RAZPRAVE
S Primerjava tehnologij AD0.NET in Hibernate
Marku Štrukelj
Ixtlan Team, d. a. d., Revbarjuva ulica 13, 1000 Ljubljana ht.tp://www.ixLlan-Lsam.si/
marku.strukelj@ixLlan-Leam. si lmarko.Strukelj@nevtron.si) Marka Bajec
Univerza v Ljubljani. Fakultete ?a računalništva in informatiko. Tržaška 25, 1000 L|ubljana marko .bajec@fri .uni-lj, si
Povzetek
Hibernate in AD0.NET sodita med najbolj popularne programske rešitve za dostop do relacijskih podaLknvnili ba/ Hibernate deluje v okol|u |ava. Omogoča objektno-relacij s ko preslikavo, kar pomeni, da podatke iz relacijske podatkovne baze preslika v objekte. To mu omogoča tudi poizvedovanje z objektnim poizvedovalnim jezikom HQL ter predpomnenje. Hibernate je neodvisen od podaLkovne baze. Tehnologija AOO.NET pa je del ogrodja .NET. V naspruLju z rešitvijo Hibernate ne pnnuja objektno relacijske preslikave. Podatkovni model je še vedno relacijski Kljub temu gre za sodobno rešitev, saj prinaša številne prednosti v primerjavi s starejšimi tehnologijami. V prispevku predstavljamo izbrane rezultate raziskave, v kateri smo primerjali tehnologiji ADO.NET in Hibernate.
Abstract
Comparison of Technologies ADO.NET and Hibernate
Hibernate and ADO NET are the must papular technologies for accessing relational databases. Hibernate works in java environment. It supports object/relational mapping, which transforms data from relational databases to objects. Hibernate includes interesting features like querying with object oriented query language HOL, caching and database independence. AD0.NET. on the other hand, is a part ol .NET framework and does not support object/relational mapping. The data model is still relational. Nevertheless, it brings contemporary solutions with many new futures comparing to older technologies In this paper we present some of the results from the research in which we have compared ADO.NET and Hibernate technology.
1 Uuod
Pri razvoju informacijskih sistemov se danes večinoma uporablja objektne programske jezike u kombinaciji z relacijskimi podatkovnimi bazami. Ueliko bolj naravna povezava bi seveda bila objektni jezik z objektno podatkovno bazo, vendar se slednje u praksi žal niso uveljavile. Pri uporabi objektnega programskega jezika programer navadno ne uporablja podatkov neposredno iz podatkovne baze, temveč dela z objekti, ki se predhodno kreirajo in napolnijo s podatki iz podatkovne baze. Podobno se objekti preslikajo v relacije oziroma zapise v tabelah relacijske podatkovne baze, ka jih želimo shraniti. Ga to lahko storimo, potrebujemo za vsak objekt štiri poizvedbe: za branje, spreminjanje, dodajanje in brisanje. Pisanje takšnih enostavnih poizvedb in pretvorba podatkov v objekte ter nazaj je sicer rutinsko delo, vendar zelo potratno in zato zajema sorazmerno velik del časa razvoja informacijskega sistema. Kljub omenjenim razlikam med predstavitvijo podatkov v objektih in relacijskih tabelah je možna avtomatska pretvorba iz ene oblike v drugo. Takšno pretvorbo imenujemo objektno-relacijska preslikava. Ta avtomatsko generira vse potrebne poizvedbe in objekte v času izvajanja.
Programerju se [načeloma) ni več treba ukvarjati s tem, na kakšen način se podatki berejo in shranjujejo.
Objektno-relacijska preslikava jc postala popularna, ko je Sun skupaj z J2HI£ predstavil tehnologijo poslovnih javanskih zrn (Enterprise JavaBeans- li|B). Tehnologija je bila revolucionarna novost, zato so ji napovedovali svello prihodnost. Zal pa je bila za praktično uporabo veliko prt1 kompleks na in je, namesto da bi pospeševala razvoj, k'-tega zavirala (3). Zaradi kompleksnosti tehnologije entitetnih zrn in njenih slabosti se je pojavilo veliko novih tehnologij, ki pa so obdržale osnovno zamisel - pretvorbo relacijske podatkovne sheme v objektno. Tako je Sun predstavil JDQ, Oracle Top Unk itd. Pojavilo se je tudi veliko število odprtokodnih rešitev. Med njimi glavno vlogo igra Hibernate. Mesečno ga s spleta prenese kar 15.000 uporabnikov (5). Tako je postal najbolj popularna rešitev za dostop do podatkov v okolju java.
V okolju ,NET-a se objektno-relacijska preslikava ni prijela tako dobro kol v javi. Najbolj razširjen način
2005 ■ itevilka 1 - letnik XIII
u d o fi » fi k » INFORMATIKA 5
Marko štrukelj. Marko Rajec Primerjava tehnatngij AUO.Nfc t in Hibernate
dostopa do podatkov jc tehnologija ADO.NET, ki je bila predstavljena v okviru .NET-a. ADO.NF.T ne uporablja objektno-relacijske preslikave, zato je podatkovni model še vedno relacijski,
V članku opisujemo rezultate primerjave tehnologij ADO.NIZT in Hibernate. Najprej sta okvirno predstavljeni obe tehnologiji. Sledi teoretična primerjava po posameznih funkcionalnostih, za tem pa še analiza zmogljivosti. Na koncu podajamo nekaj smernic, ki povedo, kdaj uporabljati eno in kdaj drugo tehnologijo. Prispevek predstavlja povzetek Širše raziskovalne naloge.
2 Predstavitev tehnologij
2.1 AOa.NET
ADO.NET je del ogrodja .NCT. Ne omogoča preslikave v objekte. Podatkovni model je Se vedno relacijski. Njegova pomembna lastnost je tesna integracija z XML zapisom podatkov.
Osnovna arhitektura ADO.NET-a je predstavljena na sliki 1. Razrede ADO.NET lahko v grobem razdelimo v dve skupini. Prva so tako imenovani povezani razredi (Connected), ki skrbijo za dostop do podatkovne baze. Drugo skupino sestavljajo odklopljeni razredi (Disconnected), ki jih uporabljamo za delo s podatki. Vmesnik med njima predstavlja DataAdapter, ki napolni objekte odklopljenih razredov s pomočjo objektov povezanih razredov. DataAdapter v ta namen vsebuje poizvedbe za branje, spominjanje, vstavljanje in brisanje. Logika branja in shranjevanja je tako ločena od podatkov. Poleg tega takšna arhitektura ne zahteva stalno aktivne povezave s podatkovno bazo. Omogočen je odklopljen način dela - povezava z bazo se vzpostavi le v času branja in shranjevanja.
