Izvirni članek / Original article Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 1 Variabilnost časovnih in dolžinskih spremenljivk hoje pri starejših ženskah Variability of spatio-temporal gait parameters in elderly women Darja Rugelj 1 , France Sevšek1 IZVLEČEK Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se variabilnost časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje razlikuje pri treh različnih hitrostih hoje: pri sproščeni, hitri in počasni hoji pri skupini starejših, v skupnosti ţivečih oseb. Metode: V raziskavi je sodelovalo 23 ţensk (73,5 ± 6,8 leta). Preiskovanke so hodile po eliptični poti, dolgi 30 m, na eni vzdolţni stranici elipse je bila postavljena 7 m dolga elektronska preproga GAITRite. Podatke smo analizirali s pripadajočo programsko opremo za spremenljivke: trajanje levega in desnega koraka, dolţina levega, desnega in dvojnega koraka ter širina korakov. Rezultati: Variabilnost hoje je bila najmanjša pri hitri hoji in se je z upočasnjevanjem hoje povečala, tako da je bila pri zelo počasni hoji pomembno večja kot pri sproščeni in hitri hoji. Koeficient variabilnosti je bil največji pri počasni hoji, in sicer pri trajanju levega koraka (7,3 ± 5,63 odstotka) ter pri širini podporne ploskve (55,45 ± 68 odstotkov). Zaključki: Hitrost hoje značilno vpliva na variabilnost hoje, zato je treba pri interpretaciji podatkov o variabilnosti časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje upoštevati hitrost hoje. Ključne besede: hoja, variabilnost, časovne in dolţinske spremenljivke, starejši. ABSTRACT Introduction: The purpose of our study was to determine the influence of gait speed on spatio-temporal gait parameters in three walking speeds: preferred, fast and slow walking speed in a group of elderly community dwelling women. Methods: Twenty-three women (73.5 ± 6.8 years) participated in the study. Participants were walking on 30 m elliptical path, one longer side of which included 7 m instrumented walkway GAITRite ® . The data were analysed by Gaitrite software to determine the left and right step and stride times and lengths, and base of support widths. Results: Gait variability was the lowest for fast walking and increased with the decreasing gait speed. It was thus significantly larger at low speed as compared to preferred and fast walking speeds. Coefficient of variability was the largest at the low speed for the left step time (7.3 ± 5.63%) and for the base of support width (55.45 ± 68%). Conclusion: Gait speed significantly influenced gait variability. It is thus essential to take it into account when interpreting the spatio-temporal gait variability parameters. Key words: gait, variability, spatio-temporal variables, elderly. ¹ Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana Korespondenca/Correspondence: doc. dr. Darja Rugelj, viš. fiziot., univ. dipl. org.; e-pošta: darja.rugelj@zf.uni- lj.si Prispelo: 03.04.2015 Sprejeto: 04.05.2015 Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah 2 Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 UVOD Hoja je avtomatično, ritmično gibanje, kar pomeni, da so zdrave osebe med enakomerno hojo sposobne od koraka do koraka ponavljati med seboj primerljive koordinirane gibalne vzorce (1, 2). Pri človeku je hoja najbolj trajno povezano (angl. hard wired) gibanje, zato je pričakovana variabilnost prostorskih in časovnih spremenljivk hoje majhna. Ritmičnost hoje je namreč krmiljena iz jeder v medmoţganih, ki imajo neposredno povezavo z generatorji vzorcev v hrbtenjači (3), zato je majhna časovna in dolţinska variabilnost korakov povezana z varno hojo in odraţa avtomatično, ritmično značilnost hoje. Pri mladih zdravih osebah je variabilnost med posameznimi koraki okoli 3 odstotke (4, 