Poštnina plačana ▼ gotovini. Izhaja vsak petek. SLOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana*, 17. februarja 1939. pmifr r Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Za narodno manjšino bi nas hotel razglasiti Neki jugosloven Alfonz Hribar je iz- dal pred kratkim knjižico o »Jugoslovenski politiki in hrvaškem vprašanju«. Jugoslavijo hoče razdeliti na tri velike banovine, te pa spet na županije — misel, ki je sicer v celoti in v načelu pravilna, pa tudi ničkaj nova. Če pa se je kdo razveselil, da se je vendar pri jugoslo venili že kdaj utrlo pot tisto pravo spoznanje, ki izključuje sleherni hegemonizem ne samo zaradi načela, ampak tudi zato, ker bi bil zoper bistvo nastanka in obstoja naše države, ta se moti. Pustimo olb strani vprašanje, če se bodo Hrvatje res komurkoli na ljubo odrekli svoji ijekavščini itn sprejeli srbsko ekavščino, dovolj bo če samo omenimo, da imenuje Hribar ta jezik jugoslovenski jezik, pa bo vsak takoj slišal, koliko bije jugoslovenska ura. Toda Hribar gre, potem, ko je Hrvatom predpisal ekavsko j u gos lov enšči n o, še precej dalije. Kajti predpisati jo hoče tudi nam Slovencem. Za zdaj je še sicer toliko milosten, da bi po njegovem Slovenci v Sloveniji med seboj in pri svojih uradih smeli rabiti slovenščino. Toda v dopisovanju s Hrvaško ali Srbijo in z osrednjimi oblastmi bi pa po njegovem morali govoriti im pisati Slovenci samo jugoslovenski, to se pravi srbski. Z drugim besedami: Slovenci bi naj postali po tem najnovejšem ju go sloveni kem razodetju manjšina £ dfžavi, ki so se ji sami iz lastne, svobodne volje pridružili in jo pomagali ustvariti, manjšina torej v svoji lastni državi. In niti z osrednjimi uradi ne bi mro P°znati’ ktlor tudi jezika na-tga ljudstva dobro ne pozna. 7£rol;° i8 Vs®ga druigega govorijo torej tudi že ni naukVarni FaZ g‘ Z°Per ta HribarJev edinstve- spričui^^if11!^ -na-* pokažemo še na nekaj, kar spreobrnil t resnici*6- zastonj-se juigosloven Hribar ’ k resnici in pravici. Ko govori namreč naj bi Sp PrisPeTkl}][ zo osrednja oblastva, pravi, vrši ne ^ obsega po- na davSa^?nt upoštevala tudi njih- ha ustavi? £^ars,kd° oib tej pripombi ne Skriva Dn’ slutil, knj se skriva za njo. renska Xnf,^rnjo d^Ja^ko v*a tista jugoslo centjalrstiena miselnost, ki ni dala, da bi bilo že kedaj pri nas prišlo do enakopravnosti, ki je naredila, da je ravno Slovenija tako preobremenjena. Kajti kdo bo odločal, kakšna je na primer davčna moč Slovenije? Gotovo isti in na isti način, kakor doslej, saj so nam vendar tudi doslej zmeraj zatrjevali, da so javne dajatve razdeljene in določene po davčni moči. Verno pa in še bolj čuiimo, s kakšno mero se je merila naša davčna moč. Ne, dragi g. Alfonz, na take raztegljive prikazni ne pojdemo več! Preveč so nas že doslej veljale. G. Alfonzu Hribarju pa priporočamo, naj se začne ukvarjati s koristnejšimi zadevami, kajti kdor niti sedaj, po dvajsetih letih, ni sprevidel, v čem je zlo, ta pač za politiko nima pogleda. Socialno-medicinski krožek > 1 udi naša univerza mora prispevati svoj delež — zlasti z uvajanjem akademske mladi-ine v spoznavanje naše zemlje in našega človeka ... Naše zdravnike, tehnike, arhitekte čaka hvaležno delo pri velikopoteznem ozdravljanju slovenske vasi...« (Slovenija, 10. februarja 1939.) Gotovo je silno važna ugotovitev, ki jo z zgoraj navedenimi mislimi ugotavlja avtor članka »Ali so biološke osnove slovenstva ogražane?« iin brez dvoma bo treba misliti mnogo na akcijo v tej smeri, kajti vse dogajanje v slovenskem prostoru zahteva načrtnega dela v smeri »ozdravljanja slou venske vasi«. In čisto pravilna — celo najvažnejša — je misel, da mora tu slovenska univerza prispevati svoj delež, kajti le s takšnim delom, ki bo nepretrgoma posegalo v življenje naroda in slovenskega ljudstva, ki 1k> stalo nepretrgoma v stiku z dogajanjem v slovenskem življenjskem prostoru, bo lahko slovenska univerza dokazala svoj »raison d’etre«. Čudovito važno na vse strani je to ozemlje, ki ga Slovenci naseljujemo in vedno bolj in bolj prihaja do izraza važno spoznanje, da bo mogoče ob najrazličnejših vplivih na dogajanje v tem prostoru in na tej plati zemlje, kjer se križajo najvažnejše poti Evrope, vztrajati le, če bomo postavili na to zeml jo in v te razmere zdravo, pa tudi fizično odporno ljudstvo. In tudi v tej smeri bo brez dvoma treba začeti z delom, ga organizirati po čisto določenem sestavu, da bo prinašalo sadove in da se ne bo izgubljalo tako, kakor se je izgubljalo doslej v malostih, kjer tudi nekatera velika dela posameznikov niso prav nič mogla izboljšati položaja. M iSl ovene i prav za prav svojega položaja niti ne poznamo! Govorimo sicer mnogo o vseh mogočih stvareh, tudi pišemo in ugotavljamo — toda nekega pregleda, ki J) j objel ves slovenski narodnostni položaj, nimamo. In tako riam prav malo koristijo važne ugotovitve, ki so jih postavili nekateri posamezniki, kajti vse to se počasi izgublja in izginja iz spomina veliki večini ljudi. Delo bo brez dvoma moralo biti zgrajeno vsaj približno v tem smislu, kakor ga je začel »Social no-eko-nomski institut«. Vendar se pa. ne bo smelo drobiti na posamezne klube, društva, institute itd. — temveč bo moralo biti nujno med seboj trdno povezano, moralo se bo medsebojno v vseh smereh podpirati, da se ne bodo moči po neptrebnem izgubljale. Kakor povsod drugje, prav tako vlada tudi precejšnja zmeda v socialno-mcdicinskem pogledu. Gotovo naprave, kakor so »Higijenski zavod«, »Okrožni urad za zavarovanje delavcev«, »Proti-tuberkulozna zveza« itd. vršijo tukaj veliko delo in so marsikaj že storile, toda nekega splošnega prereza skozi socialuo-medicinske razmere v Slo- veniji prav za prav še nimamo. Imamo nekatere odlomke, ki so pa razmetani, sam ne vem kje vse, in prav zato zelo malo koristijo. Sploh moremo pri nas najti veliko kopico najrazličnejših faktr-jev, ki stopajo na najrazličnejših področjih v akcijo, pa ventlar manjka tu nekega skupnega dela, ki bi akcijo posameznih naprav med seboj podpiralo in jo dopolnjevalo, da bi bila bolj izdatna in učinkovita. In tudi v socialno-medicinskem oziru je pri nas na Slovenskem prav tako. »Društvo medicincev« je organiziralo svoj »so-c i a 1 