega odstavka se uvede iz čistega proračuna še I % obvezne rezerve za kritje proračunskega primanjkljaja iz leta 1972 v višini 382.276 dinarjev. Obveznost izločanja preneha, ko bo ta primanjkljaj pokrit.
3.	člen
Upravnim organom občine Koper pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo refundacijo osebnih dohodkov.
Vsi ostali dohodki upravnih organov, ki jih pridobijo z lastno dejavnostjo, se vplačujejo po določbah odredbe o vplačevanju dohodkov družbenopolitične skupnosti in družbenih skladov (Uradni list SFRJ, št. 60/70) preko posebnega računa in praznijo v korist proračuna občine Koper.
Izjemoma se steka v proračun občine Koper 5/6 dohodkov od poprečnin, ki se zbirajo v dejavnosti sodnika za prekrške občine Koper in Izola na podlagi zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73).
Dohodki, ki jih ustvari geodetska uprava Obalnega sveta Koper, pripadajo skladu opreme Obalnega sveta Koper namensko za nabavo opreme geodetske uprave. Dohodki davčne uprave iz naslova udeležbe na pobranih davkih in prispevki širših družbenopolitičnih in interesnih skupnosti pripadajo skladu skupne porabe skupščine občine Koper namensko za stanovanjsko izgradnjo za potrebe delavcev davčne uprave. Dohodek za razliko v ceni za prodane plačljive tiskovine je dohodek finančnega načrta upravnih organov skupščine občine Koper.
4.	člen
Razporeditev dohodkov, ki jih odstopa republika in ki so predvidena v proračunu občine Koper za financiranje kulturne skupnosti, bo izvršila temeljna kulturna skupnost.
5.	člen	*
Sredstva za opremo upravnih organov se odvedejo v sklad opreme
teh organov.
6.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za splošne zadeve in posebna komisija v sporazumu s predstavniki krajevnih skupnosti.
dinarjev
^2,680.000
36,998.000
500.000
480.000
2,976.000
1,726.000
gt. 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE«
57
7.	člen
Sredstva pobranega prispevka za uporabo mestnega zemljišča pripadajo v višini 100 % skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Koper.
8.	člen
S sredstvi za „Nagrado 15. maja*' razpolaga odbor za nagrade.
9.	člen
Svet za proračun in finance skupščine občine Koper je pooblaščen razporejati sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke posameznih postavk proračuna in dovoljevati izplačila za izredne nepredvidene izdatke do višine 100.000 dinarjev.
Sredstva rezerve do 100.000 dinarjev bo odobraval svet za proračun in finance za potrebe zdravstvene preventive na podlagi posebne pogodbe in obsega izvršenih storitev.
Sredstva proračunske rezerve do višine 300.000 dinarjev bo razporedila skupščina občine Koper kot soudeležbo pri komunalnem urejanju stavbnih zemljišč, dodeljenih udeležencem NOV in sicer na podlagi predloga komisije za družbeno nadzorstvo.
10.	člen
Svet za proračun in finance je pooblaščen, da odobrava sredstva, ki so predvidena v namenu 07 za nezasedena delovna mesta. O tem mora naknadno poročati skupščini.
11.	člen
Svet za proračun ih finance skupščine občine Koper je pooblaščen odločati o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezervnega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon.
12.	člen
Svet za proračun in finance je pooblaščen, da'predpiše za vse koristnike proračunskih sredstev omejitev do 7 % njihove predvidene potrošnje, razen za sredstva, namenjena za osebne dohodke.
Omejitev se ne more predpisati za obveznosti iz naslova posojil, proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad. ,
13.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Koper za leto 1973 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
14.	člen
V posebni prilogi proračuna so razporejena sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto 1973, ki izkazuje 2,649.726,20 dinarja dohodkov in 2,598.789,85 dinarja izdatkov.
Številka
glavn.
namena Razporeditev dohodkov			Skupaj
01	Izobraževanje in vzgoja		30.000
03	Kulturno-prosvetna dejavnost		3,170.000
	a) v % za financiranje temelj. kult skupnosti	1,444.000	,
04	b) v določenem znesku Socialno skrbstvo	1,726.000	6,000.000
05	Zdravstveno varstvo		359.000
06	Komunalna dejavnost		4,004.000
07	a)	v %-prispevek za uporabo mest. zemljišča b)	v določenem znesku Delo državnih organov	480.000 3,524.000	13,073.000
12	Dejavnost krajevnih skupnosti		800.000
13 14	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije		2,460.000 10,056.000
15	a)	v %v korist sklada za investicije na področju vzgoje in izobraževanja b)	v določenem znesku Gospodarske investicije	2.976.000 7.080.000	211.000
17 18	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Rezervni sklad		1,290.000 727.000
19	Nerazporejeni dohodki		500.000
	SKUPAJ RAZPOREDITEV DOHODKOV		42,680.000
0BČ!NA PtRAM
Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 8. a člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN
1.	člen
V drugem odstavku 1. člena odloka o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave št. 5/72, 11/72 in 19/72), se besedilo „Uradni list SRS, št. 7/72" nadomesti z besedilom „Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73".
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 400-29/72 Koper, 30. marca 1973
Predsednik MIRO KOCJAN, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDITVE DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1973
Vrsta
doh. Dohodki
1	Davki iz osebnih dohodkov
2	Drugi davki
3	Takse
5	Dohodki po posebnih zvez. predpisih
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki SKUPAJ DOHODKI
Skupaj
18.482.000
19.316.000 3,002.000
480.000
1,400.000
42.680.000
2.	člen
Za 8. členom se doda nov 8. a člen, ki se glasi:
,.Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, sc prizna posebna olajšava ob pogoju, da njihovi družinski člani, razen dohodkov iz kmetijstva, nimajo drugih dohodkov.
Med dohodke po prejšnjem odstavku se ne prišteva^pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, se odmerjeni davek zniža za vsakega otroka in to:
-	če se	šola na srednji ali poklicni šoli	za	30	%
-	če se	šola na višji šoli	za	40	%
-	če se	šola na visoki šoli	za	50	%
Če obiskuje otrok šolo kmetijske smeri, se tako odmerjeni davek zniža še za nadaljnjih 25 %.
Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna največ za toliko koledarskih let, kot traja šolanje, a največ do 26. leta starosti.
Olajšava ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijstva. Uveljavi se lahko s pismeno vlogo, h kateri se priložijo ustrezna dokazila."
3.	člen
9. člen se spremeni in se glasi:
58
^URADNE OBJAVE«
St. 6 — 31. marca 1973
Davek od osebnega dohodka- iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki se odfherja po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, po stopnji 11,5 %.
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek po prejšnjem odstavku, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		stopnja v %
nad	do	
	10.000	25
10.000	20.000	28 '
20.000	30.000	31
30.000	40.000	34
40.000	60.000	39
60.000	80.000	44
80.000	100.000	49
100.000		55
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, poleg davka po stopnji 10,5 %, še poseben občinski davek po stopnji 20 %.
Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prvega odstavka tega člena, sc plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po progresivnih stopnjah iz drugega odstavka tega člena/*
4. člen
10. člen se spremeni in se glasi:
„Davck iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), se plačuje od naslednjih virov in po stopnjah:
Stopnja v %
1.	od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi	10
2.	od zavarovalnih poverjenikov	10
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih
avtorskih pravic	10
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno	10
5.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in
podobno *	10
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter
zbiranje oglasov	25
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del
ob pretežni uporabi telesne moči	10
8.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih
kmetijskih dejavnosti	20
9.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo sto-
ritve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije	25
10.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke
tega člena	25
11.	od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih
umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike	15
12.	od dohodkov, ki jih dosegajo lastniki potujočih zabavišč	20
13.	od dohodkov, doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov in sicer
-	po 3. točki	17
—	po 4. točki	10"
5.	člen
16.	člen se spremeni in sc g!asi:
,,Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev), ki sc odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne po-
Mice po samoupravnih sporazumih aii ugotovitvi repubtiškega sekre-
taria za deio, po stopnji 10,5 %.	...	,
Od osnov ki presegajo osebni dohodek za enake ati podobne
poMice po samoupravnih sporazumih, aii ugotovitvi republiškega se-kretarja za deio, se plačuje davek iz inteiektuain.h storitev po nasied-njih progresivnih stopnjah:
Osnova dinarjev nad do
10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	40.000
40.000	60.000
60.000	80.000
80.000	100.000
100.000
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, ali ugotovitvi republiškega sekretarja za delo, poleg davka po stopnji
10,5	%, še posebni občinski davek po stopnji 20 %.