5), pri starejših pa so opazili povečano variabilnost (6), zato je bilo v zadnjem času namenjeno več pozornosti variabilnosti med koraki (od koraka do koraka – angl. stride to stride) za različne časovne in dolţinske spremenljivke hoje. Variabilnost med koraki pokaţe, kakšna je ponovljivost gibov udov in je definirana kot varianca opazovane spremenljivke hoje okoli povprečja večjega števila korakov. V literaturi so opisane različne mere variabilnosti, kot na primer standardni odklon (7), koeficient variabilnosti (8) in fraktalna dimenzija (9). Poleg variabilnosti časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje pa je pomembna tudi stabilnost trupa med hojo, ki jo pogosto podajajo kot lokalno dinamično stabilnost (10, 11). Variabilnost lahko ugotavljamo pri več različnih časovnih ali dolţinskih spremenljivkah hoje. Opisane so variabilnost trajanja in dolţine enojnega in dvojnega koraka (12, 2), variabilnost trajanja dvojnega koraka (13, 8), širine korakov (7) in trajanja dvojne opore (14). Variabilnost različnih časovnih spremenljivk in variabilnost širine korakov odraţata dve različni značilnosti hoje. Variabilnost trajanja enojnega in dvojnega koraka, ki je navadno nizka, kaţe na konsistentnost cikla hoje in odraţa sposobnost izvajanja ritmičnih ciklov hoje (6). Širina korakov in trajanje dvojne opore pa odraţata mehanizme uravnavanja pokončne drţe in ravnoteţja (15). Velika variabilnost širine korakov kaţe na ustrezne odzive in uravnavanje mehanizmov drţe in ravnoteţja, majhna variabilnost širine korakov pa je povezana z nezmoţnostjo prilagajanja ravnoteţja in mehanizmov drţe med hojo (6). Prvotno je veljala variabilnost za biološki šum ali pa motnjo pri zajemanju podatkov, vendar se je kmalu pokazalo, da je variabilnost povezana z mehanizmi uravnavanja hoje (6), zato so jo začeli uporabljati kot klinični pokazatelj enakomernosti hoje (9, 16). Nedavne raziskave so pokazale, da je mogoče z ugotavljanjem variabilnosti hoje bolje razločiti med preiskovanci, kot je to mogoče s tradicionalnimi, navadno povprečnimi vrednostmi časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje. Variabilnost hoje se spreminja s starostjo in bolezenskimi spremembami (9). Znane so tudi povezave med variabilnostjo spremenljivk hoje in nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta na primer parkinsonova (17) in alzheimerjeva bolezen. Brach in sodelavci (7) so odkrili močno in pomembno povezavo med okvarami osrednjega in perifernega ţivčevja ter variabilnostjo spremenljivk hoje. Variabilnost trajanja faze enojne in dvojne opore je v pomembni korelaciji z moţganskimi okvarami (7), pomembna pa je tudi korelacija med variabilnostjo širine koraka in okvaro somatske senzibilnosti (7). Poleg starosti in bolezni na variabilnost hoje vpliva tudi hitrost hoje. Povezavo med variabilnostjo hoje in različnimi hitrostmi hoje so pokazali tako pri mladih (2, 18) in starejših preiskovancih (19, 5, 2) kakor tudi pri otrocih (4, 2). Variabilnost hoje se navadno povečuje z zmanjševanjem hitrosti hoje, zato nas je zanimalo, kako se variabilnost časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje razlikuje pri treh različnih hitrostih hoje: sproščeni, hitri in počasni hoji pri skupini starejših, v skupnosti ţivečih oseb, kar je bil tudi namen naše raziskave. METODE Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 25 udeleţencev vadbe za ravnoteţje (20). V skupini je bilo 23 ţensk in 2 moška. Za nadaljnjo obravnavo smo upoštevali rezultate 22 preiskovank ţenskega spola. Povprečna starost teh preiskovank je bila 73,5 ± 6,8 leta, povprečen indeks telesne mase pa 24,7 ± 3,1 kg/m 2 . Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 3 Zajemanje podatkov Prostor, v katerem so potekale meritve, je bil svetel, dolg in širok hodnik. Preiskovanci so hodili po eliptični poti, dolgi 30 m, na eni vzdolţni stranici elipse je bila postavljena 7 m dolga elektronska preproga GAITRite. Preiskovanci so skladno s priporočili za analizo časovno-dolţinskih značilnosti hoje in da bi bila zagotovljena enakomerna hitrost hoje med zajemanjem podatkov, začeli hoditi 2 m pred aktivnim delom preproge, kjer se meritev začne, in nadaljevali vsaj še 2 m po končani preprogi (21, 22). Preiskovanci so hodili s tremi različnimi hitrostmi, najprej s svojo udobno hitrostjo, tako imenovano hitrostjo sproščene hoje, nato hitro, a še varno in končno še zelo počasi. Za navodila smo skladno s priporočili za klinično uporabo pri merjenju časovno-dolţinskih značilnosti hoje uporabili standardizirano obliko (21). Za normalno hitrost hoje so bila navodila taka: »Hodite tako, kot navadno hodite, na primer, kot da bi šli v trgovino.« Za hitro hojo: »Hodite, hitro kolikor hitro zmorete, na primer, kot da bi se vam mudilo na avtobus.« Za počasno hojo pa: »Hodite počasi, na primer, kot da bi si na sprehodu ogledovali naravo.« Preden smo začeli meritve, so preiskovanci prehodili eno eliptično pot in se tako seznanili z merskim postopkom ter z dolţino in obliko poti. Inštrumentarij Za zajemanje podatkov smo uporabili elektronsko preprogo GAITRite (GAITRite® CIR Systems, Havertown, USA). GAITRite je elektronska preproga, povezana z osebnim računalnikom, ki je bila razvita za enostavno klinično analizo časovno- prostorskih spremenljivk hoje. Osnova uporabljenega sistema je 7 m dolga preproga, ki ima več kot 1000 za pritisk občutljivih, v mreţo razporejenih senzorjev. Za pritisk občutljivi del preproge je širok 61 cm in dolg 6,14 m. Signale zajema s frekvenco vzorčenja 100 Hz. Zajeti podatki se shranjujejo na računalniku, kjer s programsko opremo Gaitrite 4.0 določimo odtise korakov ter izračunamo časovne in dolţinske spremenljivke hoje (slika 1). Elektronska preproga je veljavna (23) za merjenje časovnih spremenljivk hoje, McDonough in sodelavci (24) ter Binley in sodelavci (25) so poročali o visoki veljavnosti sistema tako za dolţinske kot za časovne spremenljivke hoje. Tudi ponovljivost meritev z elektronsko preprogo je dobra. Binley in sodelavci (25) so poročali o dobri kratkoročni zanesljivosti prostorskih in časovnih spremenljivk hoje, van Uden in Besser (26) pa o visoki zanesljivosti udobne in hitre hoje, ki sta bili izmerjeni v razmiku enega tedna, in sicer pri mladih preiskovancih. O odlični zanesljivosti poročajo tudi za starejše preiskovance (27). Sistem omogoča tudi zapisovanje in analizo podatkov za daljše časovno obdobje, na primer 7 minut hoje (28). Slika 1: Primer zaslona za zajemanje podatkov s sistemom GAITRite in pripadajočo programsko opremo Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah 4 Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 Analiza podatkov in metode statistične analize Analizirali smo eno časovno spremenljivko hoje – trajanje levega in desnega koraka – ter tri dolţinske spremenljivke – dolţino levega in desnega koraka, dolţino dvojnega koraka in širine korakov. Kot merilo variabilnost smo uporabili standardni odklon (SO) časovnih in dolţinskih spremenljivk: 2 i N 1i )POVX( N 1 =SO   N posameznih vrednosti obravnavane spremenljivke smo označili z Xi, njihovo povprečno vrednost pa s POV. Vrednosti standardnih odklonov smo izračunali za vse korake vsake osebe, poročamo pa o povprečju standardnih odklonov. Za laţjo primerjavo z rezultati iz literature smo za vse spremenljivke hoje izračunali tudi koeficient variacije (KV) kot relativni standardni odklon v odstotkih: KV = (SO/POV) x 100. Podatke smo analizirali s programom SPSS.20 (SPSS Inc., Chicago, IL ZDA) in Microsoft