no-med i ci nsk i krožek«, ki si je nadel nalogo, do podrobnosti na podlagi že zbranega materiala in z materialom, ki ga je še treba za posamezne predele in oizire zbrati, ugotoviti socialno-medi-cinsko, t. j. zdravstveno stanje slovenskega ljudstva in na podlagi teli ugotovitev usmeriti delo svojih sodelavcev tja, kjer so potrebe največje in kjer je akcija najbolj nujna. V ta namen bo treba brez dvoma naravnost izšolati kader medicincev bodočih mladih zdravnikov, ki bodo posvetili vse svoje moči in znanje delu na terenu samem in ki bodo skušali splošno zdravniško akcijo organizirati v,nujno potrebnem skupnostnem sodelovanju. Nikakor noče in po svojem delovnem načrtu ne more biti ta krožek slovenskih medicincev kakšna konkurenčna skupnost kateri koli slovenski zdravstveni napravi. Prav obratno — socialno-medicinski krožek in predvsem njegovi sodelavci naj bodo prav tisti, ki bodo iz razmer v svojih domačih krajih ali delovnih predelih spoznali najnujnejše potrebe, z vsemi svojimi močmi, razpoložljivim materialom in znanjem opozarjali na te potrebe zdravstvene naprave in jim pri njihovi akciji pomagali, z njimi vedno sodelovali in tako skušali dejansko združevati akcijo posameznih naprav v bolj učinkovito skupnostno akcijo, ki je danes pri dviganju zdravstvene ravni naše vasi in sploh, slovenskega ljudstva nujno potrebna. V ta namen bodo skušali sodelavci socialno-medicinskega krožka delovati in zidati v dvojni smeri: individualni, ki naj preko vsakega posameznega sodelavca krožka nepretrgoma oistaja v stiku s terenom, ugotavlja tamkaj stanje, razmere in potrebe, in potem na vse to opozarja merodajne faktorje; — in kolektivnim, ki naj to skupnost mladih slovenskih medicincev neprestano seznanja z vsemi jnogočostmi in načini akci je in sodelovanja z drugimi, jo vzgaja in usmerja na teren, k delu med ljudmi. Z voljo mladih ljudi, ki hočejo v tej smeri delati in pomagati in sodelovanjem vseli socialno-medicinskih naprav, strokovnjakov in l judi, ki so že pri delu — bo gotovo mogoče marsikaj v tej smeri storiti in doseči! Tako bo treb aorganizirati in začeti z delom še v vseh drugih smereh. Delo pa ne bo smelo biti razbito, temveč organizirano in povezano med seboj! mkv. O nalogah nove vlade »Obzor« od 14. t. m. se ukvarja z državnim preračunom za leto 1939-40. Predlog novega preračuna se izdeluje po navadi okoli tri mesece. V lada pravi, da zato ne bo mogla spremeniti njegovih osnov, vendar pa bo lahko izvršila nekaj sprememb. Te bodo najbrž zniažle predlagani povišek 700 milijonov in s tem omogočila, da ge ne zvišajo davki, česar bi gospodarstvo ne preneslo več. Dalje pravi »Obzor«: ,Q,Q/,n Vlada pa lahko s preračunskim zakonom za 1939/ A : •ce.^rokamce, vsakovrstno damsko iri li robci, brisače, ščetke, v /V krojaške in šiviljska^potrebščine kupite n a j u g o^^ n e j e p r i Heietim, ob vodi, blizu Prešernovega spomenika . . I rejlanje vlacle so sestavno zapostavljale tako ime-novaine prečamslke kraju Na opravičene očitke iz prečanskih ikrajev so se prejšnje vlade umilkale stvarnemu odgovoru ali pa trdile, da je treba obnoviti, kar je bilo razdejanega v Srbiji za časa vojne. Nihče pa ni ugovarjal, da se naj ne bi obnovilo to, Ikar je bilo v Srbiji razdejano niti da se s tem delom nadaljuje. 'Prav tako ne ugovarja nihče, da se Srbija enakomerno divguje. Toda prejšnjim vladam na bilo to dovolj. Vodile so v prvi vrsti politiko zapostavljanja tako imenovanih prečanskih krajev. Ta finančno-gosipodars’ka politika prejšnjih vladavin se je kazala na vseh poljih državne dejavnosti. Dovolj je, če opozorimo na politiko graditve železniških prog. Prav tako je jasen primer finančino-gospodarske politike prejšnjih vladavin postavljanje državnih stavb, naprava cest, pomoč zadrugam itd. Treba se je spomniti tudi politike prejšnjih vladavin nasproti zidavi naših pristanišč. Šele v zadnjem času se je začelo polagoma z delom v posameznih naših pristanih, ali to ni dovolj za njihne potrebe. Graditev cestne mreže v prečanskih krajih je zmeraj še samo želja. Nič boljša ni bila politika prejšnjih vladavin pri javnih stavbah. Sploh se je vodila na vseh poljih finančnega in gospodarskega življenja sestavno politika neenakosti. Prejšnje vladavine so v praksi često zele še tisto malo denarja, kar ga je bilo predvide-ega za investicije v iprečanslkih krajih. Po navadi sip to delali talko, da za postavitev posameznih staivb oni bilo rednih kreditov, ali pa so ga dajali v tako nezadostnih obrokih, da je trajalo delo leta, ko bi se lahko izvršilo v kratkem času. V tem pogledu imamo primere, ki so naravnost neverjetni. Imamo na primer objekte, ki se delajo že leta, pa se ne morejo končati, čeprav je potrebno iza to samo eden do dva milijona dinarjev. A imamo tudi primere, iko se predvideni objelkt ni mogel dovršiti, ker ni bilo za to niti nekaj sto tisoč dinarjev kredita. V istem času pa so bile na razpolago desetine in tudi stotine milijonov dinarjev za druge, često luksuzne objekte, ki niso bili neizogibno potrebni in se je moglo z njihino postavitvijo vsekakor počakati. Treba je omeniti tudi to, da so se tratili veliki zneski za lulksuzne objekte, medtem iko ni bilo kredita za neizogibne potrebe širokih ljudskih slojev........... o se gleda finančno-gospodarska politika prejšnjih vladavin, se vsiljuje sklep, da jo je treba korenito spremeniti. Najprej je 'treba začeti z novo politiko investicij, rednih in izvenrednih izdatkov v prečanskih Ikrajih in jo izvajati na podstavi stvarne enakopravnosti. Razen tega je trelba v tem pogledu polagoma popraviti krivice prejšnjih vladavin. Nadalje je treba v prvi vrsti postavljati tiste objekte, ki so splošno koristni in ki bod dvigali ‘življenjsko raven širokih ljudskih slojev. Šele potem, če je dana finančna inogočost, se lahko začne s postavljanjem objektov, katerih Ikoriist je manj neposredna, ali pa zgolj rep r e ze n ta ti vnih p a 1 ač. M ibi k temu dostavili še eno: Tudi pri najboljši volji vlade mora biti nekakšen ključ, po katerem se bodo dajali krediti in vršila javna dela. Sicer se bo lahko zgodilo, da začnejo nekateri tožiti o krivici, s katero se deli denar. Kajti ravno, če se govori o potrebi, je stvar taka, da vsak vidi če že ne samo, pa vsaj v prvi vrsti samo svojo. Pa bo spet po nepotrebnem prekljanja in prerekanja. Zato bo najbolje, da se že kar v začetku postavi načelo, naj se denar za nove investicije porabi v tisti pokrajini, ki ga je plačala kot davek. 