ADO.NET v primerjavi s svojim prednikom ADO in ostalimi tehnologijami prejšnjega rodu (JDBC, RDE) omogoča povezave med tabelami. S tem lahko povezani tabeli obravnavamo kot celoto. Če je tabela A povezana s tabelo 13, lahko iz zapisa tabele A d os topa m o do povezanih zapisov v tabeli 13 in obratno,
2.2 Hibernate
Hibernate je objektno-relacijski prešli kovalni mehanizem za javo, kar pomeni, da podatke, zapisane v relacijski podatkovni bazi pretvori v javanske objekte. To so popolnoma običajni javanski objekti (POj O -Plain Old j avn Objects oz. Plain Ordinary java Objects) in zato ne vsebujejo mehanizma, ki bi skrbel za shranjevanje. Ne zavedajo se, na kakšen način se preberejo iz baze ali se vanjo shranijo, podobno kot objekti odklopljenih razredov pri ADO.NET-u. Za to skrbi Hibernate, ki v času izvajanja generira vse potrebne poizvedbe. Cilj Hiberhata je, da tako rešimo 95 % dela s podatkovno bazo. Za ostalo še vedno napišemo klasične poizvedbe SQL.
Aplikacija
Podatkovni objokti
Hibernate
XML preslikava
JDSC&SQL
Relacijska podatkovna ba^a
Slika E Arhitektura Kibernata
Odklopljeni razredi
Da ta Sel
Da ta Tab le
DataColumn DataRow Contra i nt
D ata Fiel at ion
DataAdapter
Connection
Command
DataReader
Slika 1. Arhitektura ADO.NET-a
Osnovna arhitektura Hibernata je predstavljena na sliki 2. Objektno-relacijska preslikava ustvarja poseben sloj, ki se programerju predstavlja kot objektna podatkovna baza. Ne dela več s tabelami, stolpci, vrsticami, povezavami - elementi, ki sestavljajo relacijsko bazo. Podatki so predstavljeni kot objekti s svojimi metodami, atributi in povezavami z drugimi objekti. Do atributov objekta lahko dostopamo s pomočjo "set" in "get" motod.
Poseben sloj Hibernalu omogoča poizvedovanje s posebnim poizvedovalnim jezikom HQL, ki spominja na SQL, vendar je popolnoma objekten. Da Hibernate
6 uPORinx* INFORMATIKA
2005-šlev.lka 1 -letnik XIII
Marko štrukelj. Marko Bajec Primerjava tehnologij AD0.NET in Hibernate
lahko prebere podatke, generira klasične stavke SQL. Do podatkovne baze dostopa s pomočjo javanske tehnologije JDBC. Hibernate lahko prebrane objekte shranjuje v predpomnilnik, kar zelo pospeši delovanje pri pogostem dostopu do istih podatkov.
Poseben nivo objektov in jezik HQL Hibematu omogočata, da je neodvisen od podatkovne baze. Določimo mu različico SQI, jezika, ki naj jo uporablja, ter poskrbimo za ustrezen gonilnik JDBC. Ob menjavi podatkovne baze samo zamenjamo nastavitve za vrsto podatkovne baze in gonilnik JDBC. Takšen način pa deloma omejuje zmogljivost Hibe rn a ta, saj lahko podpira samo skupno podmnožico zmogljivosti vseh podatkovnih baz. Do baze pa lahko dostopamo tudi s klasičnimi SQL stavki, kar omogoča izkoriščanje večine zmogljivosti podatkovne baze in optimizacijo poizvedb.
Programer mora za objektno-relacijsko presliko-vanje izdelali XML datoteko, ki vsebuje podatke za preslikavo. Iz nje se lahko avtomatično ali ročno izdela javanske razrede. Možna ji- tudi izdelava XML datoteke iz javanskih razredov, če vanje dopišemo potrebne parametre v zapisu favaDoe.
Primer zapisa objektho-relacijske preslikave v XML zapisu:
«class nafne^'Racun* table^ "RAČUN"» <id name="id" column-"lD"»
«generator class "native"/» </id>
«property naroeE"stRacuha" column-"st_racuna" type■'string* length-"-JO"/> «property name-'datum* type-"date" /> ■cinany-Lo-one naroe "partner" class=*Partner* column-*partnerID* not-null "true"/> <set ]iartie'"postavke" easeacle=" J LI" > <Key coluinn="prej_racID*/> <one-to-nwny clasa="Postavkc"/» </set> </c]ass>
Hibernate zna iz preslikave sam tvoriti tabele, stolpce in omejitve v podatkovni bazi. To lahko izvede celo sam ob zagonu programa.
Poizvedbe, napisane v jeziku HQ L, Hibernate prevede v SQL poizvedbe. Prevajanje ni vedno optimalno. Po trditvah iz uradne dokumentacije (7) naj bi to povzročilo manj kot 10 % dodatnih JDRC klicev.
Zaradi pred po m njen j a je število klicev lahko manjše, kot bi jih bilo sicer, pri nepravilnem delu pa tudi bistveno večje.
Hibernate je, tako kot tudi ostale tehnologije za objektno-relacijsko preslikavo, nastal po vzoru poslovnih javanskih zrn. Poslovna javanska zrna sestavljajo trije tipi poslovnih objektov (zrn):
•	sejni (sessioti bcans), kjer se nahaja poslovna logika,
•	entitetni (čutiti/ bcans), ki predstavljajo podatke,
•	sporočilni (message driven beans), za procesiranje Messaging Service (IMS) sporočil.
Hibernate nadomešča le enlitelna zrna (entity bcnns). Njegova pomembna prednost v primerjavi z entitetnimi zrni je, da ga lahko uporabljamo tudi zunaj programskega strežnika. Ko ga uporabljamo v programskem strežniku, sejna in sporočilna zrna Še vedno uporabljajo svojo funkcijo.
3 Primerjava
V nadaljevanju sledi podrobnejša primerjava tehnologij Hibernate in ADO.NET. V primerjavo smo vključili vse kriterije, ki so se nam zdeli pomembni za tovrstno tehnologijo. Ti so:
•	preslikava v objekte in tipizacija atributov,
•	pred pomnjenje,
•	odklopljen način dela s podatki,
■	poizvedovanje po podatkih,
•	generiranje enostavnih poizvedb,
•	branje podatkov po potrebi,
■	prenos prek omrežja,
■	poizvedovanje po podatkih v pomnilniku,
•	vezava na komponente uporabniškega vmesnika,
•	sočasno spreminjanje podatkov,
■	podpora podatkovnih baz, » čas učenja,
- podpora in dokumentacija,
•	licenčne pravice,
•	razvoj v prihodnosti.