Od osnov, ki presegajo višino osnove iz prejšnjega odstavka, se plačuje davek iz intelektualnih storitev po progresivnih stopnjah drugega odstavka tega člena.**
6.	člen
Poglavje: „VII. Davek na dohodke od stavb** in členi 21., 22. in 23. se črtajo.
7.	člen
Za 20. členom se doda novo poglavje „VII. Davek na določene premoženjske predmete**, ter novi 21., 22. in 23. člen, ki se glasijo: „21. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali jo daje v najem.
Osnova za davek je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine.
22.	člen
Davek od premoženja iz drugega odstavka 21. člena se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb ob pogoju, da se ne dajejo v najem, in v naslednjih primerih:
-	od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo socialno podporo;
—	od stavb na območju katastrskih občin IV. skupine.
23.	člen
Davek od premoženja na posest stavb, stanovanj, garaž in poslovnih prostorov, se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
stopnja v %
-	od stavb, delov stavb in stanovanj po stopnji	15
-	od poslovnih prostorov po stopnji	20
-	od počitniških hiš in počitniških stanovanj	50"
8.	člen
24.	člen se spremeni in se glasi:
„Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinaijev nad do
10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	40.000
40.000	60.000
60.000	80.000 '80.000 100.000
100.000
stopnja v %
30
33
36
39
44
49
54
60
stopnja v %
20
22
25
28
36
44
52
60**
Št. 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE*
59
9.	člen
25.	člen se spremeni in se glasi:
„Osnova za davek po 24. členu je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, v katerem se odmeija davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter za stroške obratovanja.
Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo:
-	za opremljene stanovanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja 40% od osnove, za neopremljene pa 10% od osnove;
-	za opremljene poslovne prostore 30 % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže pa 10 % od osnove.
Če so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, če pa so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški/*
10.	člen
26.	člen se spremeni in sc glasi:
„Davčna osnova za odmero davka na dohodke od premoženja, ki se dosegajo z oddajanjem opremljenih sob, apartmajev, počitniških stanovanj in počitniških hiš turistom, je dohodek, zmanjšan za stroške obrabe opreme in vrednosti storitev v višini 50 % od doseženega dohodka.
Občan, ki dosega dohodek z oddajanjem prostorov po prejšnjem odstavku prek turistične ali gostinske organizacije, plačuje le 50 % od predpisanih obveznosti iz 24. člena.
V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion (prenočišče, zajtrk in večerja) ali komplet penzion (prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja), se uporabljajo določbe IV. poglavja.
Občan, ki se preživlja sam ali živi v skupnem gospodinjstvu z ožjimi sorodniki in njihov skupni letni dohodek ne presega 12.000 dinarjev, ne plača davka na dohodek od premoženja od dohodka, ki ga dosega z oddajanjem opremljenih sob, če ne oddaja več kot dve ležišči v sobah HI. in IV. kategorije.
Ne glede na oprostitev plačila davka po prejšnjem odstavku, mora lastnik oziroma uživalec stanovanjskih prostorov, ki dosega dohodke z oddajanjem opremljenih sob, predložiti davčni upravi napoved o doseženem letnem dohodku na predpisanem obrazcu/*
11.	člen
Poglavje „IX. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih** in 27., 28. in 29. člen se črtajo.
S tem postane dosedanje poglavje „X. Davek na dobitke od iger na srečo** IX. poglavje; 30. člen pa postane 27. člen.
12.	člen
Dodata se nova 28. in 29. člen, ki se glasita:
„28. člen
Občani so, na javni poziv, dolžni predložiti komisiji za razisko-vanjr izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve.
29. člen
Davčni organ lahko odobri začasen odlog plačila zapadlega davka, ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti, in v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec vlaga v razširjeno reprodukcijo znatnejša sredstva, zaradi česar je trenutno v težkih finančnih težavah;
2.	če se ugotovi, da so realizirani dohodki bistveno manjši od napovedanih ;
3.	v primeru težke bolezni zavezanca.
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu.
Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta.
Zavezanec se mora pismeno zavezati, da bo davčni dolg poravnal v mesečnih obrokih v dogovorjenih zneskih.**
13.	člen
Dosedanje poglavje „XI. Poroštvo**, postane X. poglavje.
Dosedanji 31. člen pa postane 30. člen.
14.	člen
31. Člen se spremeni in se glasi:
„Občan, katerega davčni dolg presega enoletne obveznosti, mora na poziv davčnega organa v roku 15 dni predložiti poroštveno pismeno izjavo.
Poroštveno izjavo podpišeta dva poroka, ki sc zavežeta poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna.
Porok je lahko le polnoleten občan, ki je v delovnem razmerju ali ki poseduje nepremičnine.
Porok, ki je v delovnem razmerju, mora predložiti potrdilo o raz-poslitvi in o višini osebnih dohodkov. Porok, ki ni v delovnem razmerju, pa mora predložiti potrdilo o premoženjskem stanju. *
V poroštveni izjavi mora biti vpisan tudi pristanek poroka, da se izpolnitev ohveznosti lahko zavaruje z administrativno prepovedjo izplačila osebnega dohodka oziroma z zaznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi.
Če zavezanec po prvem odstavku 30. člena v določenem roku ne predloži zahtevane poroštvene izjave, se zoper njega lahko izreče varstveni ukrep odvzem dovoljenja za samostojno opravljanje dejavnosti za dobo enega leta.**
15.	člen
34. člen se spremeni in se glasi:
„Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1973.**
Št.: 422-6/72-73
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 1., 4., 14., 19. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in določil zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem davku - Uradni list SRS, št. 54/72) ter 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
1.	člen
Na območju občine Piran se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem prometnem davku, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo (tudi od maloprodajnega prometa na trgih z ambulantno prodajo), razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da sc od njihovega prometa ne plačuje temeljni oziroma posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z zakonom o posebnem republiškem prometnem davku ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od nabavljenega in porabljenega materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem prometnem davku.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za storitve,
gt. 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE-
ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani občanom.
5.	čien
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino tega davka določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu, načinu poslovanja in vrsti dejavnosti zavezanca ter ocenitve na podlagi primerjave podatkov z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen '
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1973. S tem dnem preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Piran (Uradne objave, št. 20/68, 19/69, 5/70, 28/70 in 3/71).
Št.: 421-2/73
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
TARIFA
A - PROIZVODI
Tar. štev. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali jc zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 4 %.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Tako kupljeno motorno vozilo ni moč registrirati, če ni prej plačan ta davek.
2.	Davek po tej tarifni številki se ne plača:
-	od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri;
-	od specialnih invalidskih vozil, ki jih kupujejo invalidi, ob pogoju, da so takšna vozila oproščena pristojbine za cestna motorna vozila po zveznih oziroma republiških predpisih;
-	od trajno žarečih peči na premog;
-	od prodaje blaga na drobno na sejmih.