1 o načelo je tako preprosto in hkratu tudi tako pravično, da mu ne bo moigel nihče ugovarjati, če noče biti zaznamovan kot zajedavec, ki se hoče okoriščati s tujim delom. Pa tudi pravno tehnično je to načelo najlaže izvesti. Kajti ni treba drugega, ka:kor postaviti ga ni — držati se ga. lu pa tam bo sicer zastokal kak jugosloven o zgubljenem »edinstvu«, pa bo zgubljeno samo njegovo korito. Opazovalec t Papež Pij XI. Dne 10. svečana t. 1. je umrl poglavar 'katoliške Cerkve papež Pij XI. Ko je stopil na čelo Cerkve, je bil ves svet razrvan, poln sovraštva: človeštvo je iskalo novih življenjskih olblik. V takšnem času je poseganje v časovno dogajanje i n krotite v strasti posufmcznrli narodov in ciržciv ter združevanje vernikov v enotno občestvo vkljub vsem razlikam političnih, narodnih, državnih, kulturnih in socialnih prizadevanj nele težavno, temveč tudi tvegano početje. Še bol j težko je pa nastopati med takšnimi stisn javosimi s pozitivnimi navodili. Posebno značilna je njegova okrožnica »Quadraigesiimo anno«, ki obravnava socialno vprašan je in pa okrožnica o družini »Časti connubii«. Ne prva ne druga ne dajeta navodil in concreto in podajata le v svojih osnovah tisti okvir, ki ga narekuje zdrava pamet in ki ga zahteva katoliški nauk. Pi j XI. je bil prepričan mi-roljub in prizadeval se je z vso močjo, da bi bil Evropi ohranjen mir, vedoč, da bi nova svetovna vojna uničila ne le vse kultuirne, ampak tudi nravstvene pridobitve, ki so bile ustvarjene v tolikih stoletjih. Posebno v zadnjih letih je spoznal stisko, ki jo ima človeštvo in človečnost od takoime-novanega državnega totalitarizma na levi in na desni, in se je oidločno postavil na stran osebne svobode, svobode vesti in človečnosti. Ko je na bolmi Siki postelji sestavljal znano okrožnico zoper nacionalizem »Mit brennender Sorge« je odklonil nasvet, da bi to okrožnico sestavil v milejši obliki, kot jo je zasnoval. Ko je sklepal Pi j XI. konkordat z italijansko državo, je zahteval, da država prizna pravice drugih narodov. t. j. Slovencev, Hrvatov in Nemcev v cerkvi, da bi bila ohranjena slovenska služba božja v goriški in tržaški škofiji. S temi zahtevami pa v celoti ni uspel, pa še tisto, kar je prišlo v konkordat poznejše dostikrat ni bilo moglo biti izvršeno. Pri sv. Jakobu v Trstu, v Škednju in v Barkovljah se je Piju XI. posrečilo rešiti slovensko službo božjo. Razmere so povzročile, da je moral v Goirici odstopiti slovenski nadškof dr. Sedej in je bil že po konkordatu prisiljen tudi tržaški škol' dr. Fogar, sicer rojen Furlan, pa pravičen Slovencem in Hrvatom, zapustiti škofovski sedež za čaisa pontifikata Pija XI. Primorski Slovenci so pa še posebno pričakovali od svojega verskega poglavarja, da se bo njegov glas zaradi verske vzgoje v njihovem materinem jeziku tako slišal kakor se je slišal ob razpustu nemških napol verskih orgunizacij v Nemčiji. Dotično ozadje bo dognala zgodovina. Novi položaj Padec vlade dr. Milana Stojadinoviča je po vsej državi olajšal položaj. Kakor vidimo po dnevnikih, ki izhajajo v Zagrebu in Belgradu, se je tehtnica popolnoma prevesila. Seveda se ta sprememba opaža tudi pri nas. Iz mnogih vzrokov jo seveda tako jasno ne vidimo, vendar pa tudi že naši dnevniki polnijo svoje stolpce, o rešitvi hrvaškega vprašanja, neki dnevnik pa se je celo zavzemal za rešitev slovenskega vprašanja. Da se pa pri nas ni jasneje opazila ta zelo važna sprememba v naši notranji politiki, pa je vzrok predvsem — da navedemo enega izmed dovoljenih vzrokov — v tem, da si naša javnost, naši dnevniki in naši politiki še danes po tolikih tragičnih dogodkih naeš notranje politike niso popolnoma na jasnem, da smo Slovenci narod in da je treba iz tega dejstva izvajati vse nasledke, kakor jih izvajajo in so jih iizvajali Srbi in Hrvati. — Še pred nedavnim so naši časnikarji polnili uvodnike — upamo, da tega ne bomo tako kmalu pozabili — s slavospevi o j u go s 1 o v en sk e m narodu ali pa sramežljivem jugoslovanskem ljudstvu. Toda vse to je bila morda le taktika, bo kdo rekel. Toda človeka naravnost v srce zaboli, če prebira uvodnik dr. Kramerja, ki ga je napisal za nedeljsko »Jutro«, v katerem ta politik, ki je znan po svojih ideoloških skokih, tudi v današnjih razmerah meša hote pojme o slovenski narodnosti. Kljub priznavanju hrvaškega vprašanja ta gospod, ki si poleg vsega šteje še velike zasluge pri zmagi nove orientacije v naši državi — še vedno ne more pozabiti »neporušene povezanosti našega celokupnega naroda« in ko mu nazadnje ne kaže drugega, pride do famozne formulacije JNS stališča do narodnosti: Odkrito izpoveefuje slejko-prej (namreč JNS, oziroma Kramer) svojo vero v moč narodne enotnosti, ki je v bistvu vera v usodno povezanost slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda. S to svojo definicijo je dr. Kramer pač dosegel višek svoje miselne akrobacije, slovensko ljudstvo pa je bogatejše še za eno novo' idejo, ki ga Dr. Jos. Regali: Ob dvajsetletnici slovenske „Narodne galerije1' (Nadaljevanje.) Nato bi prišla biedermajerska dvorana, ki bi bila v riizalitni dvorani nad stranskim vhodom i'z Ble>iweisove ceste. Ta oddelek bi bil lahko prav zajemi ji v in bi imel veliko več kvalitet kot prejšnji. Bil bi tudi veliko večji in bi bilo v njem 24 slik. Na razpolago je bilo že leta 1930. pirecej Langusovih in Strojevih stvari in nekaj slik Ce-tinovičevih, Kuhulovih, Henrike Langusove in Marije Terezije Auerspergove. Predlagal sem pa, da naj bi pridobili' še vsaj eno ali dve Langusovi nabožni sliki večjega' formata (navedel sem tudi lastnike), eno večjo Strojevo cerkveno sliko, posebno pa kakšno Tominčevo .nabožno sliko. Nadalje pa tudi že znano Kuhulovo nabožno sliko, kakšno sliko Henrike Langusove, Goldensteinovo Prešernovo podobo in njegovo znano alegorijo. Langusov portret Primičeve [ulije, znano Langusovo žanrsko podobo in pa kakšne Langusove in Strojeve krajinske in žanrske slike. Za ta oddelek — nekaj je v letih po letu 1930. »Narodna galerija« pač spravila skupa j — bi bilo treba dobiti več žanrskih in pa tudi nabožnih slik, zraven kakšne krajine, da ne bi bila slovenska biedermajerska doba zai-stopana po samih portretih. Računal sem, da bi rtUI?