3.1 Preslikava u objekte in tipizacija atributov
Atributi objekta (oz. v relacijskem modelu stolpci tabele) so lahko glede na način, kako se do njih dostopa, tipizirani ali netipizirani. Do tipiziranih atributov dostopamo prek "set" in "get" metod, kar imenujemo močna tipizacija atributov. Primer (v javi):
String naKivPartnerja = partner.<jetNa2iv() ; partner.setNaziv(nazivPartnerja);
2005 - številka 1 - letnik XIII
upooabn* INFORMATIKA 7
Marko Štrukelj. Marko Qajcc Primerjava tehnologij ADO.NET in Hibernate
Takšen način znatno olajša programiranje, saj sodobna razvojna orodja s pomočjo dokončevanja kode pomagajo programerju. S tovrstno tipizacijo razvojnemu orodju omogočimo opozarjanje na napake v kodi. Ne more se npr. zgoditi, da bi uporabili atribul/stolpee, ki ne obstaja. Na koncu pa se takšen program tudi ne prevede, kar je bistveno boljše kot pri netipiziranili atributih, kjer napake odkrijemo šele pri izvajanju programa.
Nasprotno do nep tipiziran i h atributov ne dostopa-mo s pomočjo metod, temveč prek njihovega imena ali številke. Primer (v C#):
string naztvPartnerja = rowt "Naziv'' ]; rovfNaziv*] - nazivPartnerja;
Hibernate podatke preslika v objekte, tako da so atributi tipizirani, kar je njegova prednost. Včasih pa želimo do atributov dostopati s pomočjo niza, ki predstavlja njihovo ime. To je pri Hibernatu oteženo. Ena od rešitev je uporaba "ref lekcije". "Ref lekcij a" je zmožnost programskega jezika, da bere podatke o svoji strukturi, kot so objekti, metode, atributi.
V ADO.NET atributi/stolpci niso tipizirani. Kljub temu razvojno orodje Visual Studio omogoča generi-ranje razredov, ki imajo močno tipizirane atribute. To mu omogoča podobno funkcionalnost, kot jo ima Hibernate. Takšna rešitev je sicer dobra, a slabša kot pri Hibernatu, ki že v osnovi ponuja takšne razrede brez generiranja kode. Poleg tega pri ADO.NET-u ne moremo izkoriščati dedovanja, polimorfizma ipd. V same objekte pa tudi težko vgradimo dodatno logiko.
3.2 Predpomnjenje
Možnost pred pomnjenja podatkov pride do izraza pri pogostem dostopu do istih podatkov, l ak primer so sodobne spletne aplikacije, kjer lahko večje število uporabnikov dostopa do istih podatkov. Predstavljajmo si npr, spletno stran z novicami. Vsi uporabniki dostopajo do novic. C'e te niso dostopne v pomnilniku, mora aplikacija za vsakega uporabnika prebrati novice iz podatkovne baze.
Hibernate uporablja vmesni nivo preslikave v objekte, kar mu omogoča predpomnjenje. Sledenje je rešeno popolnoma transparentno s stališča programerja. Programerju ni treba vedeti, od kod se bodo brali podatki. Hibernate uporablja dva tipa predpomnilnika: sejni in drugonivojski. Sejni deluje samo v času Hibernatove seje, kar v praksi običajno predstavlja eno uporabnikovo akcijo ali eno transakcijo podat-
kovne baze. Ni ga mogoče izključiti. Drugi, uporabnej-ši, pa je drugonivojski pomnilnik, ki je skupen za celoten Hibernate. Če uporabljamo Hibernatov predpomnilnik, moramo zagotoviti, da le ena instanca 1 libemata dostopa do podatkov. V nasprotnem primeru v predpomnilniku nimamo zadnje verzije podatkov.
ADO.NET ne omogoča pred pomnjenj a. Hiberna-tovo predpomnjenje predstavlja eno večjih prednosti v primerjavi z ADO.NET-om.
3.3	Odklopljen način dela s podatki
Pri velikem številu dostopov do podatkovne baze je pomembno, da je vsak dostop čim krajši. Dostop do podatkovne baze je potreben le pri branju in shranjevanju. Stalna povezava ni potrebna, kar je bil problem pri starejših tehnologijah. S tem se bistveno povečuje zmogljivost in razširi j i vos t, saj uporablja veliko manj strežniških virov v primerjavi z rešitvijo, ki uporablja trajno aktivno povezavo.
Tako ADO.NET kot Hibernate omogočata polno funkcionalnost brez stalne povezave z bazo. Pravzaprav se pri obeh podatkovni objekti sploh ne zavedajo, na kakšen način se podatki preberejo ali shranijo. Pri ADO.NET-u se za shranjevanje uporablja objekt DalaAdapter. Ta vsebuje ukaze SQL, ki skrbijo za branje, shranjevanje, vstavljanje, brisanje. Način zapisa podatkov v bazo pri Hibernatu pa je določen v objektno-relacijski preslikavi v XML zapisu, kjer je navedeno, kateri atributi objektov se preslikajo v katere atribute v relacijski bazi. Pri obeh tehnologijah se povezava odpre le v času branja in pisanja. Za optimalno uporabo povezave skrbi mehanizem izmenjave povezave (connection pooling).
3.4	Poizvedovanje po podatkih
Podatke iz podatkovnega strežnika relacijske podatkovne baze pridobivamo s pomočjo poizvedovalnega jezika SQL. Dobljeni rezultat je tabela podatkov. S pomočjo SQL poizvedb dostopajo do podatkov tudi tehnologije, ki uporabljajo objektno-relacijsko preslikavo, s to razliko, da se poizvedbe generirajo avtomatsko. Obj ektno-relacijska preslikava pretvori rezultate v objekte. Poseben nivo preslikanih objektov, ki jih ponuja objektno-relacijska preslikava, pa omogoča poizvedovanje na objekten način, torej z objektnim poizvedovalnim jezikom, ki namesto tabele podatkov vrača objekte.
Pri Hibernatu po podatkih poizvedujemo s pomočjo posebnega poizvedovalnega jezika HQL (Hibernate
8 u p o h a a h /i INFORMATIKA
2005 - številka 1 letnik XIII
Marko štrukelj. Marko Bajec Primerjava tehnologij AD0.NET in Hibernate
Query Language), ki je popolnoma objekten in zato omogoča funkcionalnosti; ki jili pri klasičnem jeziku nismo vajeni. Poizvedbe vračajo objekte in ne tabele s podatki, kot to stori klasični SQL. Pisanje poizvedb je bistveno lažje in hitrejše. Pri združevanju (join) ni več potrebno navajati atributov oz. ključev, po katerih združujemo, saj Hibernate ve za ključe posameznih objektov in povezave med njimi. Napisane poizvedbe so bistveno krajše in preglednejše. Hibernate v času izvajanja pretvori 1IQL poizvedbo v eno ali več poizvedb SQL. Poizvedbe HQL so tako neodvisne od podatkovne baze.