3.	Davčna osnova za rabljene stvari je kupnina, ki mora biti v skladu s prometno vrednostjo.
Tar. štev. 2
Od alkoholnih pijač
1.	naravnega vina, razen penečega
2.	penečega vina	,
3.	naravnega žganja in medice
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter drugih desertnih pijač, katerih nabavna cena za en liter znaša:
-	nad 12 do 15 dinarjev
-	nad 15 dinarjev
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, katerih nabavna cena za en liter znaša:
<- nad 17 do 24 dinarjev
-	nad 24 dinarjev
dinarjev za liter 1,20 2,50 6,00
7,50
9,00
16,00
22,00
%
od vrednosti
6.	piva	40
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah odi. do 6.	60
Opomba:
1 Davčna osnova iz 1., 2.. 3., 4. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; iz 6. in 7. točke pa za proizvajalca uvoznika in trgovinske organizacije je predpisana cena; za gostinske organizacije združenega dela in zasebne gostince pa nabavna cena, ne glede na to, ali se te pijače prodajajo končnim potrošnikom ali se porabijo za lastne potrebe.
2.	Davčni zavezanci teh pijač so prodajalci. Med davčne zavezance prištevamo tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
4.	Med alkoholne pijače prištevamo vse pijače, ki vsebujejo več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Prodajalci so dolžni za vsako prodajo izstaviti fakturo in kopije teh faktur skupaj s seznanom le-teh pošiljati davčni upravi pristojne občine do 10. v mesecu za prpmet v preteklem mesecu. !z seznama morajo biti razvidni podatki kupca (priimek, ime in naslov), številke izstavljenih faktur in vrednost prodanih proizvodov po posameznih fakturah. Ta določba velja tudi za individualne zasebne proizvajalce teh pijač, če prodajajo tc pijače zasebnim gostincem.
Tar. štev. 3
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek, od prometa teh proizvodov po stopnji 20 %.
B - OBRTNE STORITVE
Tar. štev. 4
1.	Kovinska stroka
Popravljanje strojev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva ter popravljanje drugih kovinskih izdelkov, po stopnji - 7,5 %
!!. Elektro stroka
Popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (razdelilnih naprav, električnih peči, transformatorjev in podobno); popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, električnih štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, pralnih strojev, ventilatoijev in podobno; popravljanje telekomunikacijskih naprav in delov ter druge storitve te stroke, po stopnji - 7,5 %
!H. Druge stroke
Protektiranje in krpanje avtoplaščev (vulkaniziranje); knjigovez-ništvo; žaganje lesa; osebne in druge obrtne storitve, po stopnji -
7,5	%.
Gradbene in montažne storitve ter dela, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe z gradbeno mehanizacijo, po stopnji - 15 %.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve:
krojačev, šivilj, pletilj, vezilj, klobučarjev, modistinj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanja copat, od storitev brivcev, frizerjev, pedikeijev, kozmetičarjev, fotografov, dimnikarjev, za pred tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, od popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, od kovaških storitev, podkovanja konj in druge živine, od storitev kolarjev, urarjev, od popravljanja dvokoles in otroških vozičkov, od polnjenja in obnove kemičnih svinčnikov, od popravljanja preprog, kemičnega čiščenja izdelkov iz tekstila in usnja, pranja in likanja oblek in perila, čiščenja obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanje dvokoles, prtljage in obleke (garderoba), od storitev postreščkov, žaganje drv, čiščenja in mazanja vozil, krovska in fasa-derske. dela, na vzdrževanju starih stanovanjskih stavb in zgodovinskih spomenikov.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala. ki ga je dal obrtnik, ki je opravil storitev, če je material fakture posebej izkazan.
gt 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE«
61
C - DRUGE STORITVE
Tar. štev. 5
Od vstopnic za razne prireditve - 10 %.
Opomba:
Od vstopnic te tarifne številke se plačuje davek tudi od prodanih vstopnic za barske prireditve in od vstopnic za vstop v igralnico.
Načeloma se davek plača ob predložitvi vstopnic v žigosanje oziroma ob predložitvi mesečnega obračuna prireditev.
Lastniki prostorov, v katerih jc prireditev, so odgovorni za plačilo tega davka.
Davek po tej tarifni številki se ne plača:
-	od kinematografskih prireditev;
-	od kultumo-umetniških in telesno-vzgojnih (športni in telovadni nastopi) prireditev, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače;
-	od prireditev za dobrodelne namene;
-	od prireditev vseh vrst, ki jih organizira Mladinski biro obalne konference ZMS Koper.
V primeru spora glede značaja kultumo-umctniške ali telesno-vzgojne prireditve odloča o tem pristojni svet občine.
Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za vso sezono trajanja takih prireditev.
Tar. štev. 6
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vioge za javno stavo, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, kijih prireja Jugoslovanska loterija, po stopnji 10 %.
Opomba:
Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
Prireditelj mora najmanj 15 dni pred prireditvijo sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
Obračun srečk se mora opraviti v 15 dneh po žrebanju.
Davek je treba plačati v 5 dneh od opravljenega obračuna.
Tar. štev. 7
Od plačil za prevoze potnikov in blaga, ki jih opravijo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vezili in plovnimi objekti - 10%
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, ki jih opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. štev. 8
Od zakupnin in podzakupnin premičnih in nepremičnih stvari, razen plačil od najemnin in podnajemnin stavb - 5 %.
Davek po tej tarifi ne plačajo organizacije, ki se poklicno ukvarjajo z oddajanjem nepremičnin v najem, zakup ali podzakup.
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalcc.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Na podlagi 27. in 28. člena zakona o izobraževanju skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 8/69) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca sprejela
ODLOK
o STOPNJAH OBČINSKIH PRISPEVKOV [N DAVKOV ZA FINANCIRANJE VZCOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI PIRAN
1.	člen
Občinski prispevek za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,80 %.
2.	člen
De! občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in storitev ter od avtorskih pravic, paten-
tov in tehničnih izboljšav znaša za izobraževanje 20 % od doseženega dohodka.
3.	člen
Med sredstva za izobraževanje se steka tudi 44 % občinskega davka od prometa blaga na drobno, vključno s prometnim davkom od prodaje alkoholnih pijač.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi stopnje občinskega prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka, dela občinskega prispevka za izobraževanje in dela občinskega davka od prometa blaga na drobno (Uradne objave, Št. 3/68, 3/69, 5/70 in 5/71).
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, l.r.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1973
1.	člen
Skupni dohodki občinskega proračuna za 17,616.200dinarjev od tega:
-	za razporeditev po posebnem delu proračuna
-	za razporeditev v sklad za urejanje mestnega zemljišča
-	za razporeditev temeljni kulturni skupnosti
-	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Dohodek od prispevka za urejanje mestnega zemljišča, ki ga plačujejo občani na podlagi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradne objave, št. 15/68), pripada 100% skladu za urejanje mestnega zemljišča v občini Piran.
3.	člen
Rezervnemu skladu občine Piran pripada 1 % vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Piran, razen od prenesenih sredstev.
4.	člen
Upravnim organom občine Piran pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo stroškov in plačilo za izvršene usluge.
5.	člen
Občinskemu sodišču in organu za kaznovanje prekrškov pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo vračila izdatkov.
Dohodki teh organov, ki predstavljajo vračilo sredstev za posebne namene, se knjižijo v korist ustrezne proračunske postavke kot korekture izdatkov.
6.	člen
Dohodki, ki jih ustvarjajo upravni organi obalnega sveta na območju občine Piran s svojo dejavnostjo, so dohodki proračuna občine Piran, razen dohodkov, ki jih ustvarja kataster Koper, ki sc odstopijo katastru namensko za nakup opreme.
leto 1973 znašajo
16,349.280
700.000
367.500
199.420
62
URADNE OBJAVE«
Št. 6 — 31. marca 1973
7.	č!cn
(e bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. čiena tega odloka, bo svet za finance skupščine občine Piran, da bi ohranii proračunsko ravnovesje, začasno zmanjša! zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ah začasno zadrža! uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu svet za finance obvesti skupščino občine Piran in ji prcd!aga ustrezno spremembo proračuna.
(e bodo proračunski dohodki presegli v L členu tega odloka predvideni znesek, sc bo presežek izločil na poseben račun. O uporabi teh sredstev pa bo odločala skupščina občine Piran.