Excel 2007 (Microsoft Inc, Redmond, WA, ZDA). Za ugotavljanje razlik med različnimi hitrostmi hoje smo uporabili analizo variance (ANOVA) za ponovljene meritve in LSD post hoc test. Stopnjo tveganja smo izbrali kot α < 0,05. Za ugotavljanje povezave med različnimi hitrostmi hoje smo uporabili linearno regresijo. REZULTATI Povprečne vrednosti prehojene razdalje, ki je bila uporabljena za analizo hitrosti, števila korakov in kadence za vse tri izmerjene hitrosti hoje za celotno skupino, so dane v tabeli 1. Na podlagi teh meritev je bila izdelana analiza variabilnosti za časovne in dolţinske spremenljivke hoje za vse tri hitrosti hoje. Tabela 1: Značilnosti hoje pri treh različnih hitrostih hoje. Podane so povprečne vrednosti in SO za vse preiskovanke. Značilnosti hoje Hitrost hoje Prehojena razdalja za analizo (cm) Hitrost hoje (cm/s) Število korakov za analizo Kadenca (število korakov na minuto) Sproščena 1595 ± 41,6 132,6 ± 21,2 25,0 ± 3,6 122,4 ± 10,5 Počasna 1573 ± 172,0 85,7 ± 17,5 29,1 ± 4,9 93,1 ± 12,4 Hitra 1557 ± 94,1 169,4 ± 19,5 21,4 ± 2,6 138,5 ± 12,1 Povprečne vrednosti časovnih in dolţinskih spremenljivk vseh izmerjenih korakov za vse tri hitrosti hoje in njihove variabilnosti, izraţene kot standardni odkloni (SO) za celo skupino preiskovank, so prikazane v tabelah 2 in 3. V tabeli 4 so predstavljene povprečne vrednosti spremenljivk, povezanih z velikostjo podporne ploskve, to je kot levega in desnega stopala, ter širina korakov. V zadnjem stolpcu je dodana tudi variabilnost širine korakov, izraţena kot standardni odklon vseh zaporednih korakov. Tabela 2: Povprečne vrednosti časovnih spremenljivk hoje za celo skupino in njihova variabilnost, izraţena kot standardni odklon (SO) za levo (L) in desno (D) nogo Trajanje koraka Hitrost hoje Trajanje levega koraka (s) Trajanje desnega koraka (s) SO trajanja levega koraka (s) SO trajanja desnega koraka (s) Sproščena 0,49 ± 0,04 0,49 ± 0,05 0,02 ± 0.01 0,02 ± 0,01 Počasna 0,66 ± 0,09 0,65 ± 0,09 0,05 ± 0.05 0,08 ± 0,03 Hitra 0,44 ± 0,04 0,43 ± 0,04 0,01 ± 0.01 0,02 ± 0,01 Tabela 3: Povprečne vrednosti dolţinskih spremenljivk hoje za celo skupino in njihova variabilnost, izraţena kot standardni odklon Dolţina koraka Hitrost hoje Dolţina levega koraka (cm) Dolţina desnega koraka (cm) Dolţina dvojnega koraka (cm) SO dolţine levega koraka (cm) SO dolţine desnega koraka (cm) SO dolţine dvojnega koraka (cm) Sproščena 64,4 ± 7,4 65,3 ± 8,2 130,0 ±15,0 2,3 ± 0,8 1,0 ± 0,7 3,6 ± 1,4 Počasna 55,6 ± 6,4 55,2 ± 6,5 110,4 ±13,1 3,04 ± 2,6 3,2 ± 2,6 6,5 ± 7,4 Hitra 73,1 ± 7,9 73,9 ± 8,3 148,8 ±16,8 2,4 ± 1,2 2,4 ± 0,9 3,7 ± 1,2 Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 5 Tabela 4: Povprečne vrednosti spremenljivk, povezanih z velikostjo podporne ploskve, in njihova variabilnost, izraţena kot standardni odklon za levo (L) in desno (D) nogo. Kot / širina Hitrost hoje Kot stopala L (stopinje) Kot stopala D (stopinje) Širina podporne površine L (cm) Širina podporne površine D (cm) SO širine podporne površine L (cm) SO širine podporne površine D (cm) Sproščena 5,9 ± 5,5 6,5 ± 4,7 7,7 ± 2,1 7,3 ±1,9 2,1 ± 0,4 2,2 ± 0,6 Počasna 6,2 ± 5,4 6,9 ± 6,6 7,5 ±2,5 7,3 ±2,5 3,4 ± 1,8 2,8 ±1,6 Hitra 4,8 ± 5,2 6,1 ± 4,7 7,5 ±1,7 7,2 ±1,8 1,9 ± 0,6 2,2 ±0,7 Variabilnost spremenljivk hoje pri treh različnih hitrostih smo izračunali na dva načina. Najprej kot standardni odklon vseh korakov, ki jih je vsaka posamezna preiskovanka naredila na preprogi. V tabelah 2, 3 in 4 so predstavljeni povprečne vrednosti in njihovi standardni odkloni za: variabilnost trajanje koraka z levo in desno nogo posebej, za dolţino koraka z levo in desno nogo posebej in za širino koraka z levo in desno nogo posebej. Izračunali smo tudi koeficiente variabilnosti za