Preprosta SOL poizvedha
Branje vseh partnerjev: SELECT 1 FROM pel rt ne r
Enakovredna HOL poizvedba:
frora Partner
Zahtevnejša poizvedba SOL:
Seznam dobaviteljev, ki nam dobavljajo material grami la t:
SELECT partner.naziv AS partrier..naatv FROM prejeti_racun INNER JOIN
pos ta v ka _prej _ ta c ON piejetiracun.ID -
postavka. p£ej_rac:prej_raclD INNER JOIN material material
ON postavka_prej_rac.naterialip material.ID INNER JOIN partner ON pre jet izračun, pur trie i ID -partner. ID WHERE (material,naziv • 'granulat')
Enakovredna HQL poizvedba:
select dobavnica.partner.naziv from PrejetiRacun dobavnica
inner join dobavnica.postavke postavka where postavka.material naziv - 'granulat'
Poizvedbe lahko gradimo tudi dinamično s pomočjo kriterijskega poizvedovanja:
Criteria erit session.createCriteria(Partner.class); cr i t. add( Expression. e<(( "naziv", "Podjetje d.o.o.")); List partnerji crit.list{);
Huda pomanjkljivost HQL-a je, da podpira operacije le v where delu poizvedbe. To je velika ovira, saj operacije velikokrat potrebujemo tudi v sclect delu poizvedbe (npr. želimo napisati poizvedbo, ki poleg stolpca a in b vrne tudi njun zmnožek).
Možna je tudi uporaba vgnezdenih poizvedb, vendar le v where delu poizvedbe. Če podatkovni strežnik podpira vgnezdene poizvedbe, zna Hibernate to izkoristiti. V nasprotnem primeru pa generira več klasičnih poizvedb. Pogrešamo pa uporabo vgnezdenih poizvedb v from delu poizvedbe, saj so te najbolj uporabne in performanČno ugodnejše.
HQL jezik je zmogljivejši od večine konkurenčnih tehnologij za objeklno-relacijsko preslikavo. Kljub temu moramo zaradi nekaterih pomembnejših omejitev jezika HQL veliko zahtevnejših poizvedb Še vedno napisati v SQL-u, V poizvedbi SQL navedemo, v katere atribute na objektih naj se rezultati preslikajo, tako da je delo s podatki še vedno objektno.
Pri A DO. NET-d do baze dostopamo neposredno s pomočjo stavkov SQL, ki so specifični za uporabljeno podatkovno bazo.
3.5 Generiranje enostavnih poizuedh
Pri izdelavi informacijskega sistema je za dostop do podatkovne baze treba napisati veliko poizvedb. Velik del teh je enostavnih, saj gre navadno za branje ali pisanje v eno tabelo. Dobre tehnologije za dostop do podatkov to rutinsko delo olajšajo z generiranjem enostavnejših poizvedb.
Kot smo že omenili, so podatki v Hibematu predstavljeni kot objekti. Hibernate sam skrbi za polnjenje objektov s podatki iz podatkovne baze in tudi za zapisovanje spremenjenih podatkov nazaj vanjo. To pomeni, da sam generira poizvedbe za branje in shranjevanje. Pri tem zna biti kar se da optimalen. Bere le podatke, ki jih nima v predpomnilniku. Shranjuje le podatke, ki so bili spremenjeni. Omogoča branje podatkov po potrebi, torej šele ko in če jih potrebujemo. Generira ti zna tudi poizvedbe za branje podatkov povezanih objektov.
Napreden mehanizem generiranja poizvedb pa ne pomeni, da so generirane poizvedbe vedno optimalne. Programer mora dobro poznati delovanje Hiber-nata, da vedno uporabi najustreznejši mehanizem. V nasprotnem primeru lahko pride do zelo neoptimal-nih poizvedb, kot npr, generiranje poizvedb za branje vsakega zapisa tabele posebej, namesto branja vseh zapisov z eno poizvedbo.
ALDO.NET ne pozna takt) naprednega mehanizma generiranja poizvedb, kot ga omogoča Hibernate. Poizvedbo moramo napisati sami. Kadar za branje uporabljamo zelo enostavno poizvedbo, lahko s pomočjo objekta razreda Command Builder generiramo poizvedbe za
2005 - številka 1 - letnik XIII
upooabn* INFORMATIKA 9
Marko Šlrukelj, Marko Bajec: Primerjava tehnologij ADO.NET in Hiliernale
vstavljanje, spreminjanje in brisanje. Generirane poizvedbe so neoptimizirane, zato se njihova uporaba ne priporoča. Več od generiranja poizvedb za osnovno branje in pisanje pa CpmmandBuilder ne omogoča.
ADU.NET za branje in shranjevanje podatkov vedno uporablja poizvedbe iz objekta DataAdapter. Torej poizvedbe ne optimizira za vsako branje ali shranjevanje.
3.G Branje podatkov po potrebi
Pri programiranju velikokrat; preberemo več podatkov, kot je potrebno, ker ne vemo, katere bomo potrebovali. Rešitev je mehanizem, imenovan branje po potrebi (lazy loading), ki avtomatsko poskrbi za branje podatkov, ko jih potrebujemo.
Takšen način omogoča Hibernate. Če uporabimo ta mehanizem, nam kol rezultat poizvedbo vrne posredniške objekte (proxy). Ti delujejo kot običajni objekti, a ne Vsebujejo podatkov. Sami poskrbijo za njihovo branje, ko do njih prvič dostopamo.
Se bolj uporabna pa je možnost branja po potrebi pri branju povezanih objektov. Ko že imamo na voljo objekt, želimo dostopati do objektov, s katerimi je ta povezan. Ti se lahko nalagajo takoj ob branju izhodiščnega objekta ali pa se naložijo po potrebi, ko do objektov dostopamo. Npr. če iz baze preberemo artikel in želimo prek njega dostopati do vseh dobaviteljev, se le-ti, ko jih potrebujemo, avtomatsko preberejo iz baze. To se zgodi brez posebne zahteve programerja. Slednji dela s podatki, kot da hi imel vse na voljo v pomnilniku.
ADO.NET branja po potrebi ne omogoča.
3.7 Prenos prek omrežja
Sodobni informacijski sistemi so z vidika arhitekture sestavljeni večnivojsjio. Med posameznimi nivoji je pomembna optimizacija prenosa podatkov. Pomembni so naslednji vidiki:
- združevanje zahtevanih podatkov: Če npr. dostopamo do podatkov partnerjev, mora strežnik vrniti vse podatke vseh partnerjev, ki jih odjemalec potrebuje. V nasprotnem primeru bi mora! odjemalec zahtevati vsak podatek posebej; npr. naziv, naslov, telefonsko posebej in tako naprej za vsakega partnerja posebej. • pošiljanje povezanih podatkov: Npr. objekt partnerja je lahko povezan s kontaktnimi osebami. Ce odjemalec potrebuje kontaktne osebe, mu jih mora strežnik posredovati skupaj s podatki partnerja.