8.	člen
Skupščina občine Piran lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost posameznih proračunskih porabnikov, če bi sc izkazalo, da so jim v tem proračunu zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih izhodiščih skupščine občine Piran in po načelih samoupravnih sporazumov.
9.	člen
Občinski organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1973 organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev^ ki so jim s tem proračunom odobrena oziroma v mejah zagotovljenih lastnih dohodkov.
Občinski organi, zavodi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1973, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za naslednje,leto, če niso take obveznosti določene z aktom, ki gaje sprejela občinska skupščina.
Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje.
10.	člen
Sredstva, določena v proračunu za krajevne skupnosti, razdeli na posamezne krajevne skupnosti svet za krajevne skupnosti skupščine občine Piran.
11.	člen
Nosilci razporejenih sredstev so:
-	oddelek za občo upravo in družbene službe za glavne namene 01, 03, 04, 05, 07, 11, 12 in 13 ter iz glavnega namena 06 za sredstva, predvidena za financiranje požarnovarnostne službe;
-	oddelek za gospodarstvo za glavne namene 06, 14 in 16.
Sredstva glavnega namena 03, ki so določena za kulturno skupnost
občine Piran, se črpajo v skladu z družbenim dogovorom, ki ga sklene občina Piran s kulturno skupnostjo občine Piran.
Tajnik skupščine občine Piran pa je odredbodajalec za celotni proračun občine Piran.
Nosilci razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje proračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev posameznih glavnih namenov.
12.	člen
Pristojni sveti skupščine občine Piran sc pooblaščajo, da lahko, če to narekujejo potrebe, spremenijo namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena.
13.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve (tekoče proračunske rezerve) za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. O tem mora naknadno poročati skupščini.
14.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 15.000 din. vendar samo za namene, določene v
1.	in 3. točki 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji.
Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo po 2. točki 96.
člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za zagotovitev sredstev proračuna občine, kadar v proračun neenakomerno pritekajo dohodki.
15.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1973 m njihova razporeditev sta zajeta v Manci, ki je sestavni dei spiošnega deta občinskega proračuna.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pase od 1. januarja 1973.
St.: 400-25/72-73
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
PREGLED
DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE PIRAN IN NJIHOVE RAZPOREDITVE ZA LETO 1973
A. DOHODKI Vrsta
doh.	Besedilo	Znesek
1.	Davek iz osebnega dohodka in ha dohodek	9,129.750
2.	Davki	5.446.650
3.	Takse	2,609.800
6.	Dohodki upravnih organov in razni drugi	
	dohodki	430.000
	SKUPAJ	17,616.200
B. SPLOŠNA RAZPOREDITEV DOHODKOV		
Glavni		
namen	Besedilo		Znesek
03	Kulturno prosvetna dejavnost -	odstopljeno v % za TKS	367.500 -	za posebni de! proračuna	791.300	1,158.800
04	Socialno skrbstvo	. 2,400.000
05	Zdravstveno varstvo	741.200
06	Komunalna dejavnost -	odstopljeno v % v sklad za urejanje mestnega zemljišča	700.000 -	za posebni del proračuna	1,886.000	2,586.000
07	Delo državnih organov	5,393.200
11	Financiranje mesta (obalni svet	
	Koper)	1,044.300
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	600.000
13	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	903.980
14	Negospodarske investicije	1,875.320
16	Gospodarski posegi	295.120
17	Proračunske obveznosti iz	
	preteklih let	253.360
18	Rezervni sklad	165.500
19	Nerazporejena sredstva	
	(tekoča proračunska rezerva)	199 420
	SKUPAJ	17,616.200
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš m stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
VELJAVNOSTI ODLOKA O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN REVA-LOR1Z1RANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V OBČINI PIRAN
gt. 6 — 31. marca 1973
^URADNE OBJAVE
63
1.	člen
Potiaijša se veljavnost odtoka o določitvi vrednosti posameznih ciementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjska hiše oziroma stanovanja v občini Piran (Uradne objave, št. 2/72) za leto 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 36-1/73
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označitvi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
O SPRLMLMB1 ODLOKA O PREIMENOVANJU ULIC IN TRGOV NA OBMOČJU MESTA PIRAN
1.	člen
2.	člen odloka o spremembi in preimenovanju ulic in trgov na območju mesta Piran (Uradni vestnik, št. 57/65) se spremeni in se g! asi:
Zap. št. Sedanje ime ulice	Novo ime ulice
66	Vilfanova ulica	Vidalijeva ulica
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se odi. oktobra 1973 dalje."
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označitvi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48 in 20/50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov in o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1973 sprejela
ODLOK
o SPREMEMB! IN DOPOLN!TV! ODLOKA O UVEDB! UL!C-NEGA SISTEMA V NASELJU PORTOROŽ
1.	člen
V drugi alinei 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Portorož (Uradne objave, št. 12/72) se spremeni ime ulice ,,Rdeča hiša" v ,,Viltanovo ulico
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. oktobra 1973.
Štev.: 015-1/66-73
Piran, 29. marca 1973
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
OBčtNA POSTOJNA
Na podtagi 6. in 10. čtena zakona o davkih občanov (Uradnt hst SRS, št. 7/72 in 3/73) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora dciov-"ih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejeta
ODLOK
O DAVK!H OBČANOV L Splošne določbe
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Postojna davke.
Davki občanov sc plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini.
3.	člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej.
4.	člen
Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi :udi vsi zavezanci, ki se bavijo obrtoma z razrezom hlodovine — žagarji in zavezanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo.
Knjigo prejemkov in izdatkov so dolžni voditi tudi vsi zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti kovinske, lesno-predelo-valne in gradbene stroke.
H. Vrste davkov
5.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so naslednje:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
111.	Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
6.	člen
Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja), ki predstavlja dohodek občine, se obračunava in plačuje po stopnji 1 % od s predpisi določenih osnov.
Tega davka ne plačujejo zavezanci, zaposleni v organizacijah združenega dela iz panoge obrti.
t
7.	člen
Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne mesečne osnove:
Mesečna pavšalna osnova dinarjev
a)	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	.	500
b)	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih	700
c)	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zadrugah,
zavodih in organizacijah	1.000
č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih
planinskih društev	600
St. 6 — 31. marca 1973
d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov,
zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	400
IV.	Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
8.	člen
Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zemljišča območja občine razdele po skupinah katastrskih občin, kakor sledi:
v III. skupino se uvrščajo katastrske občine: Dolnja Planina, Comja Planina, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Landol, Matenja vas, Orehek, Paije, Petelinje, Postojna, Rakitnik, Radohova vas, Razdrto, Slavina, Selce, Senožeče - del, Stara vas, Studenec, Velika Brda, Zagon, Zagoije in Zalog;
v IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bukovje, Jurišče, Kačja vas, Kal, Košana, Laže - del, Nadanje selo, Narin, Palčje. Rakulik, Snežnik - del, Stara Sušica, Strane, Strmca, Studeno, Suhorje, Šmihel, Tmje in Volče.
Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalni stopnji in sicer:
-	v III. skupini katastrskih občin po stopnji 7 %
-	v IV. skupini katastrskih občin po stopnji 4 %.
Ce ima zavezanec zemljišča v večih katastrskih občinah, se davek odmeri po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin, v kateri ima stalno bivališče.
Stopnja davka, ki odpade na osebni dohodek od gozda, znaša 20 %.
9.	člen
Kmetje, ki se izključno preživljajo od kmetijstva, so oproščeni davka iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda od količine lesa, ki ga porabijo za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij.
Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki imajo stalno bivališče v eni izmed katastrskih občin IV. skupine in katerih celoletni dohodek od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev.
kmetijstva n. osnovi potrdila pristojnega organa za kmetijstvo, ki v p^topku ugotovi višin, vt.ienih sredstev v preusmeritev gospo-
darstva.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo giavni p.kiic in preživljaj, otroke, ki s. na rednem šolanju na poklicnih, slednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša:
a)	za enega otroka v odmemem letu 50 % od odmerjenega davka,
b)	za dva ali več otrok v odmemem letu 100 % od odmerjenega
davka.	.. ..	....