^vs.e’ kair fe še * Narod ni galeriji« manjkalo, ^5.000 dinarjev. I ■ *?VMa,,.a. krajinarjev iz srede i9. stoletja bi b. sledi,la biedermajerskeaui oddelka i„ Kela dve okni ob Bledweisovi cesti, bi bila lahko na veliki umetnostni višini. V nji bi bile same krajinske slike in pa resnično dobre. Namenil sem zanjo 34 slik. Bila bi to v veliki večini dela Korošca Marka Pernhartai (Pernata), ki so znana in so znani tudi njih lastniki. Za1 ta oddelek bi ne bilo treba iskati gradiva po neznanih krajih, bilo bi treba le nekaj denarja — računal sem, dla bi zadostovalo 50.000 dinarjev za vse, kar je manjkalo — in spretnih ljudi, ki bi znali z lastniki teh slik pravilno ravnati, da bi jih odistopili. Na raiz-polago jo že bilo 8 Pernhartovih krajin, J Karin-gerjevi krajini, 2 Haynejevi in 3 Pustovrhove. Naštel sem pa po imenu še 14 Pernhartovih in 5 Karingerjevih del, ki bi jih morali še dobiti v roke. Tai oddelek bi bil, če bi prišle vse po meni navedene slike vanj, nekaka oaza v galerijski zbirki starejših umetnin, ker bi se obiskovalec v njem oddahnil od figuralnih stvari prejšnjih časov. Bil bi po svojih tihih krajinskih motivih odpočitek, po baročnem »forte« nekak »piano«. To je pai ne le v glasbi, ampak tudi v slikariji kot v knjištvu potrebno za estetični vtisk celote. Potem bi sledila dvorana Wolfa, Šubicev in njih kroga. Imela bi 3 okna ob Bleiweisovi cesti. Sedaj, ko je bila prirejena že razstava bratov Šubicev, bi se dale mogoče dobiti za ta oddelek še kakšne druge slike., kot sem jih pa jaz zanj namenil v načrtu iz leta 1930. Namenil sem pa za ta oddelek 26 slik. Na razpolago je bilo že nekaj znanih stvari Janeza in Jurija Šubica, ki so last Narodnega muzeja. Predlagal sem, da naj pridobi »Narodna galerija« nekaj večjih cerkvenih slik Janeza Wolfa, ki sem jih navedel po imenu, in nekaj manjših njegovih stvari, ki so znane, dalje pa nekaj del Aleksandra Robleka in Simona Ogrina ter nekaj pokrajin in portretov Edvarda Wolfa. Zahteval sem ,naj se zraven znanih nabožnih in drugih slik ianeza in Jurija Šubica na vsak način poišče ne-aj žanrskih slik, o katerih vemo, da sta jiiJb naslikala in pa da dobimo iz zamejstva vsaj po eno res reprezentativno veliko kompozicijo Janeza in Jurija Šubica. Seveda ta stvar ni tako preprosta, kakor če greš k trgovcu s starinami in kupiš pri njem kakšen star kipec, ki ne veš, od kod' je v resnici. Vendar pai ni nemogoča in bi tudi najbrž no stala toliko denarja, kakor bi se komu na prvi mali zdelo, gotovo pa več truda, ki so ga pa za to poklicani ljudlje dolžni tvegati. Po mojem mnenju tudi znanai razstava del, bratov Šubicev, ki jo je pred nedavnim priredila z velikimi stroški, pa s premajhnim tvarnim uspehom »Narodna galerija«, ni bila za Šubica zadosti reprezentativna. V galerijski zbirki pa, bi moiralo biti vsaj nekaj njunih res reprezentativnih kompozicij. Za pridobitev stvari, ki so za ta oddelek manjkali, sem preračunal 115.000 dinarjev. Zadnji oddelek ob Bleiweiisovi> cesti bi pa naj bila dvorana Petkovška, Ažbeta in drugih, ki bi bila v severnem rizalitu ob Bleiweisovi cesti. V ti dvorani bi viselo 20 slik predimpresionističnih slikarjev. Billa bi tu Petkovskova, Ažbetova, Kobi-iična, Franketova, Germova in Gvajčeva dlela. Veliko tega gradiva je bilo že v »Narodnem muzeju«. Predlagal sem, da bi poiskali še nekaj novih Ažbe-tovih stvari, ki so bile v njegovi zapuščini pa so potem šle deloma v Berlin. Predlagal sem tudi, da naj Ibi pridobili nekaj Kobilčiinih slik, posebno njen znani veliki žanr in pa nekaj tihožitij, in prav tako vsaj po eino Gvajčevo in Germovo boljšo stvar. Za stroške za nove stvari sem vstavil zne- sik 40.000 dinarjev. (Dalje prihodnjič.) Štev, 7. bo mešala in slabila v njegovem narodnem od- P°?Šlovenija« je velikokrat že pozivala slovensko javnost, naj razčisti in pomede s takimi ideo logi. Zdi se nam, da je sedaj zopet prilika— prav oh reševanju hrvaškega vprašanja — naši jugo sloveni še kedaj povedo, kaj so m kako zagova -jajo to svoje smešno stališče db dejstvu, ko se zedinili vsi pomembni politični cimtelji v državi v naziranju, ki naj tvori izhodišče nove di-žavne politike« (hrvaško vprašanje oziroma n rodno vprašanje). Edinstvenost Kakor smo že poročali, so 1'raneo in njegovi generali tako po zasedbi baskovskih kakor sedaj ob zasedbi katalonskih pokrajin, najprej razglasili. da je sedaj konec »separatizma« Baskov in Kataloncev, ki je obstajal v tem, da sta ta1 dva naroda hotela gojiti svoj narodni jezik in svojo omiko. K temu vpraša«ju je zavzel stališče tudi >Popolo di Roma«, eden izmed vodečih italijanskih nacionalističnih listov, in zapisal: Dokler bodo Katalonci in Baski mislili na avtonomijo, dokler bo hotelo biti samostojno vsako ljudstvo, ki govori drugačno narečje od kastiljskega, ne bo v Španiji miru. Samo v pojasnilo nekaj pripomb. Kastiljščina je drugo ime za: španščino. Katalonci so sicer romanski narod, torej sicer jezikovno sorodni Spancem, a v £naki meri tudi Francozom, a seveda kljub temu popolnoma samobiten narod z lastnini jezikom in lastno omiko. Razglašati jih za Špance bi bilo isto, kakor razglašati zaradi jezikovnega sorodstva Italijane za Francoze, Dance za Nemce, Norvežane za Švede, Slovence za Čehe ali Srbe, Poljake za Ruise, pa tako naprej. Še bolj huda pa je zadeval z Baski. Baskovski jezik je namreč nekaj popolnoma samosvojega, niti v indoevropsko jezikovno skupino ne spada. Loči se od španščine bolj kakoir nemščina, ali vsaj toliko kalkor arabščina. Prištevati Baske španskemu narodu bi se torej reklo nekako isto, kakor če bi Francozi razglasili alžjerske Arabce ali Berbere za narodne Francoze, ali Japonci Koreance ali maindžurske Mongole za del japonskega naroda. Nacionalni nauki so pač na vsem svetu nekaj posebnega. Ker so prejšnje španske vlade zatirale samobitnost svojih narodov in pokrajin, zalto v Španiji ni bilo miru, zato je zdrknila Španija od velesile na položaij