■ vračanje sprememb: Ce popravimo naziv enega od partnerjev, moramo nazaj poslati samo nov naziv, ne pa vseh podatkov tega partnerja, še manj pa podatke o vseh partnerjih. Obstajati mora mehanizem, ki skrbi za sledenje spremembam, ki so bile narejene na podatkovnih objektih. Opisani problemi se pojavljajo pri uporabi tehnologije entitetnih zrn (Entity Bcans). Najustreznejša rešitev je, da podatke zapakiramo v enoten objekt. Načrtoval ski vzorec, ki rešuje vse naštete probleme, imenujemo prenosni objekt (Trausfer Objeet) {4}. Eden od glavnih problemov J2EE je, da ni ustreznega standarda za implementacijo prenosnih objektov. Najbolj resno je zastavljena arhitektura SDO (Service Data Objects), katere predlog sta uskladila IBM in BEA, ki za zdaj v glavnem ostaja le pri dokumentaciji.
Pri uporabi prenosnega objekta odjemalec sproži le eno zahtevo. Strežnik v ta namen kreira prenosni objekt, skopira podatke vanj in ga vrne odjemalcu. Na prejetem objektu odjemalec lokalno dostopa do posameznih atributov. Pri spreminjanju atributov je avtomatično označeno, kateri atributi so bili popravljeni. Ko odjemalec vrne spremenjeni prenosni objekt, se pošljejo samo spremembe. Pri tem se pojavlja problem, da se prenosni objekt ne zaveda sprememb, ki so jih medtem naredili drugi odjemalci. Zato je potrebno slediti verzijam podatkov, kjer je to pomembno.
Pri uporabi Hibernata se lahko izognemo uporabi prenosnih objektov. Hibernatc namreč omogoča, da lahko objekte, ki jih preberemo v eni seji/transakciji, uporabimo v drugi. Objekte, ki niso več povezani s sejo, pri Hibernatu imenujejo ločeni objekti (detnchedidi-jects). Lahko jih posredujemo na druge nivoje in vračamo spremenjene nazaj. Vrnjene objekte nato normalno uporabljamo naprej. Problem združevanja podatkov je tako rešen. Rešen je tudi problem povezanih objektov. Povezani podatki, ki so prebrani iz baze, se posredujejo skupaj z osnovnim objektom. Globino grafa objektov, ki ga posredujemo na drugi nivo, določimo, ko podatke beremo iz podatkovne baze. Edini problem, ki pri tem ostaja nerešen, je, da se vračajo vsi podatki in ne samo spremenjeni.
Precej enostavnejša je rešitev pri ADO.NET-u, saj je podatkovni model relacijski. Podatki se nahajajo v tabelah. Nimamo opraviti s hierarhijo objektov, kar problem močno poenostavi. ADO.NET poleg spremenjenih podatkov hrani tudi originalne. Pri posredovanju Čez omrežje se tako lahko enostavno pošljejo samo razlike.
10 it p o « i b n a INFORMATIKA
2005 -številka 1 ■ letnik XIII
Marko Štrukelj, Marko Bajcc Primerjava tehnologij AD0.NET in Hibernate
3.8	Poizvedovanje po podatkih u pomnilniku
Pomembna lastnost podatkovne baze je, da lahko po podatkih poizvedujemo. Če nas zanimajo seštevki, želimo podatke urediti, filtrirati ipd., napišemo poizvedbo SQL. To pa ni tako enostavno pri podatkih, ki jih je uporabnik pravkar vnesel in jih še nismo shraniti v podatkovno bazo, jih mogoče tudi ne želimo ali pa zanje v bazi ni Ustrezne strukture. Želimo si, da bi lahko poizvedovali tudi po teh podatkih.
ADO.NET omogoča enostavno poizvedovanje po podatkih v pomnilniku. Podpira seštevanje in preštevanje stolpcev tabele, filtriranje in sortiranje. Hibernate tega ne omogoča,
3.9	Uezaua na komponente uporabniškega vmesnika
S pomočjo komponent uporabniškega vmesnika, ki omogočajo vezavo na podatke, lahko podatke prikažemo in spreminjamo, ne da bi bilo treba napisati veliko kode.
Skupaj z ogrodjem .NET dobimo komponente uporabniškega vmesnika, ki omogočajo vezavo na podatke ADO.NET-a. Oblikoval se je tudi velik trg tovrstnih komponent. Sestavljanje že narejenih komponent precej skrajša čas razvoja in hkrati omogoča dodajanje funkcionalnosti, ki si jih sicer verjetno ne bi privoščili. Najučinkovitejša je vezava na komponento pri klasičnih aplikacijah. Pri spletnih aplikacijah so zaradi drugačne arhitekture takšne komponente manj zmogljive.
Pri Hibernatu ne obstajajo komponente uporabniškega vmesnika, ki bi omogočale vezavo,
3.10	Sočasno spreminjanje podatkov
Večina informacijskih sistemov je veču porabniški h. Problem nastane, ko več uporabnikov spreminja iste podatke. Na takšne dogodke reagiramo z zaklepanjem podatkov, ki je lahko pesimistično ali optimistično.
Pri pesimističnem zaklepanju se podatki, ki jih uporabnik spreminja, za klen jejo in tako postanejo nedostopni drugim uporabnikom. Ta način je za sodobne aplikacije z velikim številom uporabnikov večinoma nesprejemljiv. Pri optimističnem zaklepanju pa domnevamo, da samo en uporabnik spreminja podatke in jih zato ne zaklepamo. V primeru, da drug uporabnik spremeni podatke, imamo dve možnosti. Lahko spremembe drugega uporabnika enostavno shranimo in s tem izbrišemo spremembe prvega. Druga možnost je, da pred shranjevanjem preverimo, ali so se podatki od zadnjega branja spremenili. Če so
se, uporabnika obvestimo, da shranjevanje ni uspelo. Če naš problem zahteva tovrstno preverjanje, je treba za to zagotoviti ustrezen mehanizem. Obstajata dve alternativi:
•	preverjanje verzije. Vsak zapis v bazi razširimo s stolpcem, ki hrani verzijo zapisa. Verzija je lahko v obliki številke verzije ali časa zadnjega shranjevanja. Pred shranjevanjem preverimo, Če se je od zadnjega branja verzija oz. čas spremenil.
•	preverjanje sprememb podatkov; Pred shranjevanjem preverimo, če se je spremenil katerikoli podatek v zapisu,
Hibernatov prevzeti mehanizem je optimistično zaklepanje brez preverjanja sprememb, V kolikor potrebujemo preverjanje, nam Hibernate omogoča oba našteta načina. Priporočeno je preverjanje verzije podatkov. Preverjanje sprememb podatkov je možno samo v okviru iste Hibernatove seje, saj slednja hrani stare podatke, ki so potrebni za primerjavo. Oba mehanizma sta s stališča programerja transparent na. Določiti mora samo, kateri tip preverjanja naj se uporablja.
Pri ADO.NET-u praviloma sami napišemo poizvedbe za shranjevanje, zato moramo tudi sami poskrbeti za način zaklepanja podatkov oz. morebitno preverjanje sprememb podatkov, V kolikor za generiran-je poizvedb uporabljamo v poglavju 3.5 omenjen Command Builder, nam ta generira poizvedbe, ki pred shranjevanjem preverijo spremembe podatkov.