trajanje in dolţino koraka z levo in desno nogo posebej ter za širino korakov. Ti rezultati so prikazani v tabeli 5. Tabela 5: Koeficient variabilnosti za trajanje in dolţino korakov ter za širino podporne ploskve, izraţen v odstotkih za levo (L) in desno (D) nogo KV Hitrost hoje Trajanje levega koraka Trajanje desnega koraka Dolţina levega koraka Dolţina desnega koraka Dolţina dvojnega k. L Dolţina dvojnega k. D Širina podporne ploskve L Širina podporne ploskve D Sproščena 3,1 ± 1,1 3,3 ± 1,1 3,6 ± 1,3 3,1 ± 1,3 2,9 ± 1,2 2,8 ± 1,1 29,9 ± 11,4 33,2 ± 15,6 Počasna 7,0 ± 5,6 6,9 ± 5,3 5,8 ± 5,4 6 ± 5,76 4,8 ± 4,0 4,7 ± 3,5 55,5 ± 68 53,2 ±70,7 Hitra 3,2 ± 1,6 3,3 ± 1,6 3,3 ± 1,7 3,2 ± 1,4 2,6 ± 0,8 2,6 ± 1,1 27,2 ± 13,9 31,5 ± 13 KV: koeficient variabilnosti Za primerjavo variabilnosti časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje, izraţenih kot SO, med različnimi hitrostmi hoje smo izračunali enosmerno ANOVA za ponovljene meritve. Variabilnost trajanja levega koraka med različnimi hitrostmi hoje se je statistično pomembno razlikovala (F2,63 = 13,812, p < 0,001). Variabilnost trajanja desnega koraka je bila med različnimi hitrostmi hoje prav tako statistično pomembno različna (F2,63 = 14,991, p < 0,001). Dolţina desnega koraka se je med različnimi hitrostmi hoje pomembno razlikovala (F2,63 = 5,010, p = 0,011), dolţina levega koraka pa med različnimi hitrostmi hoje ni bila pomembno različna (F2,63 = 1,436, p = 0,249). Variabilnost dolţine dvojnega koraka se je tudi pomembno razlikovala med tremi hitrostmi hoje: dolţina levega dvojnega koraka F2,63 = 3,033, p = 0,05 in dolţina desnega dvojnega koraka F2,63 = 3,617, p = 0,032. Variabilnost širine korakov leve noge se je pomembno razlikovala F2,63 = 11,031, p < 0,001, variabilnost širine korakov desne noge pa se med različnimi hitrostmi ni razlikovala (F2,63 = 2,796, p = 0,068). LSD post hoc test je pokazal pomembno večjo variabilnost pri počasni hoji v primerjavi z normalno in hitro hojo za vse pregledane spremenljivke pri p < 0,001. RAZPRAVA Namen te raziskave je bil ugotoviti, kako hitrost hoje vpliva na variabilnost časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje. Ugotovili smo, da je variabilnost hoje pri počasni hoji pomembno večja v primerjavi s sproščeno in hitro hojo za vse časovne in dolţinske spremenljivke, pri katerih je bila razlika med različnimi hitrostmi hoje statistično pomembna (variabilnost trajanja in dolţine koraka z levo in desno nogo posebej, pa tudi za dolţino dvojnega koraka in variabilnost širine korakov leve noge). Tudi Beauchet in sodelavci (2) poročajo o povečevanju variabilnosti z zmanjševanjem hitrosti hoje, pri čemer so kot glavni spremenljivki uporabili trajanje in hitrost dvojnega koraka za skupino zdravih odraslih preiskovancev. Variabilnost časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje je bila najmanjša pri hitri hoji, Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah 6 Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 kar je skladno s poročilom Jordana in sodelavcev (18) ter Beaucheta in sodelavcev (2). Izraţanje variabilnosti hoje s koeficientom variabilnosti ima prednost, saj je enota brez dimenzije, kar ji omogoča primerjavo med različnimi študijami. Variabilnost korakov je bila v naši skupini za dolţino levega koraka 3,62 pri sproščeni hoji in 3,26 pri hitri hoji. Brach in sodelavci (19) poročajo o nekoliko višji variabilnosti, in sicer za dolţino koraka 6,38 pri sproščeni hoji in 6,59 pri hitri hoji. Variabilnost širine koraka oziroma velikosti podporne ploskve je bila v naši skupini 33,2 odstotka pri sproščeni, 31,5 odstotka pri hitri in 53,2 odstotka pri zelo počasni hoji. Med tem ko Brach in sodelavci (19) poročajo o manjšem koeficientu variabilnosti