malopomembne-države. Zato je tudi gotovo, da ne bo miru poslej, čeitudi se bo zaradi pritiska in strahovanja za nekaj časa zdelo, kakor da; je vse mirno. Notranja nezadovoljnosit pa bo slabila Španijo slej ko prej. In dlejstvo, da je zmagal general Franco s tujci, Italijani,, Nemci in Marokanci, nad republikansko, Španijo, bo komaj moglo zvišati njegov ugled med ljudstvom in zagotoviti mir tudi samo za daljšo dobo. Pomen idrijskega živosrebrnega rudnika danes Pod tem naslovom piše »Istrac Idrijski rudnik spada brez dvoma med največje živosrebrne rudnike na svetu in sledi po množini živega srebra takoj živosrelbrnemu rudniku v današnji republikanski Španiji, Almadenu. Z ozirom na dejstvo, da je današnji živosrebrni rudnik tik za fronto »panske državljanske vojne in da je zaradi tega njegova kapaciteta nekoliko paidla, na drugi strani pa se je proizvodnja živega srebra v Idriji v zadnjih letilli izredno dvignila, je Idrija stopila brez dvoma na prvo mesto. Že takoj po svetovni vojni se je ustanovil italijan-sko-špaiiski živosrebrni kartel, ki je takoj imel v svojih rokah naj večja skladišča živega srebra na svetu in ki je imel s tem suvereno oblast nad vsem zivosrebmim trgom sveta. Italija in Španija sta n. pr. v L 1924. proizvedli 82% vsega živega srebra, leta 1927. pa 88%. Pozneje je bila oblast tega kartela omajana, ker ni hotel miti v času največje evropske krize znižati cen živemu srebru. Zaradi tega so pričeli v Združenih državah in v Mehiki znova izkoriščati stare že opuščene živosrebrne rudnike in s tem konkurirati špansko-italijanskeimu kartelu. Produkcija tega je pričela naglo padati, zlasti pa je njegova udeležba na svetovnem trgu postajala vedno manjša. V letu 1929. je znašala še 80%. 1930 se je zmanjšala na 69%, 1931 pa že na 56%. Kartel je bil prisiljen znižati cene, vendair pa si svojega monopolnega položaja ni mogel več osvojiti. Leta 1935. pomeni zadnje leto obstoja špansko-italijanskega živosrebrnega kartela. 1 edaj je bil ta kartel udeležen na svetovnem P8U J* 63%. Leta 1935. je izbruhnila španska držav-jan a vojna> kar{ei se je fec|uj razbil, almadenski zivosri rni rudniki pa so od tedaj ostali stalno v posest! republikanske vlade. Okoli teh rudnikov se vodijo. oz. so se vodile ogorčene borbe, vendar pa se španskim nacionalistom „i posrečilo zavzeti jih. Če bi prisl, .zopet v nacionalistične ,roke, bi almadenski rudnik tvorili zopet tudi za Italijo važno postavko, predvsem pa bi se zopet obnovil stari kartel. Tako vladajo nad zivosrebrnini trgom *Veta trije gospodarji, v ri rUZpO UKaj" kot pOSamezriiki le Z manjšimi uri m lle predstavljajo vec enotnih skupin. Kako se je razvijala od tedaj proizvodnja živega srebra na svetu, v Almadenu, ki je pod vlado republikanske, Španije, se ne ve točno, vsekakoir je njegova proizvodnja padla. V tem stanju je Idrija dobila popolnoma nov pomen in idrijsko živo srebro je stopilo na svetovnem trgu v ospredje. Leta 1934. je znašala proizvodnja 441.000 kg, in je tedaj zabeležila svojo najnižjo točko. V letu 1935. pa zaznamuje proizvodnja že 972.000 kg, ter se dvigne 'leto kasueje za celih 52% na 1,473.000 kg. Leta 1937. pa vnovič za 56%, na 2,305.000 kg. Ta proizvodnja je za 15 % višja ,kot leta 1929., ko je zabeležila do sedaj ta proizvodnja % vse proizvodnje živega srebra. Živosrebrna ruda je, kot vidimo, za Italijo važna postavka v njeni plačilni bilanci, kakor je tudi brez dvoma važna proizvodnja živega srebra v Almadenu za špansko vlado. Idrijski rudnik, ki leži na slovenskem ozemlju, je s tem stopil med prve na svetu in to po zaslugi splošnega mednarodnega položaja, na drugi strani pa po zaslugi italijanske vlade, ki stori vse, da čim bolj izkoristi pod Idrijo skrite podzemeljske zaklade. Kakovost živosrebrne rude v Idriji je poleg tega najbolj priznana in idrijsko živo srebro se najbolj uporablja v raznih medicinskih, tehničnih in drugih delikatnih strokah. Razločna beseda V avtoritairnih državah je vzbudila precej viharja in nemira neka Rooseveltova izjava v prilog demokracij. Roosevelt je sicer tej'izjavi vzel nekaj ostrine, toda šele čez štiri dni, torej precej pozno za take stvari. Kljub temu pa ostane od nepreklicanih besed še zmeraj dovolj, da lahko vsakdo iz njih razbere, katero pot pojde Amerika, kadar pride v Evropi do vojne. V tem pogledu izraža javno mnenje v Zedinjenih državah zelo jas>-no list »New York Herald Tribune«, katerega mir sli so v tem primeru tem pomembne jše, ker je bil zmerom in včalsih celo zelo odločen Rooseveltov nasprotnik. Piše namreč: Naj je predsednik Roosevelt dejal senatorjem na tisti tajni seji kar koli — odločilno je, da je povedal resnico o simpatijah ameriškega ljudstva, in sicer tako hrez ovinkov, da so jo tudi diktatorji razumeli... Ne moremo dovolj cesto ponavljati, da je moč Zedinjenih držav v današnjem svetu prav tako odločilna, kakor v letih 1917. in 1918. Z drugimi besedami: od trenutka, ko bo videl ameriški narod, da gre za njegove življenjske koristi, in ko se bo odločil, da se po tem ravna, je že tudi odločen iuzicl boja. In nihče ne ve tega bolj, kakor diktatorji. Polom Katalonije Tik pred Božičem je Francova vojska začela veliko ofenzivo proti republikanski katalonski vojski, jo v dobrem mesecu porazila, zasedla Barcelono in prodrla prav do državne meje proti Franciji. Vzroki tega poraza so po mnenju strokovnjakov v premoči Francove vojske glede na vojni material kakor tudi glede na vojaške sposobnosti Francovih višjih oficirjev. Katalonska vojska se je po krvavih bojih ob reki Ebru skoraj docela izčrpala in je komaj utegnila z reizer-vami zamašiti svoje izgube^ Poleg tega je vodstvo republikanske vojske pričakovalo ofenzivo nasprotnika v središču fronte ,prav ob Ebru, medtem ko se je Franco poslu,žil manevra in napadel Katalonce na desnem in levem krilu fronte ob Ebru, torej na položajih, kjer republikanci napada niso pričakovali in svoje postojanke tudi manj zavarovali. Napad je uspel, pomagala mu je zlasti materialna pomoč topništva, avtomatskega orožja in zračnih sil in tudi premoč števila. Napak bi bilo, če bi tudi bojnega duha Francovih čet ne upoštevali dovolj, vsaj glede na politično taktiko Kataloncev, o kateri so