3.11	Podpora podatkovnih baz
Hibernate podpira večino podatkovnih baz, ki so danes v uporabi. Do baze dostopa prek vmesnika |DBC, za kar potrebujemo ustrezen gonilnik. Poleg tega mora Hibernate podpirati različico jezika SQI„ ki je specifična za podatkovno bazo. V kolikor različica SOI- jezika, ki ga podatkovna baza uporablja, v okviru Hibernata ni podprta, lahko brez večjih težav dodamo podporo zanjo.
ADO.NET je na trgu že veliko Časa, zato so tudi zanj na voljo gonilniki za vse pomembnejše podatkovne baze. Poleg tega ADO.NET že v osnovi podpira dostop do baze prek vmesnikov ODBC in OLE DR.
3.12	Čas učenja
Čas, ki ga potrebujemo za usvojitev osnovnega znanja za delo s I libematom, bi lahko ocenili kol trikrat daljši od učenja ADO.NET-a. Potrebno je namreč natančno poznavanje njegovega kompleksnega načina delovanja. V
7005 - številka 1 - letnik XIII
upobahh« INFORMATIKA 11
Marko štrukelj. Marko Bajet Primerjava tehnologij ADO.NET in Hibernate
nasprotnem primeru lahko pridemo do neoptimalnih rešitev (poglavje 3.5).
3.13	Podpora in dokumentacija
Uspešnost uvajanja nove tehnologije je precej pogojena z ustreznostjo dokumentacije in kvaliteto podpore.
Za odprtokodne projekte je značilna slaba dokumentacija. Kljub temu lahko rečemo, da je Hibernate dobro dokumentiran. Poleg brezplačne literature je na voljo nekaj komercialnih knjig. Nekomercialna podpora za Hibernate jc na voljo prek njihovega foruma. Komercialna podpora pa je možna prek podjetja JBoss, Inc.
Ker je trenutno .NETin z njim ADO.NET ena najbolj popularnih tehnologij, zanj obstaja na kupe zelo dobrih knjig. Uradno komercialno in nekomercialno podporo seveda nudi Microsoft,
3.14	Licenčne pravice
Hibernate je odprtokodni projekt, izdan pod licenco LGPL (Lesser Gemral Public Liccnse), ki omogoča brezplačno uporabo tudi v komercialne namene,
A DO. NE I je razvil Microsoft, kar pomeni, da njemu pripadajo vse licenčne pravice. To predstavlja delno tveganje, saj se lahko Microsoft kadarkoli odloči, da tehnologije ne bo več razvijal ali pa jo spremeni v tolikšni meri, da naša že napisana koda ne bo več združljiva. Tako se je npr. že zgodilo pri Visua! Basicu. Novi Visual Basic.NET je namreč skoraj popolnoma nezdružljiv s starim. Enako velja tudi za ADO in ADO.NET.
3.15	Razvoj »prihodnosti
Odločitev za uporabo določene tehnologije temelji tudi na pričakovanjih o njenem prihodnjem razvoju in spreminjanju. Pred spremembami in vgrajevanjem nove funkcionalnosti ima praviloma prednost združljivost s starimi različicami, saj želimo, da naše rešitve tudi po prehodu na novejšo verzijo nemoteno delujejo.
V času pisanja prispevka je bila na Hibernatovi strani dostopna alfa različica Hibernata 3. Prinaša številne novosti, ki bodo prišle prav predvsem v primerih, kjer smo s sedanjo verzijo naleteli na omejitve. Naj naštejemo nekaj novosti:
. Vse generirane poizvedbe bo moč nadomestiti z ročno napisanimi. Tako bomo imeli možnost, da dostop do baze sami poljubno optimiziramo, kjer je to potrebno. Realizirati bo mogoče funkcionalnosti, ki smo jih do sedaj zelo težko.
•	Možno bo uporabljati shranjene procedure.
« Več možnosti bo pri izdelavi preslikave, med drugim preslikava enega razreda v več tabel. ■ Možno bo filtriranje podatkov na nivoju seje.
-	Na voljo bo zmogljivejši poizvedovalni jezik HQL.
•	Integrirane bodo funkcionalnosti, ki jih prinaša java 5.
-	Branje podatkov po potrebi bo možno tudi na nivoju stolpcev.
Številne novosti bo prinesel tudi novi ADO.NET 2.0 (1), ki bo izšel leta 2005 z novim .NET ogrodjem, Visual Študijem 2005 in SQE. Serverjem 2005. Veliko večje novosti bo prinesla nova verzija operacijskega sistema Winodws, imenovana Longhorn. Ta bo vsebovala tehnologijo za objektno-relacijsko preslikavo, imenovano ObjectSpaces.
4 Analiza zmogljivosti
V tem razdelku podajamo rezultate analize zmogljivosti tehnologij ADO.NET in Hibernate. Namen analize je prikazati, kako konceptualne razlike vplivajo na hitrost. Pri tem nismo želeli ovrednotiti, katera od rešitev je hitrejša. Za to bi bilo treba natančno določiti problemsko domeno - namen uporabe aplikacije, Število uporabnikov, strojno podlago itd.
Glavne razlike v hitrosti med ADO.NET in Hibernate izhajajo iz dejstva, da Hibernate omogoča pred-pomnjenje podatkov. To pomeni, da je prvo branje nekoliko počasnejše, sli j je potreben čas za inicializa-cijo predpomnilnika, drugo branje pa je občutno hitrejše. Pri analizi smo se zato osredotočili samo na branje podatkov. Primerjave hitrosti shranjevanja nismo vključili, ker med tehnologijama ni večjih konceptualnih razlik.
Ne java ne .NET ne omogočata natančnega merjenja časa. Zato smo morali v obeh primerih klicati sistemske klice operacijskega sistema.
Podatki o merjenju
Konfiguracija računalnika, na katerem smo izvajali teste:
Procesor:	AMD Athlon 2,6 GHz
Pomnilnik:	516 MB
Krmilnik diska:	SATA
Disk:	WD 120 GB, 7200 obratov/s.
Operacijski sistem:	VVindovvs XP
Konfiguracija računalnika, na katerem je delovala podatkovna baza:
12 tipodabha INFORMATIKA
20DS slevitka! letnik XIII
Marko štrukelj. Marko Bajec Primerjava tehnologij AD0.NET in Hibernate
Intel Pentium II 350 MHz 384 MB ATA 66
IBM 40 GB, 7200 obratov/s. Windows 2000 Microsoft SQL Server 2000
Procesor Pomnilnik: Krmilnik diska: Disk:
Operacijski sistem: Podatkovna baza: Nastavitve Hibernata; JDBC gonilnik:	J Turbo
Uporabljen sekundarni predpomnilnik: EH GacheMehanizem za izmenjavo povezave: C3P0 Število maksimalnih sočasnih izmen ¡¡i vi h povezav: 5 Velikost "piepared sta temen t" predpomnilnika: 100
4.1 Branje v odvisnosti od količine podatkov
Za merjenje hitrosti branja smo kreirali tabelo, jo postopoma polnili s podatki in jih nato prebrali. Pri tem smo merili čas različnih načinov branja.