za širino koraka, ki je bil 16,52 odstotka pri sproščeni hoji in 15,48 odstotka pri hitri hoji. Te razlike bi lahko vsaj delno pojasnili tudi z razliko v metodologiji merjenja širine koraka. Brach in sodelavci (19) so namreč merili širino korakov na zunanjem robu stopala, pri nas uporabljeni algoritem Gaitrite pa izmeri razdaljo od sredine do sredine podplata (29). Pri ugotavljanju variabilnosti je pomemben tudi protokol zajemanja podatkov, saj je izračun odvisen od števila korakov in dolţine proge. Ugotovili so, da je izračunana variabilnost večja, kadar preiskovanci hodijo na krajše razdalje in je hoja med poskusi prekinjena v primerjavi z neprekinjeno hojo, kot je na primer pri hoji po eliptični poti (28). Ker so preiskovanci v naši raziskavi hodili po razmeroma veliki eliptični poti, predvidevamo, da na rezultate ni moglo vplivati zaustavljanje ali spreminjanje smeri. Dejstvo pa je, da je v vsakodnevnem ţivljenju hoja pogosto sestavljena iz krajših epizod, sestavljenih iz manjšega števila korakov, različnih hitrosti in spreminjanja smeri. Variabilnost hoje pomembno prispeva k ugotavljanju ogroţenosti za padce, saj je močno povezana z zgodovino padcev (8, 13). Toebes in sodelavci (11) poročajo o pomembni pozitivni korelaciji med variabilnostjo hoje in zgodovino padcev v skupini mlajših starejših preiskovancev, starih povprečno 63 let. Izmed 92 spremenljivk, ki opisujejo mišično zmogljivost, ravnoteţje in hojo, je bila časovna variabilnost korakov tudi ena izmed treh najpomembnejših spremenljivk, povezanih s padci starejših ţensk s 74- do 76-odstotno občutljivostjo in specifičnostjo (30). Ugotavljajo, da je variabilnost hoje lahko samostojen napovedni pokazatelj za bodoče padce (8, 9). Variabilnost hoje je pomemben pokazatelj motene sposobnosti gibanja oziroma premikanja ali tako imenovane premičnosti. Večja variabilnost pri hoji je povezana z manjšim zaupanjem in niţjo stopnjo dnevne telesne dejavnosti (13) pri starejših osebah. Zavedati se je treba, da je tako prevelika kakor tudi premajhna variabilnost (13) povezana z oviranostjo v premičnosti in z zgodovino padcev. Za klinično interpretacijo podatkov o variabilnosti časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje je pomembno tudi poznavanje klinično pomembne spremembe variabilnosti. Brach in sodelavci (12) so ugotovili, da je klinično pomembna variabilnost hoje, ki korelira s funkcijskimi testi za starejše osebe pri sproščeni hitrosti hoje, za SO trajanja zamaha in SO trajanja opore 0,01 s, za SO dolţine koraka 0,25 cm in za SO širine koraka 0,03 cm. Minimalna klinično pomembna sprememba neke spremenljivke pa je pomemben pokazatelj učinkovitosti pri vrednotenju različnih terapevtskih postopkov. Na hitrost hoje vpliva tudi dodatna kognitivna naloga (31), zato je eden od dejavnikov, ki jih pri hoji opazujejo, tudi variabilnost in njena povezava z različnimi dodanimi kognitivnimi nalogami. Beauchet in sodelavci (32) poročajo, da se pri starejših osebah variabilnost hoje med izvedbo dodatne kognitivne naloge pomembno poveča. Lamoth in sodelavci (33) so s pomočjo pospeškometrov ugotovili, da se poveča variabilnost dvojnega koraka pri starejših osebah, kadar med hojo izvajajo dodatno kognitivno nalogo. Variabilnost hoje se najbolj poveča pri osebah, ki imajo pri kratkem poskusu spoznavnih sposobnosti izraţeno večjo prizadetost. Variabilnost odraţa uravnavanje hoje z ritmičnim mehanizmom krmiljenja korakov, ki je odvisen od bazalnih ganglijev in centralnih generatorjev vzorcev hoje v hrbtenjači (34). Majhna variabilnost odraţa avtomatizirane procese uravnavanja, ki so povezani z učinkovitim nadzorom in varnostjo hoje, povečana variabilnost časovnih in dolţinskih spremenljivk hoje pa je povezana z višjimi