danes znane podrobnosti, ki dovolj pojasnjujejo vzroke končnega poraza. Neodločnost, ki ni dovolj razumljiva, s katero pa so Katalonci od vsega početka spremljali pod-vzetje generala Franca, premajhna pazljivosi, ki pa je na drugi strani hotela do skrajnosti v prejšnjih mesecih varovati katalonsko armado nedotaknjeno, sta nedvomno rodili nasledke, iki so zda j po več kot dveh letih državljanske vojne privedli do popolnega poloma Katalonije. Zato je verjetno, da je tudi v zadnji, odločilni minuti odreklo vodstvo. Do takega sklepa moramo priti, tudi če upoštevamo tvarno premoč generala Franca, kakor tudi vzbuja začudenje, da se je skoraj msej republikanski armadi posrečil umik na francosko ozemlje, olb vsem pomanjkanju in stalnefn zasledovanju zmagovitega. nasprotnika. Po dosedaj objavljenih poročilih v nemških listih bi bilo dodati vzrokom poraza še tretjega: pomanjkanje živeža in s tem izčrpanost prebivalstva. Naval beguncev iz zasedenih krajev v Barcelono je menda tako narastel, da na obrambo mesta ni bilo misliti, dasi so se pojavile nasprotne vesti, bržčas iz preprostega razloga, da se nasprotnik prisili k počasnejšemu in previdnejšemu prodiranju, kar je le deloma uspelo. Perspektive za špansko državljansko vojno ne morejo biti ne optimistične in ne pesimistične, ker je položaj vedno bolj jasen. Kljub mogoči skrajni in požrtvovalni obrambi oistanka republikanske Španije se konec državljanske vojne bliža morda hitreje, kakor se to že danes da sklepati iz vedenja prizadetih velesil. Beneš Po »Obzoru« posnemamo poročilo o sedanjem razpoloženju v češkoslovaški republiki glede prejšnjega predsednika republike Beneša. Dr. Beneš iz prostovoljnega pregnanstva do sedaj še ni nič odgovril na napade desničarjev v lastni domovini. Glavna vsebina teh napadov je ta, da naj bi bil Beneš osebno odgovoren za polom v Monako-vem; to pa zaradi tega, ker da je vodil zunanjo politiko na diktatorski način in se ni hotel odreči zveze s Francijo in Rusijo. Opiraje se na Društvo narodov je zakrivil zunanje politično stisko, katere žrtev je bila prva republika. Ti napadi se ponavljajo v raznih različicah, četudi so v prejšnjih vladah sodelovale osebnosti, ki danes sodelujejo v vladajoči narodni stranki in bi brez njihovega odobrenja Beneš ne mogel vaditi drugačne zunanje politike, kakršno je. Iz napadov, ki jih v glavnem prinaša »Venkov«, glavno glasilo: vladne stranke, bi se dalo sklepati, da ima bivši predsednik republike še mnogo pripadnikov med češkim narodom, v prvi vrsti 'seveda med uradni-štvom in razumništvom, ki čakajo na njegov povratek. Proti tej propagandi zavzema svoje stališče vladni tisk z opominom, naj narod ne naseda takim vestem. Zakaj Beneš se ne bo nikdar več vrnil! Listi, ki so svoje dni iz vso silo podpirali Beneševo orientacijo, se morajo v danem položaju v tej zadevi zadovoljiti samo s posrednimi opazkami. Napadi na dr. Beneša še niso ponehali. Pojavila se je celo protibenešovska literatura v knjigah in brošurah. V obrambi dr. Beneša se v zadnjem času uveljavlja tisk ameriških Čehov, ki kritizira sedanje razmere na Češkem. Vendar se nekaj časa napadi niso dotikali osebe Beneiševe, ker niso v njegovo osebno poštenje sumili niti največii Beneševi nasprotniki. Toda brali smo, da je eden izmed največjih Beneševih nasprotnikov, ki je nekoč branil fašističnega generala Gajdo, predložil državnemu pravdništvu kazensko ovadbo proti dr. Benešu, v kateri sumniči, da si je bivši predsednik republike svoje premoženje pridobil s korupcijo in podkupnino, brez natančnih podatkov. Ta obtožba se pa uporablja samo v demonstrativne in propagandne namene, in resni politični tisk je ne upošteva. Prav v zadnjem času je priSla vest, da se je dr. Beneš, ki se je dozdaj mudil v Londonu, pre^ selil v Združene države Severne Amerike. Pripravil je za tisk knjigo »Češkoslovaška kriza«, ki bo izšla bržkone v Ameriki. Koliko bo njegova knjiga obramba njegove politike oziroma odkritev mednarodnih diplomatskih trenj, odločitev in porazov, še ni znano. Evropski spori in dejstva Bivši francoski ministrski predsednik razmo-triva v »Gringoire-u« vprašanje sedanje evropske napetosti in mogočosti ob morebitnem sporu. Potem ko je opisal nevarnosti, ki groze miru, navaja: Močnemu ogražanju miru stoje nasproti v njegovo korist tri poroštva. Prvo? V vojni narodov, kjer bodo udeleženi vsi ljudje in vse kapitalije, bo dvojica Fran-cija-Anglija, ki se ji bo prej ali slej pridružila Amerika. Tembolj, ker so priprave boljše, kakor prej. Drugo? Po vesti o drugi Marni bodo celotni poglavarji precej hitreje pognani kaikor nekoč Viljem II. Kajti manj solidni so od starih dinastij. Tretje? Prihodnja vojna, 'krutejša od prve, bo gotovo minirala zmagovalce. Toda preden bodo zmagovalci minirani, bodo bržkone premagane iztrebili. Tako je vprašanje, privedeno na svoje preproste in trajne prvine. Govori in potovanja jih ne bodo dosti spremenila. Dejstva so naši gospodje in izravnujejo mogočosti. Da obdržimo uspeh v rokah, v miru Ikakor v vojni, je dovolj, če jih razumemo in v njihovem smislu vržemo karte. To je stvar dela, moči, miru in zdrave pameti. Razmere v Češko-Slovaški repnbliki V naši javnosti je nekoliko ponehalo zanimanje za novo nastajajoče življenje v bratovski državi Čehov, Slovakov in Ukrajincev. Toda skope novice, ki se tu in ta mpojavliajo po naših dnevnikih, pričajo o težki borbi, ki ga bije to novo življenje v federativno urejeni republiki. — S kako sik ribjo gledajo na zadnje dogodke ameriški Čehi in Slovaki, priča tudi memorandum, ki ga je poslala Zveza češko-slovaških organizacij New-Yorka in okolice predsedniku Haclii, ministrske-lu predsedniku Beranu in zunanjemu ministru Čhvalkovskemu. V tem memorandumu se ameriški Čehi in Slovaki zavzemajo za prijateljske gospodarske, kulturne in politične stike med republiko in Združenimi državami. Obenem pa tudi protestirajo proti 1. omejevanju svobode, državljanskih pravic, kakor tudi kršenju češko-slovaške ustave, 2 proti neupravičeni cenzuri tiska, ker cenzura omogoča neodgovorne napade na osvobodilna dela Masaryka, Štefamka in Benesa, 3. proti razpuščanju političnih, nacionalnih, telovadnih in verskih društev, . . 