Davčna uprava prizna olajšavo na podlagi vloge zavezanca, kateri je
priložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, da je zahtevek vložen do konca koledarskega leta, v katerem je bil posamezni letnik zaključen.
*
V.	Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
13.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja:
-	po dejanskem dohodku,
-	v pavšalnem letnem znesku,
-	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
14.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi določil 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji - 11,2 %.
Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po 9. a členu zakona o davkih občanov, se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer:
	Če znaša davčna osnova		po stopi
10. člen	nad	do	
Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča:		10.000	25%
a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zave-	10.000	20.000	27%
zanca postala uporabna - za dobo 10 let,	20.000	30.000	29%
b) na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi	30.000	40.000	31%
- za dobo 8 let.	40.000	50.000	33%
Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila	50.000	60.000	35%
investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih	60.000	70.000	37%
organov.	70.000	80.000	39%
11. člen	80.000	90.000	41%
Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmeija	90.000	100.000	43%
prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vložijo večja sredstva	100.000		45%
v preusmeritev gospodarstva, se prizna posebna olajšava v smislu pogojev posebnega pravilnika in to na višino vloženih sredstev.
Olajšava se prizna:
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 3.000 do 20.000 din -50 %;
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 20.000 do 50.000 din - 100%;
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 do 100.000 din
-	100 % za dobo 2 let;
-	če znaša vrednost vioženih sredstev nad 100.000 din - 100% za dobo petih let.
Drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni giavni poklic, se prizna posebna olajšava v primeru, da žive na posestvu in ga obdelujejo s svojimi družinskimi čiani. Tem zavezancem se posebna olajšava prizna glede na višino vloženih sredstev v naslednji višini:
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 10.000 do 30.000 din
-	30 %,
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 30.000 do 50.000 din -60 %,
-	če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 din - 100 % za dobo dveh let.
Davčna uprava prizna olajšavo in zniža odmerjeni znesek davka iz
15.	člen
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti po proporcionalni stopnji 20 %.
16.	člen
Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razšiijeno reprodukcijo ob pogojih 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke zavezancev davka iz obrtnih dejavnosti.
Olajšava po tem členu se prizna samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčna uprava poslovnim knjigam ni odrekla verodostojnosti.
Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo in sicer za leto, ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno priložitr verodostojno dokumentacijo o višini vloženih sredstev
(račun, pogodbo o dobavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo).
Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih o anov se prizna davčnim zavezancem naslednjih obrtnih strok:
a)	v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, ple-tiljstvo, čevljarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, brivstvo in tapet-
gt. 6 — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE«
65
ništvo in to v primeru, da opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane, za prvo leto poslovanja v višini - 50 %, za drugo leto -20 %,
b)	za nove gostilne restavracijskega tipa s celodnevno toplo hrano za prvo leto poslovanja v višini - 30 %, za drugo leto - 15 %.
Ne glede na določbe 83. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrt in gostinstvo ni glavni vir preživljanja.
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem.
Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku mora davčna uprava upoštevati:
-	akumulativnost oziroma deficitarnost obrtne dejavnosti.
-	opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora,
-	kraj poslovanja,
-	starost in zdravstveno stanje zavezanca.
17.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
Viri dohodkov	stopnja v %
1.	od prodaje srečk in plači! pri športni napovedi
terprilotu	10
2.	od prejemkov zavarovalnih povetjenikov	15
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo avtorskih
malih pravic	13
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig,
revij in podobno	15
3.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije
in podobno	15
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter
od zbiranja oglasov	20
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob
pretežni uporabi lastne telesne moči	15
8.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih
kmetijskih dejavnosti	20
9.	od dohodkov, kijih dobivajo občani od priložnostno opravljenih storitev za organizacije združenega dela,
državne organe in druge organizacije	20
10.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek od 1. do 9. točke tega	odstavka	20
H. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike	20
12.	od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona
o davkih občanov	20
13.	od dohodkov obrtnih storitev, doseženih z občasnim oprav-
ljanjem storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam	25
14.	od izdelovanja spominkov in domače obrti	na domu	10
15.	od dohodkov potujočih zabavišč	10
16.	od dohodkov od prevozov mleka in vleke	lesa	10
17.	od dohodkov od pluženja snega in tovorjenja	lesa	5
VI.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
18.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku sc plačuje do višine osebnega do-hodka, ugotovljenega na podlagi določi! 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji ! 1,2 %.
Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek, ugo-lovljcn po 9. a členu zakona o davkih občanov od opravljanja inte-
lektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer:
če znaša davčna osnova		po stopnji
nad	do	
	10.000	30%
10.000	20.000	32%
20.000	30.000	34%
30.000	40.000	36%
40.000	50.000	38%
50.000	60.000	40%
60.000	70.000	42%
70.000	80.000	44%
80.000	90.000	46%
90.000	100.000	48%
100.000		50%
19.	člen
Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnove do višine, ugotovljene no določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek od intelektualnih storitev po stopnji 20 %.
20.	člen
Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25 %.
21.	člen
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki ne dosegajo
25.000	dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov, in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
22.	člen
Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo verske skupnosti, duhovniki in drugi zavezanci, ki so stari nad 60 let in katerih osebni dohodek ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Vil. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
23.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) se plačuje po stopnji - 3 %.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji - 10 % in to od:
a)	dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
b)	dohodkov, doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
e) dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na /abavno-glasbenih prireditvah;
d) dohodkov reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Cc sc osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovth članov, sc od takih dohodkov plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji - 3 %.
24.	člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje organ, pristojen za kulturo.
25.	člen
Davek iz avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
gt. 6 — 31. marca 1973
X. Davek na dobitke od iger na srečo
URADNE OBJAV&-
66
V!!!. Davek na dohodek od premoženja
26.	č!en
Davek na dohodek od premoženja (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah:
čc znaša davčna osnova		stopnja
nad	do	
	10.000	20%
10.000	20.000	25%
20.000	30.000	30%
30.000	40.000	35%
40.000	50.000	40%
50.000	60.000	45%
60.000		50%
27.	člen
Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja ter enoletno amortizacijo in sicer:
a)	za stanovanjske prostore 50 % od prejete stanarine v letu,
b)	za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine v letu, kolikor zavezanec ne dokaže večjih stroškov.
28.	člen
Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se določijo v višini 60 % od doseženega dohodka v letu.
Davek se ne plačuje, če dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob ne presegajo letno 1.000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (zveza študentov, turistična društva in druge turistične organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava, ki znaša 50 % od odmerjenega davka za odmemo leto.
Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži k letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije ali društva, da je preko njih oddajal opremljene sobe.
IX. Davek od premoženja
29.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavb.
Davek od premoženja plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb v Postojni in Pivki.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena plačujejo lastniki in uživalci stavb, ki se uporabljajo samo za oddih ali počitek (počitniške hiše ali podobno), davek od premoženja na celotnem območju občine.
Poleg oprostitev po določbah zakona o davkih občanov, zavezanci za davek od premoženja po drugem odstavku tega člena ne plačujejo davka od kmetijskih stanovanjskih stavb pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da se jim odmerja prispevek za zdravstvene zavarovanje kmetov.
30.	člen
Dokler ne bo opravljen popis in cenitev stavb po novih predpisih zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, se jemlje za odmemo osnovo davka od premoženja od stavb, ugotovljena letna stanarinska oziroma najemna vrednost iz leta i960 povečana trikratno.
31.	člen
Davek od premoženja od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
20% 30% 60%
32.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se piačuje po stopnji 10 %.
X!. Postopek za odmero in pobiranje davkov
33.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti davčno napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januaqa, če m z zakonom drugače določeno.
34.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložin komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
35.	člen
Svet za finance lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izteijavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezancev in njihovih družinskih Članov.
Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini.