nivoji Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 7 udeleţenimi pri upravljanju hoje. Beauchet in sodelavci (2) menijo, da je mogoče povezati povečanje variabilnosti hoje s povečano kontrolo na ravni moţganske skorje. Opazna je tudi povezava med porabo kisika oziroma oksigenacijo hemoglobina in hitrostjo hoje. Pri počasni hoji je korelacija med variabilnostjo trajanja koraka in maksimalno oksigenacijo hemoglobina v precentralnem delu moţganske skorje in suplementarni motorični skorji. Ti rezultati podpirajo hipotezo, da je variabilnost hoje povezana s povečano stopnjo moţganske aktivnosti pri upravljanju počasne hoje (35). ZAKLJUČKI ‒ Variabilnost hoje je pri počasni hoji pomembno večja kot pri sproščeni in hitri hoji. ‒ Pri interpretaciji podatkov o variabilnosti hoje je treba upoštevati hitrost hoje, saj se variabilnost povečuje z zmanjševanjem hitrosti hoje. ‒ Upoštevanje hitrosti hoje je še posebno pomembno, kadar variabilnost hoje uporabljamo za napovedovanje padcev pri starejših osebah. ‒ Za ugotavljanje napovedne veljavnosti variabilnosti časovnih ali dolţinskih spremenljivk hoje so potrebne nadaljnje prospektivne študije na reprezentativnem vzorcu starejših oseb. LITERATURA 1. Newell KM, Vanemmerik, REA Lee D (1993). On postural stability and variability. Gait & Posture 1(4): 225–230. 2. Beauchet O, Annweiler C, Lecordroch Y, Allali G, Dubost V, Hermann FR, Kressig R,W (2009). Walking-speed related changes in stride time variability: effect of decreased speed. Journal of Neuro Engeenir Rehabil, 6: 32. 3. Shumway-Cook A, Woollacvott M. (2007). Motor control: translating research into clinical practice. 3rd ed. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins. 4. Hausdorff JM, Zemany L; Peng CK, Goldberger AL (1999). Maturation of gait dynamics: stride-to- stride variability and its temporal organization in children. J Appl Physiol 86 (3): 1040–1047. 5. Owings TM. Grabiner MD (2004). Variability of step kinematics in young and older adults. Gait & Posture 20 (1): 26–29. 6. Lord S, Howe T, Greenland J, Simpson L, Rochester L (2011). Gait variability in older adults: A structured review of testing protocol and clinimetric properties Gait & Posture 34 (4): 443– 450. 7. Brach JS, Studenski S, Perera S (2008). Stance time and step width variability have, unique contributing impairments in older persons Gait & Posture 27 (3): 431–439. 8. Maki BE (1997). Gait changes in older adults: Predictors of falls or indicators of fear? J. Am. Ger. Soc.45 (3) 313–320. 9. Hausdorff JM (2007). Gait dynamics, fractals amd falls: finding meaning in the stride-to-stride fluctuations of human walking. Hum Mov Scie 26. 555–589. 10. Dingwell JB, Cavanagh PR (2001). Increased variability of continuous over ground walking in neurophatic patients is only indirectly related to sensory loss. Gait & Posture 14: 1–10. 11. Toebes, MJP, Hoozemans, MJ M, Furrer R , Dekker J, van Dieen JH (2012). Local dynamic stability and variability of gait are associated with fall history in elderly subjects. Gait & Posture 36 (3): 527–531. 12. Brach JS , Perera S, Studenski S, Katz M, Hall C, Verghese J (2010). Meaningful change in measures of gait variability in older adults Gait & Posture 31(2): 175–179. 13. Brach JS, Berlin JE, Van Swaringen JM, Newman AB, Studenski SA (2005). Too much or too little step width variability is associated with a fall history in older persons who walk at or near normal gait speed. J Neuroreorg Rehabil 2. 14. Callisaya ML, Blizzard L, Schmidt MD, Martin KL, McGinley JL in sod. (2011). Gait, gait variability and risk of multiple incident falls in older people: a population-based study. Age Ageing 40: 481–487. 15. Gabel A, Nayak U (1984). The effect of age on variability of gate. J Gerontol 39: 662–666. 