Glavna razlika med tehnologijama izhaja i/, možnosti predponi nenja, ki ga ponuja Hibernate. Kadar so podat-
ki v predpomnilniku, je branje občutno hitrejše. Kljub tëmu pa branje v našem primeru ni možno brez dostopa do baze. Hibernale najprej prebere vse ključe tabele, nato pa pogleda, če se posamezen zapis že nahaja v predpomnilniku. Če se, mu celotnega zapisa ni treba prebrati.
Pri načinu drugega branju pri Hibernatu je treba omeniti, da smo klicali drugo metodo kot pri prvem branju. Ta omogoča izkoriščanje podatkov v predpomnilniku, vendar je neoptirna!na. Če v predpomnilniku ni dovolj velikega deleža podatkov.
Rezultati
Rezultati meritev so prikazani na grafu 1. Čas prvega branja pri Hibernatu je skoraj Še enkrat daljši od branja pri ADO.NRT-u. Razlog je deloma hkratno shranjevanje podatkov v sejni in drugoni vojski predpomnilnik. Drugbnivojski predpomnilnik lahko izklopimo in s tem prvo branje nekoliko pospešimo, kar je razvidno iz grafa.
čai (ms)
Sievito zapisov v iaboli
■ ■ - prvo branj« -ADQ.NET —B— drugo bran|e ■ ADO.NET
pivo branje (izključen drugortiv. prodpom.) - Hibernale ---#■■- drugo branje r uporabo sejnega predpom. (izključen dru[joniv. predpom.) Hibernate — a prvo branja {vključen drugoniv. predpom.) - Hibernale
-•■•- drugo branje z uporabo drugoniv. predpom. (izpraznjen sejni predpom.) -1libornate Graf 1 čas branja v odvisnosti od količine podatkov
2005 - številka 1 - letnik XIII	upooabn* INFORMATIKA 13
Marko 5truko(|. Marko Bajoc. Primerjava tehnologij AOO.NET in Hibernate
Drugo branje pri i libematu je zaradi uporabe predpomnilnika bistveno hitrejše od branja pri ADO.NET-u. Tu se pokaže prava moč Hibernata. Če bi za testiranje uporabili zahtevnejšo poizvedbo ali če bi bazo bolj obremenili in s tem dosegli daljši odzivni čas, bi bila razlika še veliko večja, pravzaprav poljubno večja.
4.2 Branje zapisa tabele z znanim ključem
Ponovno smo brali podatke i/, tabele, v tem primeru le en zapis. Do njega smo dostopali s pomočjo njegovega ključa. To je najhitrejši način dostopa pri Hiber-natu v primeru, da so podatki dostopni v predpomnilniku. Zato v nasprotju s prejšnjo primerjavo pri drugem branju ne potrebujemo dostopa do baze.
Rezultati
Rezultati meritev so prikazani na grafu 2. Čas prvega in drugega branja z ADO.NET-om je po pričakovanju skoraj identičen. Pri Hibernatu je prvo branje daljše in drugo zaradi predpomnilnika občutno krajše. Če bi bazo pri tem močno obremenili in s tem podaljšali odzivni čas, bi bil vpliv pred pomnjenja še očitnejši.
S Interpretacija rezultatou
Strnimo glavne dobre in slabe lastnosti obeh tehnologij,
čos (ms)
2.9						
	2,6	2.3				
						
						
						
						
						0,1
]	prvo branje ■ ADO MET □□ druga branje-ADO.NET
[ |	prvo branje Hibernale
Q	ponovna branje (iz sejnega prodpom ) Hibomate
tyf	ponovno branje (iz drugoniv. predpom.} - Hibernale
Graf 2 Branje zapisa tabele i znanim ključem
Dobre lastnosti Hibernata:
■	pravi objektni model, kar bistveno poenostavlja programiranje in kar je bil tudi vzrok nastanka Hibernata,
-	ločenost podatkovnih objektov od mehanizma za branje in shranjevanje,
■	odklopljen način dela, ki ne zahteva stalne povezave s podatkovno bazo,
-	pred pomnjenje,
-	avtomatsko gene nra nje poizvedb za branje in shranjevanje,
•	branje po potrebi,
•	prenosljivost med podatkovnimi bazami. Slabe lastnosti Hibernata:
•	premalo zmogljiv poizvedovalni jezik HQL,
■	onemogočeno ali oteženo izkoriščanje vseh funkcionalnosti podatkovne baze,
•	zahteva veliko znanja. Dobre lastnosti ADO.NET-a:
■	ločenost podatkovnih objektov od mehanizma za branje in shranjevanje,
•	odklopljen način dela, ki ne zahteva stalne povezave s podatkovno bazo,
■	poizvedovanje po podatkih v pomnilniku,
■	vezava na komponente uporabniškega vmesnika. Slabe lastnosti ADO.NET-a:
•	relacijski model.
Prednosti in slabosti primerjanih tehnologij je treba ovrednotiti tudi s stališča arhitekture sistema, ki ga želimo razviti. Poslovne informacijske sisteme lahko v grobem razdelimo v dve skupini: Sisteme z lahkim spletnim odjemalcem in sisteme z bogatim ali debelim odjemalcem. Z ekspanzijo spletnih rešitev in elektronskega poslovanja so danes seveda zelo popularne rešitvi' v. ki h ki m spletnim odjemalcem. Takšne rešitve imajo tri zelo pomembne značilnosti (slika .1):
1.	Spletni strežnik ne sme hraniti večje količine podatkov, vezanih na enega uporabnika. Strežnik namreč ne ve zanesljivo, kila j je odjemalec z njim povezan. Povezava se praviloma konča s časovnim pretekom seje.
2.	Odjemalec ne zna učinkovito hraniti podatkov, saj le prikazuje HTML kodo, ki jo generira Strežnik.
3.	Odjemalec ne zna učinkovito manipulirati s podatki, saj so jeziki za programiranje odjemalca (v okviru spletne rešitve) relativno omejeni. Posledica vsega naštetega je, da skoraj vsak klik
uporabnika predstavlja dostop do spletnega strežnika. Ker pa uporabnikovih podatkov praviloma ne
14 uporink« INFORMATIKA
2005 - številka 1 - lelmk XIII
Marko Štrukol|. Marko Bajee Primerjava tehnologij ADO.NET in Hibernale
veliko ¿ahlev
veliko zahtev
---- .		
	■ i"™!	