36.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere in da je tudi ugotovljeno, da ni pogojev za odpis davčnega dolga.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti ako v ugotovitvenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da občan nima minimalnih osnovnih in obratnih sredstev, katera s(f potrebna za začetek poslovanja.
Če se zavezanec preseli iz drugega kraja, mora organ za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo pristojne davčne uprave, da ima poravnane vse zapadle prispevke in davke. V primeru, da tega potrdila zavezanec ne predloži, mora organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, zahtevati poroštvo.
37.	člen
Davčna uprava lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjimi pogoji:
a)	če zavezanec dokaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic elementarnih nezgod;
b)	če zavezanec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju;
c)	če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot tri mesece;
d)	če zavezanec izkaže, da je njegova plačana realizacija za 20 % ali več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bil obdavčen za preteklo leto.
Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih, določenih z odločbo o odlogu oziroma obročnem odplačevanju davčnega dolga.
Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko dovoli največ do enega leta.
38.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradne objave, št. 3/72, 5/72 in 6/72).
39.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1973.
a)	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
b)	od poslovnih prostorov
c)	od počitniških hiš
gt g — 31. marca 1973
URADNE OBJAVE«
67
Št.: 422-19/73-4 Postojna, 30. marca 1973
Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 47/70) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1973
1.	člen
Proračun občine Postojna za leto 1973 obsega:
-	dohodke v znesku
-	razporejene dohodke v znesku
-	3,5 % stabilizacijski davek
-	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku
2.	člen
Rezervnemu skladu občine Postojna pripada 1 % vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Postojna, razen dopolnilnih sredstev in sredstev, prcnešenih iz preteklega leta.
3.	člen	t
Upravnim organom občine Postojna pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo plačanih osebnih in materialnih izdatkov, to je refundacije občinskih skupščin za medobčinske službe ter drugi dohodki medobčinskih služb in upravnih organov, ki sc financirajo iz finančnega načrta upravnih organov občine Postojna.
4.	člen
Sredstva za krajevne skupnosti v znesku 400.000 dinarjev razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve v sporazumu s predstavniki krajevnih skupnosti.
5.	člen
Sredstva pobranega prispevka za uporabo mestnega zemljišča pripadajo v višini 100 % tistim območjem, na katerih so bila zbrana in se uporabljajo po določilih odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Postojna (Uradne objave, št. 19/68 in 13/71).
' 6. člen
Svet za finance skupščine občine Postojna je pooblaščen razporejati sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene in nepredvidene izdatke posameznih postavk proračuna. O tem mora naknadno poročati skupščini občine Postojna.
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1973
Vrsta
doh.	Dohodki
1.	Prispevki
2.	Davki
3^	Takse
5.	Dohodki po poseb. predpisih
6.	Dohodki organov in razni drugi dohodki
7.	Dopolnilna sredstva
9.	Prenesena sredstva
Skupaj - 3,5 % stab, davek ostane za razpored
St gL
nam.	Razpored dohodkov
03	Kulturno prosvetna dejavnost
04	Socialno skrbstvo
05	Zdravstveno varstvo
06	Komunalna dejavnost
07	Delo državnih organov
12	Krajevne skupnosti
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
14	Negospodarske investicije
15	Gospodarske investicije
16	Gospodarski posegi
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let
18	Rezervni sklad
19	Nerazporejeni dohodki Skupaj
0Bč!NA SEŽANA
Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O DAVKIH OBČANOV
1.	Splošne določbe
1.	člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Sežana, se plačujejo davki občanov.
Davki občanov se predpisujejo, obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
dinarjev
16.928.500
16.306.500 612.000
10.000
dinarjev
4.976.000 9,552.500
1.250.000
420.000
310.000
420.000
16.928.500
612.000
16.316.500
dinarjev
1,147.990
2,521.180
296.895
1,294.770
6,458.345
400.000
1,054.080
2,310.300
19.300
164.140
481.000 158.500
10.000
16,316.500
n	7. člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se bodo Mi izdatki po tem odloku s posojilom iz rezervnega sklada občine Postojna do višine razpoložljivih sredstev sklada.
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna.občine Postojna in njihova razporeditev sta zajeta y bilanci proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973. št. 400-6/72-3
Postojna, 30. marca 1973
Predsednik MIRAN FAJD!GA,1. r.
2.	člen
Stopnje davkov se določijo s tem odlokom.
3.	člen
Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi vsi zavezanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo.
Knjigo prejemkov in izdatkov pa so dolžni voditi tudi obrtniki naslednjih, strok: avtomehaniki, kleparji, ključavničarji, precizni mehaniki, elektroinstalatcrji, elektromehaniki, mizarji, zidarji in fasaderji, soboslikarji in pleskarji, pečarji, polagalci ploščic in podov, vodovodni inštalaterji ter stalaterji za plinsko napeljavo in kanalizacijo.
H. Vrste davkov
4.	člen
Vrsta občinskih davkov, ki se plačujejo po tem odloku, so:
gt. 6 — 31. marca 1073
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravijanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravijanja inte-iektuainih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav;
6.	davek na dohodke od premoženja;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
!!!. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
5.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne predpiše.
S posebnim odlokom sc predpiše prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za vzgojo in izobraževanje.
6.	člen
Na podlagi pavšalne osnove sc obračunava in plačuje prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za vzgojo in izobraževanje od mesečnih osnov za naslednje kategorije dohodkov:
mesečna pavšalna osnova dinarjev
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	500
2.	od osebnih dohodkov, zaposlenih pri krajevni skupnosti	600
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih,
zavodih, zadrugah in drugih organizacijah	500
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih
planinskih društev	400
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov
pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	300
!V. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
7.	člen
Območje občine sc glede plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davka iz kmetijstva) razvrsti v naslednje skupine katastrskih občin:
!!!. skupina zajema naslednje katastrske občine: Avber, Dutovlje, Kazlje, Komen, Križ, Sežana, Sveto, Tomaj in Utovlje.
!V/A skupina zajema naslednje katastrske občine: Brje pri Komnu, Dane pri Divači, Divača, Dolenje Ležeče, Dolenja vas, t amlje, Krzelj, Gabrče, Gabrje, Gomjc Vreme, Hruševica, Hrpelje, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kopriva, Krajna vas, Lokev, Mali dol, Merče, Naklo, Ocizla, Pliskovica, Potoče, Povir, Prešnica, Rodik, Skopo, Senožeče, Škofije, Škrbina, Štorje, Tomačevica, Veliki dol, Voglje, Volčji grad, Vremski Britof ter naselja Čehovini, Trcbižani, Večkoti in Orlek.
!V/B skupina zajema naslednje katastrske občine: Brestovica, Gabrovica, Gorjansko, Ivanji grad, Obrov, Senadole, Štanjel ter vasi Brje pri Komnu, Kregoliščc, Škofi in Otošče.
!V/C skupina zajema naslednje katastrske občine: Artvižc, Barka, Bazovica, Brezovica, Draga, Golac, Gradišče, Griže, Gročana, Gropada. Hotična, Javorje, Kovčicc, Kozjane, Laže, Markovščina, Materija, Misličc, Podgrad pri Vremah, Podgorje, Poljane, Rakitovec, Ritomeče. Slivje, Štjak, Tatre, Trebče, Vareje, Vatovlje, Veliko polje, Veliki Repen, Zazid in vas Gornje Ležeče.
Ne dede na dotočbe drugega odstavka tega člena se ne plača davek iz osebnega dohodka od tesa kategorije C (drv), dotočenega za pox*.
9.	Člen
Zavezanci iz IV/C skupine so oproščeni davka, če njihov skupni tetni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 5.000 dinarjev.
10.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo giavni poktic in viagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ati v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava ob nasled-njih pogojih:
—	če preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglašata kmetijska organizacija v občini in občinski organ, pristojen za kmetijstvo, in ki je v skladu z načrtom razvoja kmetijstva v občini;
-	če preuredijo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša občinska turistična organizacija.
Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v te namene ned 5.000 dinarjev, in sicer:
a)	enkratna olajšava v višini 75 % letnega davka, če znaša investicija od 5.000 do 30.000 dinarjev;
b)	dvakratna olajšava v višini 75 % letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 dinarjev;	'
c)	dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 dinarjev.
Pravico do davčne olajšave po tem členu uveljavlja davčni zavezanec s pismeno vlogo ter z računi in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje namembnost in višino vloženih sredstev. Olajšavo je mogoče uveljaviti do konca koledarskega leta, v katerem je bila izvršena investicija.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava, ki znaša:
a)	za enega otroka v odmemem letu do 500 dinarjev;
b)	za dva ali več otrok v odmemem letu do 1000 dinarjev.
Davčna uprava olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba predložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, daje zahtevek vložen do konca koledarskega leta, v katerem je bil posamezni letnik zaključen.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo nad 500 dinarjev mesečno, se olajšava po tem členu ne prizna.
12.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
13.	člen
Za zemljišče v obmejnem pasu, katerega izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, sc davekiz osebnega dohodka iz kmetijstva obračunava in plačuje po znižanem katastrskem dohodku.
Upravni organ, pristojen za odmero, oceni za koliko je katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka nižji zaradi omejitev.
8.	člen
Davek iz kmetijstva sc obračunava in plačuje:
1.	v !!!. skupini 20 %
2.	v !V/A skupini 10 %
3.	v!V/Bskupini3%
4.	v 1V/C skupini se ne plačuje občinski davek iz kmetijstva.
Od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 10 %.
14.	člen
Davek od kmetijstva sc odmerja zavezancem po stopnji, kije s tem odlokom določena za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
V primeru, da ima posamezni zavezanec vsa zemljišča v drugi kata-strsk) občim kot je njegovo stalno prebivališče, se davek od kmetijstva odmeri po stopnji, ki je predpisana za zemljišča v katastrski občini, kjer se nahajajo zemljišča.
§t. 6 — 31 marca 1973
-URADNE OBJAVE«
69
v. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravijanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
15.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) se odmerja in plačuje:
-	po dejanskem dohodku;
-	v pavšalnem letnem znesku;
-	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
16.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 11,6 %.
Davčni zavezanci, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo še davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
Osnova v dinarjih				stopnja v %
nad	10.000			*25
10.000	20.000			27
20.000	30.000			29
30.000	40.000			31
40.000	50.000			33
50.000	60.000			35
60.000	70.000			37
70.000	80.000			39
80.000	90.000			41
90.000	100.000			43
100.000				45
		17. člen		*
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poleg davka po stopnji 11,6 % še poseben občinski davek po stopnji 20 %.
18.	člen
Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke obrti, razen za mesarstvo in avtoprevozništvo.
19.	člen
Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih občanov se prizna davčnim zavezancem naslednjih obrtnih strok:
1.	v obrtnih storitvenih dejavnostih: brivci, frizerji, čevljarji, dimnikarji, kolarji, kovači, kozmetičarji, mlatilničarji, mlinarji, pletilje, šivilje in tapetniki, če niso izpolnjeni pogoji za davčno olajšavo po 2. točki tega člena - za 20 %.
2.	na novo ustanovljene obrti, če opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane - v prvem letu - za 50 %,
- v drugem letu - za 25 % - v tretjem letu — za 10 %,
3.	Na novo odprte proizvodne in gradbeno obrtne dejavnosti, razen gradbene mehanizacije:
^ - v prvem letu - za 25 % - v drugem letu - za 10 %.
4.	Za nove gostilne restavracijskega tipa s celodnevno toplo hrano:
* v prvem letu - za 25 % - v drugem letu - **a 10 %.
Olajšave po 2., 3. in 4. točki tega člena se priznajo le obrtnikom, ki s svojim poslovanjem začnejo popolnoma na novo to je, da niso že Prej vršili take obrti.
20.	člen*
Pri odmeri davka od samostojnega opravljanja gostinske dejavnosti se zavezancem, ki vlagajo sredstva za izgradnjo ali obnovo poslovnih Prostorov ter za nabavo opreme, katere vrednost presega 5.000 dinarjev, njihov dohodek (odmerna osnova) pa ne presega osebnega dohodka visokokvalificiranega gostinskega delavca, določenega z družbenim dogovorom, odmerjeni davek v prvem letu odpiše v višini 100 %, v drugem letu pa v višini 50 %.
Clede uveljavljanja davčne olajšave po tem členu se uporablja določba zadnjega odstavka 10. člena tega odloka.
21.	člen	,	-
Olajšava	po	19.	in	20. členu tega odloka sc prizna samo za	odmer-
jeni davek po občinski stopnji.
22.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo storitvene dejavnosti, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
23.	člen	.	t
Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku mora davčni	organ upoštevati:	;	:
-	deficitarnost dejavnosti,
-	akumulativnost dejavnosti,
-	opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora,
-	kraj poslovanja,
-	starost in zdravstveno stanje zavezanca.
24.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) plačujejo občani za posamezne vire dohodkov po naslednjih stopnjah:
Viri dohodkov
1.	od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu
2.	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov
3.	od provizj zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno
5.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči
8.	od dohodkov, doseženih z opravljanje! postranskih kmetijskih dejavnosti
9.	od dohodkov, doseženih s tovorjenjem in vlačenjem lesa
10.	od delavcev, ki priložnostno oprav-
ljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije	.
11.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem
' del po pogodbi o delu, sklenjeni v
skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka
12.	od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del,
ki ne štejejo za izvirnike
13.	od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov
14.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev
stopnja v
! . *
,ru-:
C'
-ti
10
20
20
20
20
!-<-
25
20
10
20
20
20
20
20
Davka od dohodkov po 8. točki tega člena ne plačujejo kmetje, ki opravljajo prevoz mleka do zbiralnih postaj.
VI. Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
'
25.	čten
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) se odmerja in plačuje:
70
URADNE OBJAVE«
gt. 6 — 31. marca 1073
-	po dejanskem dohodku
-	v pavšalnem letnem znesku
-	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
26.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku, se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 11,6 %.
Davčni zavezanci, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo še davek iz intelektualnih storitev, od davčnih osnov in progresivnih stopnjah iz drugega odstavka 16. Člena tega odloka.
27.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poleg davka po stopnji 11,6 % še poseben občinski davek po stopnji 20 %.
28.	člen
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki letno ne dosegajo
25.000	dinatjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora upoštevati merila iz 23. člena tega odloka.
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi duhovnikom in cerkvam.
29.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 20 %.
VH. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
30.	Člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) se obračunava in plačuje po stopnji 5 %.
Izjemoma od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % od osebnih dohodkov iz avtorskih pravic:
1.	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedi, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, znaša stopnja občinskega davka iz avtorskih pravic 5 %.
Davek iz avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
VIH. Davek na dohodke od premoženja
31.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev nad 10.000
10.000	20.000
20.000	30.000
30.000	40.000
40.000	50.000
50.000	60.000
60.000
32.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Od dohodkov prodaje premičnin se ta davek ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 dinarjev.
33.	člen
Dohodki od premoženja doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjšajo za stroške vzdrževanja, upravljanja ter enoletne amortizacije in sicer:
1.	za stanovanjske prostore 50 % od prejete stanarine;
2.	za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine.
34.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob se stroški priznajo v višini 60 %.
Davek od premoženja sc ne piačuje, če letni dohodki doseženi z oddajanjem opremljenih sob ne presegajo 1.000 dinarjev.
Davčnim zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko turistične a!i družbene gostinske organizacije, se pri odmeri davka prizna posebna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka.
Pogoj za uveljavitev olajšave po tretjem odstavku tega člena je, da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo organizacije, preko katere je oddajal opremljene sobe.
IX. Davek od premoženja
35.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavb.