4. proti, prisilnemu uvajanju srednjeveških I Najboljše šivalne stroje ADLER za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETELIINC LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen klej, ki so zavržene od vsega sveta in vodijo do rasnih, političnih in verskih progonov, 5. proti profaniranju del voditeljev češkega in slovaškega, naroda Ma'saryka, Štefanika in Beneša. V isti spomenici zahtevajo: 1. Spoštovanje osnovnih načel demokratične ustave češko-slovaške države. 2. Ohranjenje čistega spomina pokojnega Ma-saryka in da se njegove slike spet postavijo v službene prostore. Če tega ne morejo storiti, potem pa naj odstranjene slike Masarylka, Štefanika in Beneiša izroče češkoslovaški m organizacijam v Združenih državah, ki jih bodo znale hraniti v časti. 3. Da se naj preneha s protižidovskimi akcijami in izvede zaščita za begunce brez obzira na politično in versko pripadnost. Na koncu te spomenice pa opozarjajo vse predstavnike češko-slovaške države, da bodo ameriški Čehi in Slovaki prisiljeni — če vlada ne bo upoštevala njih zahtev — nastopiti javno proti režimu, kakor so to storili ameriški Nemci. Slovani in Rusija V »Amerikanskem Slovencu« od letošnjega 11. januarja piše j. M. Trunk, po poko,len ju koroški Slovenec in sedaj duhovnik v Združenih državah, poleg drugega tudi tole o sovjetski Rusiji: Rusija taka ali taka. Trenutno gre skozi in po Rusiji za Slovane, katere hoče German požreti. Ravno javljajo, da ima Hitler načrt glede Ukrajine že izgotovljen. Vsaj proti Franciji se je zavaroval, ako je sploh v Francozih še kaj moči. Slovani sami so precej tudi naivni, in ni nemogoče, da so se Ukrajinci dali ujeti v nemške zanke zaradi starega srda do Moskve. Slovanska Rusija ni, toda če pade Rusija pred Hitlerjem, padejo vsi Slovani, in če bi Rusija mogla pokaizati in more pokazati Hitlerju, kje poper raste, so rešeni vsi Slovani; stavim, da dobijo Čehi Sudete nazaj in Slovaki pridejo iz gorkega kurnjaka v lepe, rodovitne planjave, ki so njihove, ne madžarske. K temu .bii mogli dostaviti mi, da je vse to že res, alii vendar samo deloma. Kajti tudi slovanskega vprašanja ni mogoče vzeti iz celotne skupine vprašanj in ga reševati zase. Seveda pa se zmeraj vsako vprašanje rešuje v smislu in smeri, v kateri je bilo postavljeno. Zato ie pa treba več dejavnosti, ne pa fatalistično čakati, kaj bo, če se bo tako zgodilo, in kaj, če bo* drugače. Vsak je pač v prvi vrsti sam svoje sreče kovač. In ker smo doslej to srečo premalo kovali, smo postali nakovalo, na katerem so kovali drugi srečo, a seveda svojo! Nemški list propagira Jugoslavijo Razmere v srednji in jugovzhodni Evropi nagibljejo Nemčijo, da še bolj sledi Bismarckovim naukom s tem, da njegovi oporoki posveča večjo pozornost kot kdaj doslej. Hrepenenje k čim večji zvezi z Vzhodom, četudi bi to terjalo od njih, da bi morali nekoliko zamižati pred zgodovinskimi dejstvi, vedoč, da bi se jim' to nedvomno doibro obrestovalo v bližnji bodočnosti, postaja od dne do dne jasnejše in večje. Kdaj pa kdaj čutimo to težo naravnost vsiljivo tako, da bi se ji radi odtegnili, vendar nam to ni mogoče. In to hrepenenje je rodilo vse mogoče obiske, vse mogoče ljubeznivosti, ki pa vse preveč slone nu — koristnostnem pretehtavanju. Počasno zbliževanje pomeni tod le gospodarsko odvisnostno politiko. Med ta dejanja moremo šteti tudi nainovejše nemško zbliževalno delo, kakor se je pokazalo v novoletni številki nemškega zbornika »Die neue Linie«, kjer se je hotelo pokazati Jugoslavijo kot deželo na bližnjem Vzhodu, ki živi skupaj z veliko Nemčijo in s katero želi biti najlepše povezana ne le v političnem terišču, temveč posebno in — to je za gledanje sodobne Nemčije edino važno in za njeno zunanjo politiko edino odločujoče — na gospodarskem. Tod ne smemo pozabiti, da se Nemčija tako denarno-notranje kakor tudi tržno-zunanje v stiski, da se tudi njeina pričakovanja o spojitvi Avstrije in Sudetije niso spolnila. Vse to sili nemško diplomacijo, da želi zajeti Vzhod za sebe. Zato je prav in dobro, da naše bralce, kolikor ne bi bili že sami opazili, opozorimo na to najnovejše delo nemške politične in gospodarske propagande na bližnjem Vzhodu. Naslovno stran zavzema ženski lik v južni noši v koraku, ob preprogah menda pirotskega izvira, z ozadjem srbske cerkve. Notranjost revije je izpopolnjena s slikami iz naše države, postavljajoč srbske, črnogorske, bosanske, hrvaške na vidna mesta, tam nekje zadaj, na druigotina mesta pa podobi slovenske narodne noše in Bleda, katerega slika je dovolj slaba. Slovenija je zabeležena na dveh, treh mestih. Posebno besedilo nas naravnost ponižujoče ma-lotno omenja. Naša slovenska imena so vodilno pisana nemško, zemljevid, ki naj bi potujočemu Nemcu dopovedal, kako bi z avtom dosegel morje, vodi omenjenega skozi »Marburg«, Zagreb, Beograd; besedilo ostro podčrtava, na več mestih, nemški kulturni krog, naj bi se pričel tam nekje ob Zagrebu, izražujoč se v obliki naselij, v nošah, navadah, celo v stavbenem načinu. Dalje sporoča revija Nemcem, kako močna je kultura nemštva v Kočevju, o jugoslovanski rasi, ki da je nekako zmes armenoitske in nordijske rase (sic!), o posebnostih srbske kuhinje, kateri odmerja naravnost odlično mesto, tako da se čuti, ko da bi hoteli pokazati našo državo kot državo, ki živi tam nekje izven evropskega kulturnega kroga. Da postavimo: tehnično je revija zelo dobra; ne zadeva pa niti malo pravilnosti narodne propagande, ker je preveč tendenčna; bistvenosti kulturnega življenja Slovencev, Hrvatov in Srbov ne upošteva, pač po sedanjem načinu nemške leksi-konske znanosti. Za nas Slovence pa je revija nična zato, ker se v našo duhovnost prav nič ne poglablja, preide našo kulturo, delo in smisel sožitja politične zveze južnoslovanskih narodov. 