MUt -—"-	1»	U
	—	
H ' M	«	H
Odjemalec
Spletni programski slreimk Slika 3: Generiranje lahteu pri spletnih odjemalcih
Podatkovna baza
smemo hraniti ne na odjemalcu in ne na spletnem strežniku, moramo dostopati do podatkovne baze. Prihaja torej do pogostega dostopa do podatkovne baze. Sistem predpomnenja je pri tem skoraj nujen. Za takšne rešitve je zelo primeren f libernate. Na drugi strani pa prednosti, ki smo jih omenili pri tehnologiji ADO.NET, pri spletnih aplikacijah skoraj ne pridejo do izraza. Poizvedovanje po podatkih v pomnilniku je manj pomembno, saj podatke v glavnem beremo iz podatkovne baze ob vsakem dostopu uporabnika. Omejena je tudi vezava na komponente uporabniškega vmesnika.
Pri sistemih drugega tipa, torej sistemih z bogatim ali debelim odjemalcem, predpomnjenje ni tako pomembno (slika 4). V ospredje pridejo vse prednosti ADO.NET-a. Za takšne sisteme je zato ADO.NET primernejši.
Pri {tehnoloških odločitvah navadno nastopajo številni kriteriji in omejitve, zato je nehvaležno govoriti o tem, katera tehnologija je primernejša. Objekt-no-relacijska preslikava prinaša korenite spremembe pri dostopu do podatkov, kar zelo poenostavi in pohitri programiranje. Upoštevati pa moramo, da dodatni nivo preslikave poveča kompleksnost sistema. Če upoštevamo še dejstvo, da se Hibernate uporablja v
okolju java, ki velja za kompleksno okolje, lahko ocenimo, da pridejo Mibernatove prednosti do izraza predvsem pri večjih projektih. ADO.NET je bistveno bolj primeren za manjše projekte, kjer bi vpeljava posebnega nivoja objekt no-relacijske preslikave ter učenje Hibernata vzela preveč časa.
Hibernate ponuja funkcionalnosti, ki naj bi jih ponudile objektne podatkovne baze. Te se napovedujejo že vrsto let, vendar nič ne kaže, da bi se kmalu uveljavile v praksi. Večina relacijskih podatkovnih baz pa ponuja le osnovno delo z objekti. Ponuditi bi morale to, kar ponuja Hibernate delo z objekti ter objektni poizvedovalni jezik, ki vrača prave objekte v jeziku, s katerim programiramo. Poizvedovalni jezik bi moral biti zmogljivejši od 1 libernatovega HQL-la, torej na nivoju zmogljivosti SCJL-a, a seveda objekten. Hibernate in njemu sorodne rešitve mogoče predstavljajo korak na prehodu v objektne podatkovne baze.
G Sklep
V prispevku smo primerjali dve izmed najbolj popularnih tehnologij za dostop do relacijskih podatkovnih baz: Hibernate in ADO.NFLT. Posebno mesto zavzema Hibernate, saj omogoča objeklno-relaeijsko preslikavo, kar predstavlja konceptualno drugačen pristop v

Aplikacijski strežnik
Podatkovna baza
Slika 4 Genmranje iahten pri bogatih odjemalcih
2005 - številka 1 - letnik XIII
J M M K
ní INFORMATIKA 15
M.irko šlruketj Mirku Bajec Primerjava tehnologij ADO.NET in Hibernate
primerjavi s starejšimi tehnologijami. Objektno relacijska preslikava pretvori podatke iz relacijske podatkovne baze v objekte. Ti se programerju predstavljajo kot objektna podatkovna baza. To znatno olajša programiranje, hkrati pa Hibernatu omogoča dodatne funkcionalnosti, kol so poizvedovanje z objektnim poizvedovalnim jezikom, predpomnenje ter neodvisnost od podatkovne baze. Treba pa je poudariti, da ^re za kompleksno tehnologijo, ki od programerja zahteva polno poznavanje njenega delovanja.
ADO.NGT je bil narejen skupaj z ogrodjem .NET in razvojnim orodjem Visual Studio.NET. Zato je tesno integriran tako v ogrodje .NET kot v razvojno okolje. Ker je podatkovni model še vedno relacijski, ne moremo izkoriščati vseh prednosti, ki jih ponujajo objektni jeziki. Njegova slabost je tudi nezmožnost predpomnjenja. Kljub temu pa z odklopljenim načinom dela, povezavami med tabelami, avtomatskim generiranjem osnovnih poizvedb in možnostjo generiranje kode z močno tipiziranimi atributi omogoča podobno funkcionalnost kot objektni model. Ponuja tudi številne funkcionalnosti, ki poenostavljajo programiranje.
7 Literatura
1.	0. Beauchemin, AD0.NET 2.0 Feature Matrix, julij 2004 hup://rnsdn. m icrosofî,com/lib rary/riefault.asp?url =/ librbry/en-us/cinvs05/html/ado2featurematnx.asp
2.	C. Bauer, G. King, Hibernate in Action, Manning Publications. 2004, ISBN 1-932394-15-X
3.	C. Matfiews, A Case Against EJB, 10. 10. 2004 http://www.javaranch.com/newsletter/200401/ ACaseAgainstEJB.html
4.	Core J2EE Patterns - Transfer Object, Sun Microsystems, Inc., 10.10. 2004
http://java.sun.com/bluepriritS/C0rej2eepatterns/Patterns/ TransferObject.htm!
5.	G. King, C. Bauer, Object/Relational Persistence for idiomatic Java, 10. 10. 2004 http://www.hibernate.org/hib_docs/online/ atljug04_ presentation/hi bernate_atljug2004.pdf
6.	G. King, The Scope of l-tihernate Three, 2. 4. 2004
h up ;//blog, h i berna te. orgfcgi - b i ri/bl osxom ,cgi/2004/04/02/
7.	Hibernate2 Reference Documentation, Version: 2.1.4 htt p ://www. h i berri a te. o rg/h i b_ cloc s/refe rnn ce/e n/pd f/ hibernate_reference.pdf
8.	M. MacDonald, B, Hamilton, ADO.NET in a Nutshell, O'Reilly, 2003, ISBN 0-596 00361-7
Marko Štrukelj je leta 2004 diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Zaposlen ie v podjetju k tiari Tearn, d. o. o. kot razvojni inženir.
■
Marko Bajer, |H d učen L na Fakulteti za računalništvu in informatiko. Univerza v Ljubljani, kjer predava predmete s področja informacijskih sisLemov, Raziskovalno in v praksi se ukvarja predvsem s področji, kot so načrtovanje in uvajanje metodologij razvoja informacijskih sistemov (poudarek na uporabi sodobnih pristopov ter najboljčih praks), strateško planiranje informatike, poslovno modeliranje, elektronsko poslovanje ipd Je član več strokovnih in znanstvenih zdmienj Svoje prispevke objavlja v domačem in mednarodnem prostoru
16 upoftib** INFORMATIKA
200S- šieviika 1 - letnik XIII