Davek od premoženja plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb v Danah pri Sežani, Divači, Dutovljah, Hrpeljah, Kozini, Komnu, Križu, Lokvi, Senožečah, Sežani, Šmarjah pri Sežani, Štorjah in Tomaju.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena plačujejo lastniki in uživalci stavb, ki se uporabljajo samo za oddih ali počitek (počitniške hiše ali podobno), davek od premoženja na celotnem območju občine.
Poleg oprostitev po določbah zakona o davku občanov, zavezanci za davek od premoženja po drugem odstavku tega člena ne plačujejo davka od kmetijskih stanovanjskih stavb pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
36.	člen
Osnova za odmero davka od premoženja je trikratni znesek ugotovljene stanarinske vrednosti stanovanja, ocenjenega v letu 1960, dokler za stanovanjske zadeve pristojni organ občinske skupščine ne ponovno določi stanarinske vrednosti po enakih merilih in kriterijih, kot se določajo stanarine v družbenih najemnih stanovanjih.
37.	člen
Davek od premoženja na posest, stavb, dele stavb, stanovanj in garaž se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
-	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž	20 %
-	od poslovnih prostorov	25 %
-	od počitniških hiš	50 %
X.	Davek na dpbitke od iger na srečo
38.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo sc plačuje po stopnji 10 %.
XI.	Postopek za odmero in pobiranje davkov
39.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za od-
stopnja v % 20 25 30 35 40 45 50
[URADNE OBJAVE«
7!

j^31. marca 1973
,,o davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z (.nom drugače dotočeno.
40.	člen
Občani so doižni na javni poziv občinske skupščine predioziti ko-siii za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premolit! in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi -dsebojnega dogovora občin škili skupščin.
41.	člen
0 odpisu davka zaradi neizterljivosti, v primeru, da bi se z izterjavo ivilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih drugih članov, ali o tem, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo itavne pravice na zavezančevi nepremičnini, odloča na obrazložen 'd!og davčnega organa svet za finance.
42.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahte-ti od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne mere.	,
43.	člen
Preden izda pristojni organ dovoljenje za opravljanje zasebne go-nske dejavnosti, mora zahtevati od občana, ki tako dovoljenje iteva, poleg drugih pogojev še pismeno izjavo najmanj enega roka, s katero ta prevzame poroštvo za obveznosti iz naslova pri-ivkov in davkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz rezančevega premoženja.
Za obrtna dovoljenja pristojni organ ocenjuje poroštvene izjave v klasju z davčnim organom občine. Šteje sc. da je poroštvena izjava rejemljiva, če da porok v zastavo premoženje ali take stalne vire hodkov, ki jamčijo izterljivost zavezančevega dolga najdalj v enem uod dneva brezuspešnega poizkusa prisilne izterjave z zavezanče-p premoženja.
44.	člen
V primeru, da občan, ki prosi za izdajo obrtnega dovoljenja, doze, da ima nepremično premoženje v vrednosti, ki ustreza najmanj ema ietnima odmerama, ki ju oceni davčni organ, ni potrebna roštvena izjava po 43. členu tega odloka. Če to premoženje kas-jc odtujt, zahteva davčni organ poroštveno izjavo v smislu prvega stavka 43. člena tega odloka.
45.	člen
Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo vkaali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjimi goji:
a)	čc zavezanec dokaže, da je njegova plačana realizacija za 20 % več nižja od fakturirane realizacije za preteklo leto;
b)	čc zavezanec dokaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi 'Sledic elementarnih nezgod ali da je utrpel požar na stanovanjskem gospodarskem poslopju;
c)	če zavezanec dokaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno srečo kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več 't hi mesece.
Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga, se ne zara-'navajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih 'ločenih z odločbo o odlogu ali obročnem plačevanju davčnega 'Iga.
Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga sc lahko 'voli največ za dobo enega leta.
XH. Predhodne in končne določbe
46.	člen
Zavezancem, ki jim je bila po določbah 14. člena odloka o prispeven davkih občanov (Uradne objave, št. 24/69. 10/70 in 5/71) 'znana posebna davčna olajšava, ta pravica ne preneha do roka, do teregajim je bila priznana.
47.	člen
^ dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih 'Canov (Uradne objave, št. 5/72).
48.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 422-7/73-5 Sežana, 30. marca 1973
Predsednik RUD! KODRIČ, 1. r.
Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) ter 119. člena statuta občine Sežana, je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRISPEVKU ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE
1.	člen
Občani plačujejo prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za vzgojo in izobraževanje.
Glede osnov in oprostitev prispevka iz prvega odstavka tega člena sc uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, ki se nanašajo na davek od osebnega dohodka i/ delovnega razmerja.
2.	člen
Stopnja prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za vzgojo in izobraževanje je proporcionalna in /naša 5.5 %.
3.	člen
Prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za vzgojo in izobraževanje sc obračunava in plačuje od pavšalnih osnov za tiste kategorije dohodkov, ki so določene v 6. členu odloka o davkih občanov.
4.	člen
Sredstva, ki se zberejo za financiranje vzgoje in izobraževanja po tem odloku, sme temeljna izobraževalna skupnost Sežana v 1. 1973 uporabiti največ do zneska 12,670.000 dinarjev.
5.	člen
Sredstva, ki sc bodo zbrala nad zneskom določenim v 4. členu tega odloka, se odvedejo v rezervni sklad Temeljne izobraževalne skupnosti Sežana.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 402-7/67-3
Sežana, 30. marca 1973
Predsednik RUDI KODRIČ, 1. r.
Na podlagi 47. člena zakona 0\financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1973
1. člen
Občinski proračun za leto 1973 obsega
—	dohodke v znesku
—	razporejene dohodke v znesku
—	neraznoreiene dohodke v znesku
dinarjev
17.191.258
17.181.258 10.000
72
URADNE OB J AVB"
St. H — 3!,
2. člen
Rezervnemu skiadu občine Sežana pripada ! % vseh proračunskih dohodkov.
3.	čicn
Upravnemu organu skupščine občine Sežana pripadajo po!eg razporejenih sredstev v proračunu tudi vsi dohodki, kijih upravni organ ustvari s svojo dejavnostjo.
4.	čicn
Svet za finance skupščine občine Sežana je poobiaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premaio predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoijujc izpiačiia za nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve. O tem je svet doižan naknadno poročati skupščini občine Sežana.
5.	čien
Pregied dohodkov in izdatkov proračuna za ieto 1973 in njihova razporeditev sta zajeti v biianci in v posebnem deiu občinskega proračuna za ieto 1973, ki sta sestavni dei tega odioka.
6.	č!en
Ta odiok začne veijati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabi ja pa se od i. januarja 1973 dalje.
Št.: 400-9/72
Seždna, 30. marca !973
Predsednik RUDI KODRIČ, i. r.
PR KOLE D
DOHODKOV !N RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNSKiH SREDSTEV ZA LETO !%
Vrsta
doh.
oz.
razp.		Znesel;
doh.	Dohodki	tlinatjgy
1	Davki iz osebnega dohodka	4,578.,
2	Davki	9.700.,
3	Takse	2.200.1
5	Prispevek za uporabo mcst.zemij.	300.1
6	Dohodki organov in razni drugi	
	dohodki	200.)
7	Dopoinilna sredstva	'87.)
9	Prenesena sredstva	26.;
	Skupaj	*7.19].;
Namen		
giavni	Razpored dohodkov	
03	Znanstveno kuiturno prost. dej.	'.053.1
04	Sociaino skrbstvo	3.803.)
05	Zdravstveno varstvo	',047.(
06	Komunalna dejavnost	076.6
07	Deio državnih organov	6.933.5
11	Prispevek za uporabo mest. zemij.	300.8
12	Deio krajevnih skupnosti	700.6
13	Dejavnost družb, poiitičnih	
	org. in društev	883.5
14	Negospodarske investicije	76I.0
18	Prorač. obvezn. iz prej. iet	430.0
18	Viaganje v rez. skiad	'70.il
19	Nerazporejena sredstva	'0.0
	Skupaj razpored dohodkov	!7.t9l.i!