16. Dubost V, Kressig RW, Gonthier R, Herrmann FR, Aminian K, Najafi B, Beauchet O (2006). Relationship between dual-task related changes in stride velocity and stride time variability in healthy older adults. Hum Mov Sci 25: 372–382. 17. Frenkel-Toledo S, Giladi N, Peretz C, Herman T, Gruendlinger L, Hausdorff JM (2005). Effect of gait speed on gait rhythmicity in Parkinsons's disease: variability of stride time and swing time respond differently. J Neuroenginiring Rehabil 2: 23. 18. Jordan K, Challis JH, Newell KM (2007). Walking speed influences on gait cycle variability. Gait & Posture 26: 128–134. 19. Brach JS, Berthold R, Craik R, VanSwaringen JM, Newman AB (2001). Gait variability in Rugelj in Sevšek: Variabilnost časovnih in dolţinskih spremeljivk hoje pri starejših ţenskah 8 Fizioterapija 2015, letnik 23, številka 1 community-dweling older adults. JAGS 49: 1646– 1650. 20. Rugelj D, Tomšič M, Sevšek F (2012). Effectiveness of multi-component balance specific training on active community-dwelling elderly. HealthMed 6 (11): 3856–3865. 21. Kressig RW, Bauchet O (2006). Guidelines for clinical applications of spatio-temporal gait analysis in older adults. Aging Clinical Experimental Research, 18: 174–176. 22. Puh U (2014). Test hoje na 10 metrov. Fizioterapija, 22 (1): 45–54. 23. Cultip RG, Mancinelli C, Huber F, DiPascquale J (2000). Evaluation of an instrumented walkway for measurement of the kinematics parameters of gaet. Gait & Posture 12: 134–138. 24. McDonough AL, Batavia M, Chen FC, Kwon S, Ziai J (2001). The validity and reliability of the GAITRite system's measurements. A preliminary evaluation. Arch Phy Med Rehabil 82: 419–425. 25. Binley B. Morris M, Webster K (2003). Concurrent related validity of the GAITRite walkway system for quantification of the spatial and temporal parameters of gait. Gait& Posture 17: 156–159. 26. van Uden CJT, Besser MP (2004). Test-retest reliability of temporal and spatial gait characteristics measured with an instrumented walkway system (GAITRite). BMC Musculoskeletal Disorders 5: 13. 27. Menz H, Latt M, Tiedemann A, Kwan M, Lord S (2004). Reliability of the GAITRite walkway system for the quantification temporo-spatial parameters of gait in young and older people. Gait Posture 18: 20–25. 28. Paterson K, Hill K, Lythgo N (2011). Stride dynamics, gait variability and prospective falls risk in active community dwelling older women. Gait & Posture 33: 251–255. 29. CIR Systems: The Gaitrite Electronic Walkway Measurements & Definitions (2006) http://www.cometasystems.com/cometasystems/im ages/Downloads/GAITRite%20Measurement%20D efinitions.pdf <2. 4. 2015>. 30. Konig N, Taylor WR, Armbrecht G, Dietzel R, Singh NB (2014). Identification of functional parameters for the classification of older female fallers and prediction of 'first-time' fallers. 31. Rugelj D, Tomšič M, Sevšek F (2013). Do functionally fit elderly community-dwelling subjects have enough time to safely cross the road? Promet (Zagreb) 25 (1): 55–62. 32. Beauchet O, Allali G, Poujol L, Bartehelomy JC, Roche F, Annweiler C (2010). Decrease in gait variability while counting backward. A marker of »magnet effect«? J Neural Transm 117: 1171–1176. 33. Lamoth CL, van Deudekom FJ, van Campen JP, Apples BA, de Vries OJ, Pijnapples M (2011). Gait stability and variability measures show effect of impaired cognition and dual tasking in frail people. J Neuroengeneer Rehabil 8: 2. 34. Nutt JG, Marsden CD, Thompson PD (1993). Human walking and higher-level gait disorders, particularly in the elderly. Neurology 43: 268–279. 35. Kurz MJ, Wilson, TW Arpin DJ (2012). Stride-time variability and sensorimotor cortical activation during walking. Neuroimage 59 (2): 1602–1607.