1 istih nekoliko bežnih pogledov v našo prirodno lepot ne spremeni medlo skorajda omejeno gle-dainje na naše slovensko življenje. Z. A. Pjita lijančevanje francoskih krajev Pri nas je sicer večini gotovo komaj znamo, da je prebivalstvo več alpskih dolin v severnozahodni Italiji francosko. Opa7.il je to kvečjemu kak goro-hodec, ki je z italijanske strani pristopil ali skušal pristopiti na Mont Blanc ali Monte Rotso ali Matterhorn. Ko pa so začeli zahtevati Italijani več francoskih pokrajin zase, češ da je njih prebivalstvo italijansko, je postalo zdajci tudi narodnostno vprašanje ten dolin važno. Kajti po lalškem zgledu so začeli tudi Francozi zahtevati te doline za Francijo. Italijaini so se zato vrgli na italijanizacijo teh krajev. Na zunaj so začeli s poitalijančevanjem imen. Občinski načelniki — od vlade ime:novani! — kakih 50 občin, so na mah zaprosili, dlai dobe njihove občine in doline italijanska imena. Italijanska vlada je seveda tej želji takoj ustregla. Daleč po svetu znano letovišče in izhodišče za na Mont Blanc Courmayeur je na primer prekrščeno v Cormaioire, dolina in vas Valtour-nanche, izhodišče za Matterhorn in Monte Roso, pa v Cervinio. Občini La Thuile pod Malim sv. Bernardom se bo poslej reklo Porta Littoria, Chatil-lon pa se bo imenoval Castiglione-Dora. Vse torej natančno tako, kakor po zasedbi v Primor j u. Mali zapiski Poročilo škofa dr. Srebrniča o naši prosvetni politiki Krški škof dr. Josip Srebrnič je izdal knjižico »Aktualna razjašnjenja u pitanjima našeg vjer-skog života«. Knjižica je tiskana kot rokopis. Zamišljena je kot nekak odgovor na splitsko glasilo JRZ »Država«, ki je v svoji lanski 51. številki zapisala: »Jugoslavija; bo v krogu držav in narodov, ki bodo branili red in krščansko civilizacijo. Vlada dr. Stojadinoviča bo vzdržala vse narodne, gospodarske in socialne ustvarjajoče sile naše države, kakor tudi vse nravstvene sile vseh verskih skupnosti, ki imajo v tej vladi avtoritete, reda in zdravega postopnega socialnega razvoja najmočnejšega in najzanesljivejšega branilca in varuha duhovnih dobrin našega naroda.« Glede na te besedie poroča pisec o konkordatu in navaja vrsto številk, ki se tičejo zlasti jugoslovanske prosvetne politike, raizen tega podaja tudi vsebino nekaterih učnih knjig. Dr. Maček in zajemjstvo K spremembi naše vlade piše »Pariser Tageš-zeitung«: Pravi zmagovalec je ostal Vladimir Maček. Ta odvetnik, ki je postal leta 1929. naslednik umorjenega Radiča v vodstvu hrvaške kmečke stranke in ki je sedel med diktaturo v ječi, iz katere je fb.il osvobojen šele po Aleksandrovi smrti pozimi 1934, ima v hrvaških kmetih ravno tako kakor pri meščanih in mladini brezpogojno vdamo spremstvo, za katero hi ga lahko zavidal vsak diktator, že leta se dbira 90 odstotkov hrvaškega naroda okoli itega vodnika, ki pa zavrača od sebe tudi samo videz »voditeljstva« v diktatorskem smislu. Ta demokratični vodnik ,se ni .šolal pri Hitlerju 111 Mussoliniju, ampak pri Masaryku. Naši dnevniki Bogo Grafenauer piše v novi številki, revije »Dejanje« o slovenskih dnevnikih tole: Glede naj večjega sredstva za Oblikovanje javinega mnenja, dnevnika, ki je tudi v dviganju ali upadanju kulturne ravni vsakega naroda v resnici zelo važen cini tel j, moramo reči, da med Slovenci nimamo nobenega dnevnika, ki bi ga mogli pokazati s spoštovanjem m z resničnim zadovoljstvom. Noben dnevnik nima trdnega stališča, vsi so vodeni po trenutnih oportunističnih vidikih, da bijejo s tem v obraz vsakega poštenega človeka, ki išče v njihovih sodbah kake stanovitnosti. 1 obticna pripadnost teh organov javnega življenja se izraža prav povsod, ponekod celo v kulturnem obzorniku, kjer mora urednik po naročilih od zgoraj zamolčevati kulturne publikacije, ki niso j>naše«. V čem je jedro? Švicarski tednik »Die Weltwoche« piše glede mi spremembo vlade v naši državi: Dr. Maček se je upiral takoj od začetka, da bi imel kaj opraviti s Stojadinovičem. Ker pa ni hotel princ-regent iavel tvegati, da bi izzval razkol države, je bilo prav za prav s tem stališčem dr. Mačka že zapečatena enojadi noviceva usoda. Medtem ko je Stojadinovič preživljal prve januarske tedne v sončnem St. Moritzu, je oživela opozicija tudi v njegovem lastnem kabinetu. -aV 1L : Časi se izpreminjajo Pod tem naslovom poroča »Istra«: V Trstu je pred nekaj leti zgradila zavarovalna družba »Assicurazioni generali« na mestu, kjer so bile prej znane »Čožove kalone«, reprezentančno palačo. Okoli vsega velikanskega poslopja so vklesali napis, da so na tem mestu meščani večkrat odbili naval barbarov (.to je okoličanskih Slovencev), zlasti pa leta 1868. »Assicuraiziloni generalk so bili do pred Ikrat-kim, lahko rečemo, izključno židovsko podjetje in to podjetje^ je z zgornjim napisom javno pokazalo svoje sovraštvo do Slovanov. Ironija usode je hotela, da je prav v tej palači ibil na vratih inekega bara izobešeno opozorilo, ki Židom zabranjuje vstop... Ukrajinci in Slovenci V Parizu izhaja tednik »Ukrajinske slovo«, ki ima za nalogo, buditi ukrajinsko inarodno zavesi in propagirat luk raj insko neodvisnost. V svoji 261. številki prinaša tudi poročilo »Iz slovenskega tiska«, v katerem poroča o stališču slovenskega tiska do ukrajinskega vprašanja. Dobesedno prevaja najprej naš sestavek »Poljaki in manjšine« iz lanske 14. številke in naglasa pravilnost in pravičnost našega stališča. H koncu pristavlja še izrečno, da zavzemajo izmed vseh slovanskih narodov Slovenci najbolj simpatično stališče do ukrajinskih zahtev. .'H ! Zelo kratka novica V angleškem vojnem ministrstvu, so osnovali poseben mobilizacijski oddelek. Vodil ga Ibo general H. C. B. Wernyss. Francoska vojska in politična stiska Pariški dopisnik švicarskega dnevnika »Natio-nal-Zeitung« piše svojemu listu: Pred Ikratlkim smo imeli priložnost, ugotoviti v dolgem razgovoru s častnikom generalnega stožera, da imajo vojščaki monakovski mir za zadevo, ki se dotika njihne časti in ki bi je ne hoteli doživeti v novi izdaji. I' rancoski vojščaki niso niti šovinisti niti niso talko hitri v sodbi, kakor generali Second empire-a. I oda na podlagi skušenj iz svetovne vojne, svojih opazovanj v Španiji in svojega poznanja elementov italijanske vojske so prepričani, da ni Italija za Francijo noben nevaren sovražnik. Zapovednik severno-vzhodne fronte, korni general Giraud, je izjavil v govoru, ki ga je zamejstvo premalo upoštevalo, da je Maginotova črta nezavzemljiva in da se zračna nevarnost močno precenjuje. Vojščaki pripominjajo, da ni samo Pariz ranljivo središče. Širite naš list »Slovenijo"! Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.